771318
607007
primorski uTr'p
^vo Porp
oro2
DROGA
Živilska industrija d.d.,
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
MAREC 2002 leto 9 številka 97 cena 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
---IZHAJA 15. V MESECU —
1C Banica Koper
Tudi v naslednjem mandatu skupaj?
Na županska mesta v občinah Koper, Izola in Piran cilja že 13 strankarskih in nestrankarskih podjetnih ljudi. Velja tudi že skorajšnja napoved ponovne kandidature sedanjega koprskega župana Dina Pucerja, županje Izole Brede Pečan in piranske županje Vojke Štular (vsi iz ZLSD), kajpak v različnih kombinacijah in ob podporah sedanjih oziroma bodočih koalicijskih partnerjev, da bi tako lahko uresničili že dogovorjeno v bodoči pokrajini. Največ kandidatov za župane bosta imeli LDS in ZLSD. V Piranu iz vrst LDS skoraj zagotovo kandidira Jana Tolja (sicer velika prijateljica Vojke Štular), za isto vabljivo funkcijo pa se že zanimata tudi dva podjetnika iz Pirana. LDS bo ubral zanesljivo volilno taktiko; volivce kani osvajati prek mogočnega kapitala, s katerim na Obali upravlja strankin management, ZLSD pa ima zanesljive in disciplinirane volivce.
Praksa kaže, da ima skoraj vsak župan težave, če si pred volitvami ne uspe zagotoviti večinske in razumevajoče koalicijske podpore v občinskem svetu oziroma, če se znajde na eni, svetniki pa na drugi strani in prav zato bodo pogajanja trda. Kratka ocena: Župan Dino Pucer ni storil nikomur nič slabega, da ne bi mogel ponovno kandidirati. Breda Pečan strumno koraka naprej ob podpori svojega ljudstva, Vojki Štular pa izredno dobro, z veliko mero potrpežljivost in diplomacije, uspeva razčiščevanje v preteklosti nakopičenih težav v svoji občini, kar ji prinaša volilne poene.
Primorska univerza na prelomu
Stran 3
Nova zvezda Bernardina
Otvoritev prenovljenega hotela Histrion bo v torek, 19. marca 2002 ob 12.00 uri.
Povabljeni gosti se bodo zbrali v preddverju hotela Histrion (bivši Bernardin), kjer bo tudi svečana otvoritev. O naložbenih projektih družbe bo govoril predsednik uprave mag. Čedomil Vojnič. Gosti si bodo ogledali tudi druge letošnje pridobitve družbe Hotelov Bernardin - Cafe’ San Bernardino in restavracijo Taverna z zimskim vrtom. Sprejem bo v restavraciji Pristan. V hotelu Histrion so prenovili hotelsko avlo, recepcijo, aperitiv bar in 91 hotelskih sob s klimatskimi napravami. Hotelu Histrion so tako k trem zvezdicam lahko dodali še četrto.
Obnovljen hotel Neptun ima štiri zvezdice
Družba Hoteli Palače Portorož, kije lani poslovala odlično, je temeljito prenovila dosedanjo depandanso hotel Neptun z 90 hotelskimi sobami in 180 ležišči. Pred nekaj dnevi ponovno odprt hotel ima štiri zvezdice (zelo blizu visoke kategorije) in je primeren tudi za sprejem kongresnih gostov. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo hotelske zmogljivosti v središču Portoroža, ki so že v rokah enega lastnika (Istrabenz), spet trdno povezane in bodo nastopile na tržišču kot celota s svojo glavno - kongresno in zdraviliško ponudbo.
Agencija Banke Koper v Portorožu odprta 28. marca
Komitenti bodo v agenciji Banke Koper v Portorožu, ki je bila zaradi prenovitvenih del (naložba 60 milijonov SIT) lahko urejali bančne posle kot običajno od 8.30 do 12.00 ure in od 15.00 do 17.00 ure. Kot nam je povedala Miljana Troha, vodja Poslovne enote Piran (sedež v TPC Lucija), v portoroški agenciji poslej ponujajo drugačen pristop. Za komitente sta predvidena dva ločena oddelka (boksa) in sicer posebej za komercialne in gotovinske posle. Odprte bodo 3 blagajne, v zunanjem delu banke pa bosta delovala kambiomat in bankomat.
Od 2. aprila dalje se bodo zgodili tudi določeni premiki na področju prevzema poslov Agencije za plačilni promet (APP) v Luciji, ki jo tudi dokončno zapirajo. Prostori so last APP in kot kaže naj bi jih odkupila Banka Koper. Delavci APP bodo opravljali dela v prostorih Banke Koper v Luciji, delavci agencije iz Portoroža, ki so v času prenovitvenih del delali v Luciji pa se vračajo v Portorož. V prostorih banke v Luciji bodo v prvem nadstropju odprli šalter za podjetja (pravne osebe), v pritličju (skrajno levo) pa bo odprto blagajniško okence za gotovinski del poslovanja pravnih oseb. Dnevno-nočni trezorji bodo poslej v Luciji, Portorožu in Piranu.
Javnomnenjska
raziskava
Informa Portorož bo konec meseca marca in v začetku aprila opravila terensko javnomnenjsko raziskavo na podlagi vzorcev o naklonjenosti volivcev do posameznih strank in morebitnih kandidatur za županska in predsedniško mesto. Anketiranci bodo lahko odgovarjali na različna vprašanja, ki najbolj zadevajo politično in gospodarsko stanje v občini.	Rezultati
raziskave bodo objavljeni v aprilski, 98. številki Primorskega utripa in v drugih medijih
Kar je čisto in jasno je resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500
INTERNAUTICA 2002
Sedmi mednarodni salon navtike, Internautica 2002 bo od 7. do 12. maja v Marini Portorož
Internautica sodi med večje prireditve z mednarodnim obeležjem, ki pritegne pozornost strokovne javnosti s področja navtike in vedno večjega števila obiskovalcev. Na lanski (šesti) Internautici je svoja plovila, opremo in storitve predstavljalo okrog 150 razstavljavcev iz različnih delov sveta. Razstavljeni so bili izdelki 350 podjetij, v morju pa smo lahko občudovali okrog 100 različnih sodobnih plovil. Pestra in uspešna je tudi izvedba spremljevalnih dogodkov. Internautica je že od samega začetka zasnovana z visokimi kakovostnimi standardi, postaja najvecji navtični sejem na Jadranu, pomeni pa tudi veliko promocijo za slovenski turizem.
Trattoria*Gasthaus*lnn	P0w JcJSiLU
PORTOROŽ
Senena pot 2, 6320 Portorož Tel.: 00386 OS 674 09 SO, fax: 674 09 S l
Ombolo...........1.400,00 sit
Mešane klobase...1.000,00 sit
Rezanci s tartufi ....1.800,00 sit Svinjska krača i*g 8.000,00 sit Janček i	3.000,00	sit
Hobotnica in ribe pod peko
Za skupine in rqjstne dneve
10% popust
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
- za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
4^
Konec tretje Jugoslavije?
Predstavniki Evropske unije zelo pritiskajo na črnogorskega predsednika Mila Dukanoviča naj Črna gora vendarle ostane integralni del ZR Jugoslavije
Zelo zanimiv je bil tudi nedavni obisk predstavnika EU Javierja Solane v Podgorici, človeka, ki je prvi sporočil svetovni javnosti novico napadu sil NATO na ZR Jugoslavijo, sedaj pa v okviru EU prinaša nove recepte o bodočem sožitju Črne gore in Srbije. Po njegovi zamisli naj bi ime Jugoslavija šlo počasi v pozabo, nastala pa naj bi nekakšna unija Črne gore in Srbije. Toda, ali lahko deluje skupna država, če nima skupne valute, če nima skupne vojske, zunanje politike in carine? Črnogorski predsednik vztraja pri zahtevi, da se ustanovi zveza neodvisnih držav Srbije in Črne gore. V nasprotnem primeru naj glede neodvisnosti odločijo prebivalci Črne gore na referendumu, ki naj bi ga razpisali morda že sredi marca. Če bo Črna gora šla po svoji poti in postala peta neodvisna republika nekdanje SFRJ bo to zagotovo pomenilo konec tretje Jugoslavije. Nihče niti ne sluti kaj bo v tem primeru storila jugoslovanska vojska in ali bo prišlo do nove državljanske vojne v ZRJ? Ta ista vojska (ne srbska policija) namreč podpira (in fizično varuje) jugoslovanskega predsednika Koštunico. Smo torej zares pred koncem kratke zgodovine Jugoslavije po Titovi smrti, ki jo je zaznamoval Slobodan Miloševič, ki sedaj sedi na zatožni klopi v Haagu - in ne priznava haaškega sodišča. Ob koncu tretje Jugoslavije se bodo nekateri še živeči borci z grenkobo spominjali koliko krvi je bilo prelito, da bi lahko jugoslovanski narodi živeli v tolikokrat deklariranem sožitju, bratstvu in »jedinstvu.«
Nov vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
V ponedeljek, 11. marca 2002 je minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel sprejel kopijo poverilnega pisma vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, veleposlanika gospoda Erwana Fouera. Sogovornika sta izmenjala poglede o aktualnih vprašanjih širitve Evropske unije ter s tem povezane aktivnosti Republike Slovenije, saj se nahajamo v obdobju, ki bo ključno za uresničitev zastavljenih ciljev. Minister dr. Rupel je predstavil slovenske poglede na predlagane finančne okvire širitve ter se pri tem zavzel za upoštevanje slovenskih posebnosti.
Antraksa niso trosili Talibani
Odkritje ameriške tajne službe, daje spore antraksa Američanom v pismih pošiljal ameriški biolog, torej ne Talibani ali člani Al Kaide, so nekateri komentirali po svoje, češ da vsega zla na ameriških tleh le ni mogoče pripisati »divjakom« onkraj luže. Amerika kot svetovni žandar pa seveda ne pozabi povedati, da antraks izdelujejo v eni od držav tako imenovane »osi zla«, v Iraku. Preprosto: režime (beri izobčene države) je treba odstraniti, bombardirati z visoke varnostne razdalje, kajti zanje je škoda vsakega Američana. Najbolj tipičen primer modernega vojskovanja je bilo bombardiranje ZRJ. Američani niso tvegali in svojih vojakov poslali na jugoslovanska tla. Bilo bi preveč hudo, preveč krvi.
Smrtonosni prah je povzročal veliko strahu med prebivalci in uslužbenci, poleg tega pa imajo v ZDA z dekontaminacijo prostorov in predmetov ogromne stroške. Samo čiščenje prostorov zgradbe ameriškega senata, kije bila zaradi kontaminiranosti s smrtonosnim prahom zaprta kar pet mesecev, naj bi stalo okrog 14 milijonov dolarjev.
Manj kot polovica Slovencev za vstop NATO
Bo naša država postala poligon za namestitev jedrskega orožja?
Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je na nedavnem tradicionalnem večeru Izza kongresa v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa, Slovenskega odbora za NATO in Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, podrobneje predstavil nekatere razloge v prid članstvu Slovenije v zvezi NATO. Posebej je tudi izpostavil pomen resne in argumentirane razprave o vseh vidikih slovenskega vključevanja v zavezništvo. Nekatere objave in ocene javnega mnenja namreč kažejo na to, da Slovenci nismo več tako navdušeni za vstop naše države v to elitno vojaško zavezništvo in da mnogi to povezujejo tudi s polnopravnim članstvom Evropske unije, ki bi ga doživeli leta 2004. Minister je dejal, da bo Slovenija z vključitvijo v zavezništvo veliko pridobila, pri tem pa je pomembna čim večja podpora. Zahtev in pogojev NATO navadni smrtniki ne poznajo. Določena podrejenost se je že pokazala, saj smo morali spremeniti člen pomorskega zakonika, ki je govoril o tem, da v naše morje ne smejo jedrske podmornice.
Radio Tartini Pihan©
t 05 6730 081 (d 05 6730 085
radio-tartini@siol.comy
Slovenija : Hrvaška
O meji pa kdaj drugič
Nedavni obisk hrvaškega zunanjega	ministra v
Sloveniji (6. 3.) pomeni ponovno potrditev odličnih odnosov med državama, ne rešuje pa osnovnega problema določitve državne meje na morju.
Tonino Picula se je pogovarjal s slovenskim	kolegom	dr.
Dimitrijem Ruplom, sprejeli pa so ga Milan Kučan, predsednik RS, dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS in Borut Pahor , predsednik DZ RS. Minister za zunanje zadeve Republike Hrvaške Tonino Picula je ob priložnosti obiska na Slovenskem v Mariboru odpri Konzulat Republike Hrvaške, sestal pa se je tudi z županom Mestne občine Maribor Borisom Sovičem.
Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta od vzpostavitve diplomatskih odnosov 6. 2. 1992 do danes razvili dobre, prijateljske in vsestranske odnose, čeprav je razpad nekdanje skupne države ter razglasitev njune samostojnosti in suverenosti (na isti dan) 25. 6. 1991, odprl vrsto zapletenih in zahtevnih vprašanj, med katera nedvomno sodi tudi nedorečena državna meja na kopnem in na morju v Istri. O tem vprašanju se v zadnjem času ne sliši nič posebnega, veliko več pa o delu mešane komisije za uresničevanje določil maloobmejnega sporazuma (SOPS). Tudi za letošnjo turistično sezono velja dogovor obeh pristojnih policij o nemotenem svobodnem gibanju kopalcev v Portoroškem zalivu.
Državi sta v desetih letih svojega obstoja, kljub nakopičenim težavam, uspeli rešiti mnoga vprašanja in vzpostavili celovite ter razvejane odnose na vseh področjih sodelovanja, sporočajo z Ministrstva za zunanje zadeve. V tem obdobju sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška podpisali 36 dvostranskih sporazumov, od katerih jih je 30 v veljavi, v pripravi pa je nekaj novih.
V letu 2001 je bila Hrvaška naš tretji najpomembnejši izvozni trg, kamor smo izvozili za 790 milijonov USD blaga in storitev, medtem ko je po uvozu (403 milijone USD) naš peti zunanjetrgovinski partner.
Znani so (bili) zapleti s prevozom oziroma koridorji za cestni tranzit nafte prek hrvaškega ozemlja, pri čemer naj bi imela Istrabenz in Petrol veliko več stroškov.
Državi sta v letu 2001 vodili pospešen in intenziven dialog o preostalih odprtih vprašanjih (Krško), predvsem pa o vprašanjih ugotovitve in določitve meddržavne meje. Dialog in pogajanja potekajo na ravni predsednikov vlad, ministrov in strokovnih pogajalskih skupin obeh držav. Dne 17. 7. 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela pobudo za sklenitev Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni državni meji, ki stajo parafirala predstavnika obeh vlad. Istega dne je to storila tudi Vlada Republike Hrvaške. Odbor Državnega zbora RS za zunanjo politiko je na svoji 14. izredni seji, ki je bila 25. 7. 2001, obravnaval pobudo za sklenitev Pogodbe o skupni državni meji z osnutkom pogodbe in se z njo strinjal.
Smejati se je zdravo
Interpelacije postajajo draga slovenska folklora. Je sedaj na vrsti minister Tone Rop?
Na fotografiji: Minister Kopač s premierom dr. Janezom Drnovškom na kongresu LDS v Portorožu tik pred »zanj usodno« interpelacijo. FOTO: FK-Primorski utrip.
Nedavna interpelacija zoper ministra za okolje in prostor Janeza Kopača je bil pravi poslanski »show« za gledalce. Skupina poslancev (v glavnem iz opozicije) ni bila niti tako strašno zagnana zoper Kopača in njegove domnevne grehe, ampak so želeli Slovencem - svojim volivcem, povedati kako so proti vse večji centralizaciji oblasti v Ljubljani. Iz kratke naše zgodovine vemo, da so bili junaki oni, ki so se uprli centralizaciji v Beogradu, sedaj so junaki tisti poslanci, ki se uprejo centralizaciji v Ljubljani, nekoč pa bodo heroji oni, ki se bodo drznili upreti centralizaciji oblasti v Bmslju.
Po skoraj šestih urah razprave (in neposrednega prenosa) je minister Kopač vstal kot feniks, odšel za govorniški oder in gladko zavrnil vse očitke - in predstava je bila v trenutku končana. Za interpelacijo je glasovalo 28, za zavrnitev interpelacije pa 43 poslancev. Zanimivo je, da se je v naprej vedelo, da interpelacija ne bo uspešna. SNS oziroma njen član, poslanec Sašo Peče (nekateri mu že pravijo »mali Jelinčič«) sedaj javno obtožuje mag. Kopača češ, daje nesposoben, ker »neodgovorno« povečuje javni dolg in s tem spravlja državo v finančni pad položaj in ga naj torej dr. Drnovšek takoj zamenja. Javni dolg daje že višji kot celotni državni proračun in naj bi znašal že 1200 milijard tolarjev. Seveda niti besede o tem zakaj se vlada zadolžuje in zakaj državni prihodki že nekaj časa ne zadoščajo za kritje vseh obveznosti do sveta in proračunskih porabnikov. To pa je že makroekonomija, kije tudi nekaterim našim poslancem še tuja.
Izolski primer
Podžupan, ki ne dela, a dobiva nadomestilo
Kaj vse lahko prinesejo na svetlo razna strankarska koalicijska in politična kupčkanja za funkcije in službe na lokalni ravni (običajno pred volitvami), najbolje kaže izolski primer, čeprav bi ga lahko tudi posplošili. Županja Breda Pečan je na seji občinskega sveta Občine Izola (7. 3. 2002), na kateri so po obstrukcijah in mukotrpnih usklajevanjih amandmajev na amandmaje le sprejeli izolski proračun za leto 2002, med vneto razpravo in zahtevah po znižanju nadomestil svetnikom in podžupanoma (za nedelo) ter zahtevi po znižanju plače županji, bila prisiljena javno izreči tudi nekaj, o čemer se sicer rado šušlja le po vogalih. »Branko Mahne, vi ne opravljate funkcije podžupana, dobivate pa plačo«. Občinski svet je nato pred sprejemom proračuna potrdil nekatere amandmaje, ki veljajo kot sklep o 10-odstotnem znižanju nadomestil dvema neprofesionalnima podžupanoma (Silvano Sau in Branko Mahne) in občinskim svetnikom zaradi neudeležbe na sejah, denar pa bo namenil za humanitarne namene. Izolski občinski svetniki prejemajo mesečno povprečno vsak po 35.000,00 SIT nadomestila za seje na občinskem svetu, za delo v matičnih odborih in za »samousposabljanje«, podžupana pa vsak poprečno po 110.000, 00 SIT. Plača izolske županje (okrog 340.000,00 neto) je zakonsko določena in je občinski svet ne more kar tako znižati. Zdelo se nam je, daje največja žrtev v izolski dolinici političnega neravnovesja postal nič hudega sluteč podžupan Silvano Sau, ki so mu tudi znižali višino nadomestila, čeprav mu je zaradi pridno dela ne bi smeli.
Na Balkanu so se hitro prilagodili novi evropski valuti
Črnogorci namesto dinarja evro
Kratek čas poslavljanja od svojih nacionalnih valut (italijanska lira je kraljevala 140 let, povojna nemška marka 56 let) je sedaj že mimo in skupna evropska valuta 12 držav evro postaja naš vsakdanjik. Še posebno čustveno so bili na svojo marko navezani Nemci, a sojo tudi med prvimi najhitreje in najbolj pedantno zamenjali v evre. Marka pa je bila tudi edina tuja valuta, kije na Balkanu zares kaj veljala in je bila osnova ter merilo za poslovni dogovor, pogodbo o nakupu avtomobila, prodajo nepremičnin (uradno in predvsem na črno) v BIH, na Kosovem, v Črni gori, kjer se celo bojijo jugoslovanskega dinarja ter v mnogih drugi delih nekdanje Jugoslavije. Tako BiH kot tudi Črna gora sta ukinili dinar in uvedli svojo marko (v BiH z imenom konvertibilna marka), vendar se je tudi tam vse preračunavalo v prave, nemške marke. Od 28. februarja 2002 dalje pa je vlogo nemške marke na Balkanu, zlasti v Črni gori, na hitro prevzel evro in Balkanci so spet dokazali njihovo prilagodljivost. Tudi na Hrvaškem je bilo ganljivo slovo od nemške marke. V Sloveniji pa teh problemov nismo čutili tako izrazito. Naši državljani so sicer imeli doma v nogavicah za okrog 900 milijonov mark raznih deviz, a so jih dokaj hitro zamenjali v bankah in menjalnicah ter tako povzročili celo kratkotrajni slovenski devizni presežek. Hrvaška kuna in slovenski tolar (in kdo bi verjel - tudi jugoslovanski dinar!) so stabilne notranje konvertibilne valute, kar pa zaenkrat nima nič skupnega s cenami, ki povsod, zlasti v ZRJ, hitro (neevropsko) rastejo. In kaj menijo Slovenci o svojem tolarju? Imajo ga radi, nanj pa niso tako čustveno navezani, saj je to že tretja valuta (če upoštevamo bone) v zadnjih 12 letih. Razumejo ga kot »valuto prehodnega časa«, vsaj do leta 2008, ko naj bi jo zamenjal evro. No, kot smo lahko prebrali sporočilo DPA v Delu, pa ima evro vsaj eno slabost; zaradi strupenih kemikalij, ki jih v tiskarnah uporabljajo za utrjevanje rdeče barve na bankovcu za deset evrov, naj bi nek nemški državljan dobil izpuščaje - in tožil državo. Kovanca za dva in en evro pa naj bi imela preveliko vsebnost niklja, kar menda slabi imunski sistem?
Dr. Simoniti sprejel predsednika obeh krovnih organizacij v zamejstvu
Imenovan paritetni odbor
V	ponedeljek, 11. marca 2002 je državni sekretar in v.d. direktorja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Iztok Simoniti sprejel predstavnika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji (SKGZ in SSO), Rudija Pavšiča in Sergeja Pahorja. Sogovornika sta ga seznanila s položajem slovenske manjšine v Italiji in izrazila pričakovanje, da bo paritetni odbor, kije nosilec uresničevanja Zakona o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini, čimprej imenovan. To se je medtem že zgodilo. Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je v ponedeljek, 11. marca 2002 zvečer imenovala svojih šest predstavnikov v paritetni odbor zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Imenovani so bili Rudi Pavšič, Ivo Jevnikar in Damjan Paulin iz vrst manjšinskih krovnih organizacij. Sloveči iz vrst desne sredine so Aleks Pinter, Danilo Slokar in upokojeni general Riccardo Basille. Sprejetje bil tudi novi deželni volilni zakon, v katerem ni omenjena slovenska manjšina.
V	poglobljeni razpravi o odprtih vprašanjih slovenske manjšine sta sogovornika poudarila potrebo po poglobitvi žezmejnega sodelovanja manjšine z matičnim narodom v obmejnem prostoru, ter rešitev vidnosti slovenske televizije v Slovenski Benečiji. Dr. Simonitije ocenil, da ima odnos italijanske države do slovenske manjšine pomembno mesto v sicer prijateljskih odnosih med državama. Pavšič in Pahor sta obiskala tudi
Videmska komisija se bo še sestajala
Z uvedbo schengenske meje na sedanji meji s Hrvaško naj bi prenehala z delovanjem Stalna mešana slovensko-italijanska komisija za uresničevanje določb Videmskega sporazuma. Od 1. aprila 2002 večje olajšave za imetnike prepustnic (250 evrov). Predlagana nova ladijska potniška linija Piran - Trst.
V četrtek 7. marca 2002 je bilo v Kopru 5. zasedanje Stalne mešane slovensko-italijanske komisije za uresničevanje določb Videmskega sporazuma, ki je bil podpisan leta 1955 in je veliko doprinesel k sodelovanju Jugoslavije in Italije ob takratni še železni zavesi. Mešana komisija seje pred tem sestala 10. novembra 1999 v Trstu. Na dnevnem redu 5. zasedanja v Kopru so člani komisije pregledali izvajanje Videmskega sporazuma, usklajevali so urnike odprtja maloobmejnih prehodov, carinske olajšave za imetnike prepustnic, ocenili sodelovanje lokalnih organov, predlagali so medmestno avtobusno povezavo med Novo Gorico in Gorico ter uvedbo ladijske povezave med Piranom, Izolo, Koprom in Trstom ter druga vprašanja, ki sodijo v pristojnost komisije.
Slovenski del komisije vodi Jože Šušmelj, državni podsekretar v Sektorju za sosednje države in Jugovzhodno Evropo pri Ministrstvu za zunanje zadeve (prvi z leve), italijanski del komisije pa gospod
imetnik prepustnice od 1.4. 2002 dalje pravico prinesti blago čez mejo v Slovenijo brez plačila carine v skupni vrednosti 250 evrov. Nekaj nejasnosti je ostalo katera država naj bi dala koncesijo ladijskemu prevozniku na relaciji Piran - Trst. Italijani mislijo, da so za to poklicani oni in ne Slovenija, kajti pričakujejo sredstva iz programa EU.
(FOTO: FK- Primorski utrip).
Egone Ratzenberger (drugi z leve). Komisija se zaradi »skorajšnje« ukinitve meje z Italijo in uvedbe schengenskega območja, ni odločila za predlagane prekategorizacije nekaterih mejnih prehodov, pač pa je le (ponekod poskusno) podaljšala urnike delovanja. Egone Ratzenberger je izpostavil problem kontrole migracije v Italiji. Komisija je sprejela tudi sklep, da ima vsak
Bin Ladna so videli tudi v Luciji
Za letošnjo zanimivo pustno povorko in njen zaključek na Belem križu so, tako kot že nekaj let zapored, poskrbeli neutrudni organizatorji Belokriških maškar. Njihova domislica je bila povezana s trenutno še vedno najbolj aktualnim vprašanjem s katerim si razbijajo glavo predsednik Bush in njegovi jastrebi, ki še danes ne vedo kje se skriva domnevni terorist Osama bin Laden. Ce bi Američani imel kaj vredne satelite bi lahko celo opazili da se njihova najbolj iskana osebnost prevažala celo po Luciji. Na pogrebni slovesnosti letošnjega Pusta na Belem križu, na kateri pa niso pokopali bin Ladna, smo med opazovalci slišali, da ima domnevni terorist tudi veliko otrok, ki se imenujejo Kinderladen.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
s
primorski uVp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper
_____
Ustanovitelj in izdajatelj:
hsfomm
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK,
PE Piran, Ag. Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %>.
____
Prejeli smo
IZJAVA ZA JAVNOST O SPREJETI SPREMEMBI 8. ČLENA POMORSKEGA ZAKONIKA RS
Mladi forum ZLSD je razočaran nad odločitvijo državnega zbora, ki je danes sprejel spremembo 8. člena pomorskega zakonika Republike Slovenije in tako dovolil prisotnost plovil na jedrski pogon v slovenskih vodah. Sprememba tega člena pomeni tudi sprejetje prisotnosti jedrskega orožja na ozemlju Republike Slovenije. Mladi forum meni, da je to nesprejemljivo tako iz ideološkega kot iz ekološkega vidika.
Hkrati pa opozarjamo na izjave visokih državnikov, ki so še pred kratkim zatrjevali, da članstvo v NATU ne pomeni prisotnosti jedrskega orožja na slovenskih tleh. Današnja odločitev državnega zbora je pokazala, da je članstvo v tej vojaški zvezi močno povezano s prisotnostjo jedrskega orožja in da so bile vse izjave, ki so to zanikale, zgolj zavajanje javnosti.
Mladi forum ZLSD je presenečen in hkrati razočaran tudi nad neskladjem delovanja prometnega, zunanjega in obrambnega ministrstva, ki niso sposobni oblikovati dolgoročne zakonske ureditve slovenskih voda, saj je bil danes spremenjeni člen sprejet pred manj kot letom dni.
Samo Trtnik sekretar za odnose z javnostmi MF ZLSD
- V// /// r /// rs /r////
xz
Pavle Suc
V soboto, 16. februarja 2002 smo se na pokopališču v Slivju poslovili od našega soborca, generala Pavla Šuca. V 77. letu starosti gaje izdala bolezen, ki gaje 50 dni držala v svoji oblasti, nas pa v tesnobi in strahu pred najhujšim. Izčrpala je njegovo energijo, uničila njegove sposobnosti, njegova hotenja in telo.
Izgubili smo podpredsednika občinske organizacije Združenja borcev Piran in predsednika krajevne organizacije Lucija. Izgubile so ga tudi druge organizacije, Skupnost partizanskih učiteljev Primorske in Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije.
Bilje sposoben in odgovoren borčevski aktivist, prijazen, tovariški; bil je človek, ki je vedno pomagal. Nikoli ni ničesar odklonil in ni je bilo zadolžitve, ki je ne bi izpolnil nadvse vestno.
Povsod je imel prijatelje. Pogrešali ga bomo. Odšel je tiho, a v naših srcih bo vedno ostal spomin na človeka, ki je z nami preživel tudi vesela tovariška srečanja. In to še nedavno na srečanju lucijskih borcev, 14. decembra in na prednovoletni seji občinskega odbora 21. decembra. Odšel je brez slovesa, a njegov svetli lik bo ostal z nami, ki nam bo pomagal še naprej voditi smelo in odgovorno našo borčevsko organizacijo.
Okrajni odbor ZB NOV Lucija
Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran
Gledala sem te skozi steklo, ki loči oddelek za intenzivno nego.
Sem nemočen gledalec, le moje ustne te vzpodbujajo in prosijo: Bodi močan, zdrži v najhujši bitki za svoj obstoj, za svoje življenje.
Flvala predsednik za vse, kar si naredil za borce, za ljudi, za človeka.^ Tvojim najdražjim izrekamo naše globoko sožalje. SONJA FRANČIČ DE ROSA.
Odšel je naš slikar Viktor Birsa
V začetku marca 2002 je v 93. letu starosti za vedno odšel Viktor Birsa, naš znani slikar, kije vse od svoje rane mladosti znal tako čudovito s čopičem prenesti na platno motive Krasa in kraške pokrajine. Rodil se je 20. 4. 1908 v Kobjeglavi, zadnjih nekaj let pa je živel v Portorožu pri svoji hčerki Aurori. Viktor Birsa je za svoje slikarske stvaritve prejel več visokih priznanj, med drugim tudi »Zlati čopič«, priznanje Višjega inštituta za humanistične vede v Rimu. Odšel je tiho, svojima hčerkama Aurori, ki je v Portorožu zanj dobro skrbela in Mariji, ki živi na Švedskem ter nam vsem, ki smo ga poznali, je zapustil neizbrisen spomin.
Hčerkama naše iskreno sožalje.
V
Ze sedmič akcija »Nikoli sami«
Akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov »Nikoli sami« za humanitarne programe Rdečega križa Slovenije je bila prvič izvedena leta 1996. V obdobju od leta 1996 do 2001 je v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič letovalo že 2.100 otrok.
Gre za največjo, vseslovensko humanitarno akcijo v okviru katere darovalci darovana sredstva prispevajo za podporo programu materialne pomoči za socialno ogrožene družine in posameznike ter za organizacijo letovanja socialno ogroženih otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije, Debeli rtič.
V okviru te akcije vsako šolsko leto v času jesenskih, zimskih, prvomajskih in poletnih počitnic, omogočajo brezplačno tedensko letovanje 500 otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije. Otroke v sodelovanju s pristojnimi organizacijami predlaga vseh 56 območnih združenj Rdečega križa.
Otrokom ie v okviru navedenega programa s pomočjo donatorjev in sponzorjev nudeno:
7-dnevno letovanje (prevoz, nastanitev, prehrana, kopanje v bazenu); Pedagoško vodene aktivnosti so:
-	likovne delavnice;
-	kreativne delavnice;
-	športne aktivnosti (nogomet, košarka, badmington, plezanje, namizni tenis,...);
-	zabavni večeri (balon party, ples z glasbenim gostom, predstavitveni večeri, skeči, ples v maskah), izleti;
Zdravstveno-vzgojni programi:
-	šola dobre drže;
-	sproščanje;
-	program spoznavanja telesa in osebne higiene...
V obdobju od leta 1996 do 2001 je v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič v okviru akcije »Nikoli sam« letovalo 2.100 otrok.
Boris Plavšič Vlasta Mramor-Jovanovič
Slovenci so držali v nogavicah skoraj 900 milijonov mark!
Po bančnih podatkih so Slovenci od 1. septembra do 31. decembra 2001 položili na bančne račune za 405 milijonov evrov raznih valut, pretežno nemških mark, kar je vplivalo celo na presežek deviz.
Če ne bi prišlo do enotne evropske valute evro, v Banki Slovenije niti približno ne bi vedeli, koliko deviz pravzaprav držijo Slovenci v nogavicah. Nekdo v Luciji je imel doma v žimnici kar 150.000 mark, ker se s svojim bogastvom ni želel izpostavljati. Tako ali drugače pa je večina imetnikov do konca februarja bila prisiljena zamenjati svoje lire, marke, šilinge in druge valute v evro. Menjava »odpisanih valut« bo še možna do junija, toda ne brez provizije.
V	Kopru so odprli nove prostore Zavarovalnice Maribor
V	petek, 15. marca 2002 so v pritličju poslovne stavbe Zeleni park, Zore Perelllo-Godina 2 v Kopru, svečano odprli nove prostore Zavarovalnice Maribor. Na novinarski konferenci sta Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor in Zlatko Keber, nov direktor Poslovne enote Predstavništva Koper, podala nekaj informacij o poslovanju Poslovne enote Zavarovalnice Maribor v Kopru po prvih sedmih letih od ustanovitve tukajšnjega predstavništva.
Studio Kernel v novih prostorih
Studio Kernel d.o.o., Komunikacijsko upravljanje, seje pred nedavnim iz Izole preselil v nove lastne prostore (okrog 100 m2) na Ferrarski 8 v Kopru. Direktorica družbe Vita Kernel je na otvoritvi, ki jo je popestril ansambel NOB, povedala, da se je Studio že dodobra utrdil v obalnem prostoru tržnega komuniciranja in svoje storitve nudi tudi že nekaterim najpomembnejšim družba kot so Istrabenz in druge.
V	izolski bolnišnici so podelili priznanja krvodajalcem
V	Splošni bolnišnici Izola je bilo srečanje krvodajalcev, na katerem so podelili priznanja številnim krvodajalcem, ki so dragoceno tekočino življenja darovali že velikokrat. Na srečanju krvodajalcev in predstavnikov Redečega križa z vodstvom bolnišnice se je vsem, ki darujejo kri še posebej zahvalila dr. Irena Kramar.
Marija Križman je darovala kri 84 krat, Jelka Bužekijan 80 krat, Marta Kolarič Kohn (80), Nada Cunja (80), Armando Žerjal (90), Alojz Košmrl (100) Vojko Čuk (100), Milorad Lončar (100), Otilijo Furlanič (100), Šime Sučič (110), Ciril Koprivc (130).
Irini Informator Primorci* Z« *6 F» I HEKBBII «86»
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATUŠA ponudbo [Kupite
NEPREMIČNIN in rabljenih |VSAKPETH, AVTOMOBILOV no
Primorskem.
MALI OGLASI
il ITALIJE in HRVAiM.

■ w
primorski u'r'p

Turizem javno in zasebno
Droga je tako rekoč že koncern
Na arhitekturni delavnici o razvoju portoroškega turizma in o problematiki varovanja naravnih vrednot Sečoveljskih solin je bilo izrečenih tudi nekaj kritičnih besed o zamujenih priložnostih in nesmotrni rabi prostora.
Občina Piran in Ortinološko društvo Ixobrychus (zanj dr. Lovrenc Lipej) sta v petek, 1. 2. 2002 (ob svetovnem dnevu mokrišč) v sejni dvorani občinske palače v Piranu sklicala strokovni razgovor, na katerem so udeleženci delavnice spregovorili o skrbi in nalogah na področju varovanja solin ter o drugih vprašanjih vezanih na turizem. Pogovor seje nadaljeval naslednji dan v portoroškem Avditoriju, kjer so predstavniki turističnega gospodarstva (Danilo Daneu, Enes Lojo in Miran Gaspari) ter dekan Turistice Portorož mag. Marjan Tkalčič, imeli kratka predavanja za študente arhitekture o zelo kočljivem vprašanju zasebnega in javnega odnosa do najbolj razvite dejavnosti v piranski občini - turizma. Prireditev je oba dneva vodil in usmerjal Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor Občine Piran.
Mag. Marjan Tkalčič je poudaril, daje turizem kompleksni ekonomski, socialni pojav in prostorski pojav. Nenadzorovana (podjetniška) raba prostora lahko sicer na kratek rok prinese veliko dobička, javnemu sektorju pa povzroči precej stroškov. Ali smo torej pripravljeni uskladiti kratkoročne interese z dolgoročnimi, seje vprašal. Po njegovem mnenju bi morala bolj uspešno sodelovati javni in zasebni sektor, saj bi le tako, upoštevajoč stalne prebivalce, ki v turističnem kraju živijo, dosegli boljše učinke. Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače je poudaril pomen turizma kot gospodarske dejavnosti v naši občini Piran. Za njegov razvoj pa potrebujemo kapital, ki se rad seli, usposobljene kadre (veliko ljudi je prišlo pred leti z juga) in prostor, s katerim je treba ravnati dolgoročno in premišljeno, vendar ne za vsako ceno omejevati razvoja. Prvi zapisi pričajo o tem, daje Portorož bil znan kot zdravilišče. Opozoril je tudi na problem, ker občina ni nikoli imela dovolj denarja za tako imenovane »master plane« (dolgoročne širše prostorske rešitve) s katerimi bi začrtali temelje razvoja turizma v Portorožu in okolici. Avditorij je hendikepiran, ker nima parkirišča, na primer. »Na vas mlajših, ki ste danes tukaj je, da zaznate napake, ki smo jih napravili mi starejši«. V turizmu pa je vendarle veliko novega, kakovostnejšega. Prihajajo tudi novi lastniki in danes še ne vemo, kaj bodo storili.
Miran Gaspari, direktor Krkinega Zdravilišča Strunjan je poudaril, da ne smemo zanemariti zaledja. Večina turističnega kraja Strunjan je razglašena za krajinski park, kar lahko deluje tudi kot ovira razvoju. Omenil je potrebo po gradnji bazena na njihovi plaži.
Enes Lojo, direktor Marine Portorož je napovedal širitev kanala Jernej in se hkrati vprašal, kakšen tip turizma bi kazalo graditi na opuščenih lucijskih solinah, na tem velikem neizkoriščenem prostoru.
Denis Goja, predsednik TD Škurša Padna si glede spodbujanja turizma na podeželju želi več sodelovanja s turističnim gospodarstvom.
Mag. Čedomil Vojnič, predsednik uprave Hotelov Bernardin je povedal znano resnico, daje bil Casino’ Portorož v resnici generator razvoja turizma, sedanja koncesija pa se je kar nekam porazgubila in ne predstavlja nič. Za državno strategijo o turizmu meni, da je nestrokovna in slaba. Kritičen je bil turi do možnosti razvoja tega prostora: nekateri veljaki imajo svoje hiše ali vikende na najlepših mestih in seveda ne želijo, da bi se v njihovi bližini kaj gradilo. Ali se v naših vrstah srečujemo z anti-turizmom? Bernardin že nekaj let (uspešno) bije bitko z občinskim birokratizmom, je dejal mag. Vojnič. Omenil je tudi konkurenčni boj med hotelskimi organizacijami v Portorožu. »Hoteli Morje gradijo kongresni center, mi bomo zgradili še večjega.«.
Županja Vojka Štular predstavila pomen projekta ALAS
Županja Vojka Štular je v pozdravnem nagovoru udeležencem predstavila tudi mednarodni projekt ALAS, ki ga financira Evropsska skupnost s sredstvi Phare in v katerem sodelujejo Lesvos (Grčija), Figuera da Foz (Portugalska), Pomorie (Bolgarija in Piran (Slovenija). V slovenski del projekta so vključeni Občina Piran (kot glavni partner) ter Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pomorski muzej Sergej Mašera in Ornitološko društvo Ixobrychus. Pomemben del projekta ALAS so aktivnosti vezane na predstavitev in popularizacijo tradicionalne pridelave soli ter na varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine solin. Svoj značilni prispevek o namerah države glede solin oziroma celotnega krajinskega parka Sečoveljske soline, ki je so poslej v državni lasti, je podal Mladen Berginc, ki je znal povedati, da ni še vedno ni dovolj denarja za sanacijo tako obsežnih solin, ki že nekaj let zapored propadajo.
V velikem poslovnem sistemu naj bi, kot je napovedal predsednik uprave in generalni direktor Droge d.d., delovalo najmanj osem sicer pravno formalno samostojnih - povezanih družb, ki so že sedaj v večinski oziroma 100-odstotni lasti Droge, je na novinarski konferenci na sedežu družbe v Izoli (12.3.) povedal predsednik uprave in generalni direktor Droge d.d. Matjaž Čačovič, ki je skupaj s članom uprave in namestnikom generalnega direktorja Vladom Drožino predstavil nerevidirane rezultate poslovanja Droge v letu 2001. Novinarsko konferenco je povezovala nova moč s področja službe za odnose z javnostmi Janja Križman, ker je Lilijana Ivanek Pečar (dosedanja poslovna tajnica) odšla iz podjetja.
Novinarska konferenca v Drogi. Z leve proti desni: Janja Križman, Matjaž Čačovič, Vlado Drožina. FOTO: FK-Primorski utrip.
Ena največjih naložb v prehrambno industrijo v Sloveniji v zadnjih letih, izgradnja Drogine tovarne v Izoli, zahteva seveda svoje, saj je treba obračunavati tudi amortizacijo, ki v bilanci prestavlja strošek. Ta postavka je zrasla za 40% in znaša za leto 2001 1,231 milijarde SIT, kar je nekoliko oklestilo dobiček, ki pa je še vedno dovolj zgovoren in vabljiv za delitev. Ustvarili so 1,5 milijarde čistega dobička in poslovodstvo bo v skladu s sprejeto politiko predlagalo delitev v razmeiju 65: 35 v prid razvoja.
Sicer pa je Droga lani dosegla dobre poslovne rezultate. Čisti prihodki iz prodaje so znašali 16,2 milijarde tolarjev, kar je 14 odstotkov več kot leta 2000 oziroma odstotek nad načrtovanimi. Kot rečeno je čisti dobiček znašal 1,5 milijarde tolarjev.
Na domačem trgu so ustvarili 10,6 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je 5 odstotkov več. Droga je na domačem tržišču ustvarila 65 % celotnih prihodkov, na tujih trgih, kjer so prodali za 5,6 milijarde tolarjev svojih izdelkov pa preostalih 35 % celotnih prihodkov. Največ so prodali v Bosno in Hercegovino (35%), sledijo (ZR Jugoslavija (22%), Hrvaška (17%) in Makedonija (11%). Preostali delež izvozijo v države EU, vzhodno Evropo in na druga tržišča.
Najpomembnejši izvozni programje mesni program. S prodajo paštete Argeta so dosegli 64-odstotni delež v prihodkih od prodaje na tujih trgih in prodaja tega mesnega izdelka se je povečala za 25 %. Nosilni izdelek na domačem trguje kava Barcaffe, ki dosega 70-odstotni vrednostni tržni delež in še naprej pomeni glavnino prodaje Droge Portorož v Sloveniji.
Kapital Droge seje v minulem letu povečal za 15 % in je znašal 14,8 milijarde tolarjev. Čista donosnost kapitala znaša 10,6 odstotka. Dodana vrednost 6 milijard tolarjev.
Za naložbe so v letu 2001 namenili 2,4 milijarde tolarjev.
Knjigovodska vrednost delnice Droge je 31. decembra znašala 52.216,04 tolarje, njena tržna vrednost pa je bila istega dne 42.027,78 tolarja. V letu 2002 načrtujejo 15 odstotno povečanje izvoza.
Aktivnosti za nastanek koncerna
»Pomembna naloga bo poenotenje standardov poslovanja in obvladovanje vseh dejavnost na koncemski ravni, tako naj bi vse aktivnosti postopoma vodile k integraciji povezanih podjetij v koncem Droge«, je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave in generalni direktor Droge Matjaž Čačovič.
Tudi načrti za leto 2002 so obetavni. Doseči nameravajo 20,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje in 1,7 milijarde tolarjev bmto dobička. Tudi v prihodnje bodo uvajali elemente poslovne odličnosti. »Vsi učinki nove tovarne v Izoli še niso vidni, a enotna lokacija je neprecenljive vrednost«, je na vprašanje Primorskega utripa kako se počutijo v novi tovarni, odgovoril Matjaž Čačovič.
Med najpomembnejše dogodke Droge v letu 2001 sodijo selitev v novo tovarno v Izoli, povečanje števila povezanih družb (Droga d.o.o. Priština, Agro-impex d.o.o. Skopje, večinski delež klavnice Sandri, S.p.a., Treviso. Koncem Droga poleg omenjenih sestavljajo še naslednja podjetja: Droga d.o.o. Buje, Droga d.o.o. Sarajevo, Konzum d.d. Sarajevo, Droga d.o.o. Sombor, Droga d.o.o. Skopje, Droga d.o.o. Livsmedel AB Švedska in Slovita d.o.o. Moskva.
Julija lani so za matično podjetje pridobili mednarodni okoljski certifikat ISO 14001.
V začetku leta 2002 so Mobitelu d.d. prodali hčerinsko podjetje Soline, še prej pa tudi bivšo tovarno Začimba v Seči. O izkupičku niso hoteli povedati nič, ker je to zanje poslovna skrivnost. Droga se z nekim podjetjem dogovarja tudi o prodaji izolskega Arga.
O pomenu arhitekturnih delavnic je govoril dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani prof. Gabrijelčič. Udeleženci so nato vzeli v precep kar nekaj izpostavljenih problemov; lokacijo golfa, podaljšanje letališke steze, pešpoti kot dodatno ponudbo turizma, divje plaže, ki bi jih lahko usposobili, prenovo mesta Piran, problem štiripasovnice, ki poteka skozi Portorož (deloma tudi skozi Lucijo), neizkoriščen prostor med Bemardinom in Piranom in drugo.
Tina Trampuž je proti betoniranju plaž.Vladimir Vremec iz Trsta ni najbolj navdušen nad hortikulturno ureditvijo Portoroža in reklamnimi tablami v turističnem Portorožu. Boris Kočevar je navedel lep primer izgradnje pešpoti med Piranom in Fieso. Vprašal seje, kam z zabavnim centrom in kakšen turizem si pravzaprav ob vsem tem želimo.
Kaj bo s skladišči soli in nekdanjo upravno stavbo Droge v Portorožu?
Skladišče soli (dve stavbi) in nekdanja upravna stavba Droge Portorož d.d. na Obali 27 sta v lasti Občine Piran, Droga Portorož pa jih ima v najemu za 99 let. Z županjo se pogovarjajo o spremembi te pogodbe, kar pomeni, da naj bi Občina Piran Drogi d.d. dodelila novo koncesijo z novimi pogoji le za dobo 25 (ne več za 99 let) z možnostjo, da bi Droga omenjene prostore lahko oddajala v podnajem. O podelitvi koncesije v novih pogojih bo že kmalu odločal piranski občinski svet. Kot smo slišali v sedanjem skladišču soli naj ne bi bilo pomorskega muzeja?
Vojka Štular
Turizem naj postane naš način življenja
Od arhitekturne delavnice Portorož si obetamo veliko, je v pozdravnem govoru udeležencem Arhitekturno urbanistične delavnice Portorož, ki je začela z delom v občinski palačei, dejala piranske županja Vojka Štular. Pričakujemo nove ideje in pobude, kaj se v tem pomembnem turističnem kraju še lahko zgradi, uredi, da bo še lepši, bolj privlačen za turizem. Želela bi poudariti, da je to prva arhitekturna delavnica po nekajletnem zatišju in upam, da ji bodo sledile še druge. Prepričana sem, da bodo naši študentje in njihovi profesorji v času delavnice zbrali dovolj informacij, spoznali probleme na terenu, pripravili svoje pobude za junijsko celovito predstavitev. Takrat bomo na občinskem svetu Piran sprejemali strategijo razvoja turizma v občini Piran za obdobje 2005-2025, iz katere naj odseva veliko soglasje in poenoten zasebnega in javnega sektorja v prid boljšemu in uspešnejšemu turizmu, je dejala Vojaka Štular.
Sindikalna skrb za Luko Koper
»Skrbi nas, ker so nekatere zahteve ter napadi na Luko Koper politično obarvani, odraz nostalgije za preteklostjo ali celo posledica osebnih interesov posameznikov«, sta zapisala za javnost Jadran Čalija in Robero Treu, predstavnika Medregijskega sindikalnega sveta Slovenija/ Furlanija - Julijska krajina, KS 90 Slovenije, ZSSS iz Slovenije, CGIL, CISL, UIL.
Zato ti napadi niso upravičeni in ne morejo biti tehtni razlogi za prekinitev koncesijske pogodbe z Luko Koper, kar bi po njihovem mnenju imeli dolgoročne negativne posledice za to regijo in njen nadaljnji razvoj ter tudi za prebivalce obmejnih občin. Medregijski sindikalni svet, ki so ga ustanovili Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, ZSSS iz Slovenije in sindikati CGIL, CISL, UIL iz Furlanije - Julijske krajine, so z zadovoljstvom sprejeli in pozdravili aktivnosti, ki sta jih z iskanjem novih tržišč in naložbami v razvoj zastavili Luka Koper in Luka Trst. To naj bi spodbudilo tudi druge oblike sodelovanja med gospodarskimi subjekti na obeh straneh meje, ki je kmalu ne bo več. Prav povezanost obeh pristanišč je bila tudi povod, da so še bolj utrdili sindikalno sodelovanje med sindikati v Tržaškem pristanišču in Luki Koper.
Izpostavljeni problemi, ki zadevajo trenutnega upravljavca 7. pomola Luko Koper, so neutemeljeni, ker nimajo ekonomskih osnov, so prepričani v predsedstvu Medregijskega sindikata. »Naj spomnimo, da je Luka Koper, kot edina kandidatka, pridobila koncesijo za upravljanje terminala, ki je ustvarjal veliko izgubo, katera je tudi privedla do prekinitve sodelovanja med ECT in Luko Trst. Upravljanje 7. pomola je tudi pogojeno z nezadovoljivo infrastrukturo, od neustreznih prometnih povezav, do nekonkurenčnih cen železniškega transporta. V Medregijskem sindikatu so prepričani, da proces združevanja pristanišč pomembno prispeva k povečanju konkurenčnosti in nadaljnjemu razvoju prometa v Severnem Jadranu. Pa tudi zato, ker je podlaga za obuditev in okrepitev ekonomskih in političnih interesov za pospešitev oziroma čimprejšnjo realizacijo velikih infrastrukturnih projektov in prometnih povezav v okviru 5. koridorja in jadranskega koridorja.
Revija za direktorje
Slovenska strokovna revija za turizem - Turistične novice, je ena redkih revij, ki prinaša v slovenski turistični prostor strokovne članke in komentarje o vlogi in položaju slovenskega turističnega gospodarstva. Tiskana je v bogati izvedbi, zato tudi nizki nakladi in je v glavnem namenjena strokovni turistični javnosti. Zal pa v Sloveniji še vedno pogrešamo poceni revijo, ki bi bila dostopna turistom - s konkretno ponudbo, programi prireditev, možnosti ogledov turističnih znamenitosti.
Zlasti zanimiva je 5. številka Turističnih novic, v kateri prof. dr. Bogomir Kovač, avtor Nacionalne turistične strategije 2001-2006, opisuje dosedanji razvojni vzorec slovenskega gospodarstva in z njim povezanega turizma in napoveduje velik zasuk v njegovi organiziranosti (o nacionalni strategiji smo obširno pisali v prejšnji številki). Nova razvojna paradigma slovenskega turizma je uveljavila nekaj temeljnih sprememb. Najpomembnejši je premik od državnega modela razvoja turizma, ki se je venomer izgubljal v številnih reorganizacijskih in zakonskih usmeritvah k podjetniškemu modelu razvoja turizma. Temeljni razvojni subjekt slovenskega turizma niso lokalne turistične organizacije (LTO) temveč turistična piodjetja in njihove poslovne mreže, je najnovejše spoznanje. Mag. Darja Radič, državna podsekretarka za turizem v Ministrstvu za gospodarstvo poudarja, da so (zaradi tranzicije) nekateri izmed pomembnih turističnih centrov (Bled, Portorož, Rogaška Slatina) zašli v položaj, v katerem sami ne zmorejo odločilnega razvojnega koraka. V Portorožu bo verjetno dajal nove spodbude Istrabenz, novi lastnik Hotelov Morje in Hotelov Palače. Predsednik Nacionalnega turističnega združenja (izdajatelj revije) in direktor Mednarodnega inštituta za turizem mag. Janez Širše, pod naslovom Politika in turizem piše, daje to že četrta strategija slovenskega turizma in se sprašuje, ali bomo v Sloveniji sposobni izboljšati odnos do turizma? Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica piše o projektu razvojne strategije turizma v Mestni občini Nova Gorica ter o ciljih postavitve osnov za operativno odločanje na področju turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Izvajalec tega projekta je portoroška visoka strokovna šola za turizem - Turistica.
Generalni direktor in predsednik uprave Hotelov Bernardin d.d. mag. Čedomil Vojnič ocenjuje, da se bo po znanem 11. septembru v počitniškem segmentu gostov na bližnjih tujih tržiščih Avstrije, Švice, Nemčije in Italije, povečalo povpraševanje za hrvaško in slovensko Istro in s tem tudi za Portorož, ki je pretežno avtomobilska destinacija. Pozitivno vlogo bo pri tem odigrala varnost Slovenije kot turistične dežele. Tudi on meni, da so veliki premiki v portoroškem turizmu doseženi predvsem po zaslugi direktorjev glavnih turističnih podjetij. »V naši poslovni politiki zaradi samega »črnega« 11. septembra ne načrtujemo bistvenih sprememb, je zapisal mag. Čedomil Vojnič. Generalni direktor Hotelov Palače d.d. Danilo Daneu meni, da Slovenija v znani situaciji celo pridobiva, ker se ljudje v emitivnih evropskih državah manj odločajo za potovanje v oddaljene neevropske destinacije. Osnovni cilj Hotelov Palače v letu 2002 je povečanje kakovosti storitev na področju gostinske, hotelske in termalne ponudbe. Pod rubriko Kdo je kdo Turistične novice tokrat predstavljajo Natašo Pobega, nekdanjo svetovalko vlade v Ministrstvu za gospodarstvo. Zasledimo tudi novičko, da Grand hotel Union v Ljubljani postaja kongresni hotel.
Turistično revijo ureja znana radijska novinarka Cveta Potočnik.
Petnajst največjih v turizmu
V Turističnih novicah zasledimo tudi podatke o 15 največjih podjetij v slovenskem turizmu po celotnem prihodku v letu 2000.
Na prvem mestu je novogoriški HIT z 29,95 milijarde tolarji celotnega prihodka in 817 milijoni SIT čistega dobička. Na drugem mestu je Kompas TP, na tretjem Kompas MTS. Casino Portorož je glede prihodka 6,42 milijarde SIT in z 228 milijoni čistega dobička ter s 382 zaposlenimi na četrtem mestu. Na petem mestu so Terme Maribor, na šestem Terme Čatež. Krka Zdravilišča s 3,37 milijarde SIT celotnega prihodka, 211 milijoni SIT čistega dobička in 398 zaposlenimi so na sedmem mestu. Globtour je na osmem mestu. Na devetem mestu so Hoteli Bernardin z 2,72 milijarde SIT in 298 zaposlenimi. Sledijo Uniou turizem, Moravske toplice in Zdravilišče Radenci. Hoteli Palače Portorož so z 2,36 milijarde SIT celotnega prihodka in 248 zaposlenimi na 13. mestu. Na 14. mestu je Zdravilišče Laško, na 15. mestu Grand hotel Union Ljubljana.
Novo vodstvo istrske podružnice Sindikata kmetov Slovenije
Predsednik UO vinogradnik Jožef Pino Klabjan iz Dekanov
V četrtek, 28. februarja 2002 so na občnem zboru podružnice Sindikata kmetov Slovenije - Slovenska Istra, izvolili novo vodstvo podružnice sindikata. Člani istrskega kmečkega sindikata so za predsednika upravnega odbora izvolili vinogradnika Jožefa Pina Klabjana iz Dekanov.
Predstavniki kmetov iz posameznih občin so postali:
Za občino Koper: Iztok Trček, ki bo hkrati opravljal tudi naloge podpredsednika UO, Ivan Zelenjak, Robi Kaligarič in Ivan Agapito. Za občino Piran in Izola bosta skrbela Adrijan Klobas in Valter Klobas. V Nadzorni odbor istrske podmžnice SKS so bili izvoljeni: Avrelij Bonin, Mirjana Bordon in Joško Joras.
Na seji sindikata so predstavniki kmetov izrazili nezadovoljstvo zaradi premajhne odzivnosti sindikata, ko gre za varovanje temeljnih interesov istrskega kmeta. Novemu vodstvu so zato naložili, da se v prihodnje aktivneje posveti kmetijski politiki in reševanju te problematike v istrski regiji.
Predsednik podružnice SKS Jožef Pino Klabjan
Hoteli Piran
Ustavljeni negativni trendi
V delniški družbi Hoteli Piran so uspeli preprečiti nevarnost stečaja, z največjimi upniki so dosegli dogovore o reprogramiranju že skoraj celotnih dolgov, obnovili so hotel Piran in prepričani so, da se jim pišejo boljši časi, Poslovanje in načrte družbe je predstavila na novinarski konferenci (12. 3.) direktorica Ana Žerjal, ki je za svoje delo in uspehe pri organizacijski in finančni preobrazbi podjetja dobila javno laskavo priznanje Staneta Valanta, predsednika Nacionalne finančne družbe (NFD), ki je tudi največji delničar Hotelov Piran.
Z novinarske konference Hotelov Piran. Z leve proti desni: Stane Valant, Metka Kandrič (NFD) in Ana Žerjal, direktorica družbe Hoteli Bernardin. FOTO: FK-Primorski utrip.
Direktorica Ana Žerjal je najprej na kratko naštela ključne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih nekaj letih v družbi, ki je kar nekaj let visela na robu gospodarskega zloma. Tako kot mnoga podjetja v Sloveniji, ki so se otepala z negativnim poslovanjem, je tudi Hotele Piran dobila v roke znamenita »rešiteljica« Slovenska razvojna dražba (SRD) in družbo leta 2000 preprosto »prodala« različnim Pidom. Oktobra istega leta je bil imenovan novi nadzorni svet družbe in za predsednico je bila imenovana Metka Kandrič iz NFD. Marca 2001 je prišlo do spremembe vodstva družbe, maja 2001 je bil izdelan sanacijski program z osnovnim namenom ozdravitve dražbe. Ta je v glavnem uspel in negativni trendi poslovanja so ustavljeni. Zmanjšala se je izguba iz tekočega poslovanja, večina zapadlih kratkoročnih obveznosti je bilo reprogramiranih v dolgoročna kreditna razmerja in Hoteli Piran bodo po besedah direktorice v desetih letih (letne anuitete 60 milijonov SIT) sposobni vrniti relativno visoke obveznosti, 828,6 milijona tolarjev (229,4 milijona dolgoročnih in 599,2 milijona za zdaj še kratkoročni), kar je privedlo tudi do hipoteke nad hotelom Piran.
Dražba je v letu 2001 realizirala skupne prihodke v višini 524 milijonov SIT, kar je 12 % več kot v letu 2000. V letu 2000 je bilo 93 milijonov izgube, v letu 2001 pa (iz poslovanja) le še 11 milijonov. Na račun prihodkov od financiranja 52,36 milijona SIT in upoštevajoč stroške obresti 28,50 milijona Sit so prikazali dobiček iz rednega poslovanja v znesku 12,467 milijona SIT. Podjetje je imelo lani za 167,107 milijona SIT izrednih prihodkov in hkrati tudi 175,814 milijona SIT izrednih odhodkov, zato je celotni (bruto) dobiček znašal 3,76 milijona SIT. Ob vsem kar je znanega je to že dovolj čvrst dokaz za preusmeritev trendov. S 100% lastnimi finančnimi viri (iz naslova dezinvestiranja oziroma odprodaje nepremičnin), so obnovili hotel Piran, za kar so porabili 135 milijonov SIT. Kapital družbe seje v primerjavi z letom 2000 sicer zmanjšal za 8,7 % in znaša po nerevidiranih podatkih 1,158 milijarde SIT.
Zaradi obnove je bil hotel Piran mesec dni zaprt. Pridobili so novo večnamensko dvorano Piranesi (50 sedežev), ki bo opremljena z vso potrebno tehniko za izvedbo seminarjev, 10 apartmajev, od tega dva predsedniška in 68 sob, ki so bile v slabem stanju, recepcijo, sanitarije, sanirali vodovodno omrežje in drugo. Obnovljeni hotel sedaj izpolnjuje vse zahteve za standard treh zvezdic.
Lastniška struktura
Trenutna lastniška struktura Hotelov Piran d.d. izgleda takole: Nacionalna finančna družba (NFD) ima 31,2 % delnic, Triglav Steber 22,4 %, Zlata Moneta 15,8 %, Kapitalski in Pokojninski sklad vsak po 10 %, Istrabenz 7 %, s preostalimi delnicami razpolagajo fizične osebe.
V okviru družbe Hoteli Piran d.d. delujejo Hotel Piran, Hotel Salinera, Bungalovi Salinera in Pizzeria Batana. Skupaj imajo 548 ležišč, v letu 2001 pa so našteli 62.211 prenočitev, od tega kar 61 % prenočitev tujih gostov. 47 % prenočitev je bilo v hotelu Piran, izkoriščenost nastanitvenih zmogljivosti je bila v tem hotelu 50-odstotna. V strukturi prenočitev predstavljajo 85 % tuji gostje in 15 % domači. Podjetje je lani prodalo restavracijo Tri vdove, en poslovni lokal, v katerem je dejavnost oddajanja privatnih sob, s čimer se ne bodo več ukvarjali in eno stanovanje v Hotelu Tartini.
Matjaž Turk pripravlja projekte za oživljanje mestnega jedra v Kopru
Znani podjetnik, organizator Primorskega sejma in lastnik Primorskega oglasnika iz Kopra je predstavil projekte za oživljanje mestnega jedra v Kopru in nekatere projekte, ki naj bi zagotavljali gospodarski in družbeni razvoj Mestne občine Koper.
Samostojni podjetnik Matjaž Turk je prepričan, da lahko s predlaganimi projekti prispeva k oživljanju starega mestnega jedra, popestritvi poletnega dogajanja v Kopru ter razvoju sejemskih, gospodarskih in širših družbenih dejavnostih. Pravi, da so projekti plod njihovih dolgoletnih izkušenj, tržnih raziskav, mnenj občanov in ostali dejavnikov okolja, ki so jih srečevali, ali se z njimi pogovarjali, pri opravljanju svojih dejavnosti.
Seznam projektov je že poslal zainteresiranim dejavnikom in upa na ugoden odmev in sodelovanje. Tako predlaga vožnje turističnega vlakca po Kopru v poletnih mesecih, zabavno - prireditveni festival »Koperfest«, organiziral naj bi turistične oglede mesta Koper, razstavo neprofitnih organizacij MO Koper, sejemske nastope v tujini pri pobratenih mestih Žilna in Ferrara ter seveda tradicionalni mednarodni obrtno podjetniški sejem - Primorski sejem. Za leto 2003 predlaga sejemsko -športno prireditev »Športfest« in mednarodni turistični sejem.
Zainteresirani za sodelovanje v teh programih lahko podjetnika Matjaža Turka pokličejo na gsm: 041/646 030.
V Kopru so počastili Dan pomorstva
Osrednja svečanost je bila 7. marca 2002 ob 10. uri v Hotelu Koper v Kopru. Udeležence skupne proslave Ministrstva za promet, Pomorske policije in Slovenske vojske sta pozdravila Bruno Potokar, direktor Uprave RS za pomorstvo in slavnostni govornik Branko Mahne, državni sekretar za pomorstvo. Prošnja za polnopravno članstvo Pariškega memoranduma.
FK-Primorski utrip.	Proslave ob Dnevu pomorstva v Kopru se je udeležila tudi Štefka Kučan
Republika Slovenija je 7. marca 1991 sprejela Resolucijo o pomorski usmeritvi naše države, v kateri je med drugim zapisano, da je bil slovenski narod v svoji zgodovini vselej tudi pomorsko usmerjen in da naj bo tak tudi v prihodnje. To nam nudi veliko prednosti, vendar pa je vprašanje, ali jih znamo tudi izkoristiti. Tedaj še skupno ministrstvo za promet in zveze je predlagalo Vladi Republike Slovenije, naj dan sprejema Resolucije določi za Dan pomorstva. Predlog je bil sprejet na 5. obletnico podpisa Resolucije, 7. marca 1996. Slovenija se je tako priključila skoraj vsem obmorskim državam po svetu, ki imajo določen dan, posvečen morju in pomorstvu.
Drugačen odnos države do pomorstva
Državni sekretar za pomorstvo Branko Mahne je na začetku svojega govora predlagal minuto molka v spomin na umrlega pokončnega moža Danila Petrinje, ki seje s svojo predanostjo, vztrajnostjo in pogumom, s katerim se je lotil gradnje koprskega pristanišča, vtisnil vsem v spomin. Postavil je enega od temeljev slovenskega pomorstva, je dejal Branko Mahne.
»Pomen dosedanjega razvoja našega sektorja (pomorstva), ki je že zdavnaj prerasel stopnjo, ki smo ji rekli slovensko okno v svet, je spoznati priložnosti pomorskega gospodarstva, ki se v sodobnem jeziku imenuje pomorska avtocesta. Brez odlašanja moramo ukrepati, saj znašajo današnji stroški prometnih zastojev na prenapolnjenih cestah zahodne Evrope že 0,5 BDP in bodo še naraščali. To govori v prid odločitvi o nujnosti premika pretoka blaga na morske »avtoceste«. V tem pogledu se zdijo pričakovanja za posege naše države v železniško infrastrukturo zaradi boljše povezave Luke z zaledjem več kot upravičena. Trdim, da drugi tir simbolizira razvojno usmerjenost celotnega slovenskega prostora. Odnos države do tega gospodarskega sektorja mora torej biti pozoren, gotovo ne prizanesljiv, a vendar dolgoročno premišljen.
V petih letih delovanja Urada za pomorstvo v Ministrstvu za promet je pri tem je pri tem narejenega veliko in upam, da bodo rezultati vidnejši v tem letu.«
Pomorski zakonik še ni dodelan. Novi temelji za ureditev razmerja med državo in Luko Koper
Branko Mahne je omenil tudi priprave na sprejem Pomorskega zakonika, katerega sestavni del je tudi kopica podzakonskih aktov. »V množici njegovih določil smo opazili tudi nekaj takih, ki so potrebna popravkov. Letos naj bi tudi dokončali hidrografske meritve slovenskega morja. Te potekajo ob dobrem sodelovanju z institucijami naših sosed Hrvaške in Italije. Omenil je tudi delovanje slovenske pomorske inšpekcije, kije povsem na primerljivi ravni z drugimi državami, članicami Pariškega memoranduma, ki bo po obravnavi zaključnega poročila verjetno že letos predlagala spremembo našega statusa iz opazovalcev v stalno članstvo. Posebej položaj ima pri ugledu naše države tudi strokovna usposobljenost naših pomorščakov, ki so vkrcani kot člani posadk. Državni sekretarje potrdil dobro sodelovanje s Srednjo pomorsko šolo in Fakulteto za pomorstvo in promet in hkrati dodal, da moramo povečati interes med našo mladino za pridobitev pomorske izobrazbe.
Državni sekretar Branko Mahne je napovedal skorajšnji zaključek dela komisije za ureditev razmerja med državo in Luko Koper (koncesijska pogodba) in s tem zaključek obdobja prehoda na nove temelje delovanja koprskega tovornega pristanišča.
Bruno Potokar, direktor Uprave RS za pomorstvo je v svojem pozdravnem govoru potrdil, da je Republika Slovenija jasno nakazala svojo usmerjenost k morju, kar se kaže v sprejemanju sodobne zakonodaje. S pomorskim zakonikom bo Slovenija dobila mednarodno primerljiv sistem pomorskega prava.
Delo pomorščakov predstavlja enega izmed nevarnejših poklicev na svetu, je dejal.
Naštel je tudi nekaj nalog na področju varnosti in sodelovanja na morju. V letu 2000 smo podpisali memorandum za uvedbo skupnega plovbnega sistema in sheme ločene plovbe v severnem delu Severnega Jadrana. Na področju pomorske inšpekcije so v lanskem letu gostili Monitoring Team-predstavnike Pariškega memoranduma, katerega pridruženi člani smo od leta 2000. Namen njihovega obiska je bil
pregled usklajenosti opravljanja pomorske inšpekcije z zahtevami Memoranduma in zahtevami Evropske unije.
»V celoti smo zadostili zahtevam in bomo v letošnjem letu dali prošnjo za polnopravno članstvo.
Uprava RS za pomorstvo skrbi tudi za dosledno izvajanje določil revidirane Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje. S tem smo dosegli, da smo pri Mednarodni pomorski organizaciji prišli na tako imenovano »belo listo«, kar pomeni, da so pooblastila, ki jih izdajajo našim pomorščakom popolnoma v skladu z zahtevami konvencije.
V resoluciji o pomorski usmeritvi RS smo se med drugim tudi obvezali, da bomo spodbujali razvoj pomorskega in prometnega šolstva. V lanskem letu smo za ta namen investirali v nadgradnjo	navigacijskega
simulatorja na pomorski šoli. V zadnjem času žal sicer opažamo, da ni več zanimanja za poklic pomorščaka in da se zmanjšuje vpis v pomorske šole.
Na Upravi RS za pomorstvo vseskozi dobro skrbimo za informiranje strank. Pripravljamo se tudi za
Kmalu podelitev koncesije Luki Koper
Očitno ni več daleč datum, ko bo slovenska Vlada podelila koncesijo Luki Koper. Podlago za ureditev medsebojnih razmer med državo in Luko Koper daje Pomorski zakonik, ki pa še vedno ni perfekten. Koncesijska pogodba zajema določila o upravljanju, vodenju, razvoju in vzdrževanju infrastrukture na območju koprskega pristanišča in je praktično že napisana. Urejala bo tudi gospodarsko javno službo in nadgradila obstoječe predlani sklenjeno pogodbeno razmerje glede rabe zemljišč in akvatorija za izvajanje pristaniške dejavnosti. Ne pa vsega, ker je nekaj tudi že v lasti Luke. Na začetku tega tedna (11. 3.) naj bi se še enkrat sešla medresorska komisija, ki pripravlja uredbo o podelitvi koncesije. Kot kaže cena koncesije ne bo visoka, morda bo Luko stala le kakšno simbolično milijardo in pol SIT.
Na fotografiji Primorskega utripa: Državni sekretar za pomorstvo Branko Mahne in predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič o pomembnih vprašanjih bodoče koncesije.
Odlična gostinska ponudba za udeležence na proslavi Dneva pomorstva v Hotelu Koper.
pridobitev mednarodnega standarda Obiskovalci so si lahko tudi ogledali kakovosti ISO 9001 ;2000.«	razstavljena plovila v Kopru in
Branko Mahne in Bruno Potokar sta obiskali sedež Slovenske mornarice v vsem udeležencem, med katerimi je Ankaranu, bila tudi gospa Štefka Kučan, čestitala za dan pomorstva.
Klub tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale
DRUŽABNO SREČANJE V HRAMU KLETI VINA KOPER
15. februarja 2002 je bilo v Hramu Kleti Vina Koper srečanje Kluba tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale. Srečanja se je udeležilo 32 članic, med njimi je bilo tudi nekaj novih. Ob prijazni pogostitvi z dobro kapljico Vina Koper in ogleda vinske kleti pod vodstvom Mirjane Cupin se je novo vodstvo kluba, ki je bilo izvoljeno 29. oktobra 2001, ponovno predstavilo novim članicam in predstavilo program za leto 2002.
Kot smo že poročali v našem časopisu, je Sonja Poljšak, ki bila predsednica kar dolgih šest let, oktobra lani predala vodenje kluba Ljubici Stok. Nova predsednica je obljubila, da se bo prizadevno lotila dela v klubu. V otvoritvenem nagovoru seje Poljšakova najprej v imenu kluba lepo zahvalila družbi Vina Koper za prijetno pogostitev ter zaželela veliko uspehov novemu vodstvu in predala besedo novi predsednici Ljubici Štok, ki prihaja iz koprskega Cimosa.. Ljubica Štok je bivši predsednici kluba Poljšakovi za njeno dolgoletno delo simbolično izročila srebrni znak Zveze klubov tajnic Slovenije. Nato se je vsaka posamezna tajnica oz. članica osebno predstavila in povedala, kje je zaposlena. Po teh predstavitvah je predsednica povedala novosti in predstavila program kluba za leto 2002, v katerem je predviden tudi izlet (maja ali v začetku junija) na Brione, septembra pa obisk oz. povabilo kluboma iz Sežane in Nove Gorice. Sejo upravnega odbora naj bi imeli vsaka dva meseca.
OGLED KLETI
Ogled kleti Vina Koper je bilo zelo zanimivo doživetje za vse članice kluba. Klet je razkazala Mirjana Cupin in ob tem povedala veliko zanimivega.
alkoholnim vrenjem, doseže svoj kakovostni vrh in se s staranjem zlomi tako kot človek. Vsebuje nekaj enkratnega, neponovljivega.
Kakovost vina je odvisna od prijetnosti in skladnosti okusa vseh naravnih sestavin ter od številnih dejavnikov: porekla, sorte, letnika, časa in načina trgatve, predelave grozdja, bistrenje mošta, alkoholnega vrenja, pretakanja ter izoblikovanja vina do kemično-biološke stabilnosti ustekleničnega vina.
V	sodih in cisternah v kleti Vina Koper je dovolj prostora za 7 milijonov litrov vina. Predelajo (in ravno toliko ga tudi prodajo) približno 4 milijone litrov, od tega kar 70 % rdečega vina med katerim je vodilni Refošk, ki predstavlja 45 % celotne proizvodnje ali skoraj 2 milijona litrov.
V	kleti Vina Koper imajo različne posode za shranjevanje vina: ovalne sode, ki držijo okoli 4.000 litrov vina, novejše sode (od 10.000 dol2.000 1), inox posode (30.000-50.000 1), barrique sodi (225-227 1). Sodi so pretežno narejeni iz slavonskega hrasta, ker zelo primeren za izdelavo sodov in zato, ker daje vinu posebno aromo.
Barrique postopek
Bolj kot veliki leseni, so nas zanimali mali sodi, ki jim pravimo s francosko besedo BARRIQUE. To so majhni sodi, ki držijo 225 litrov vina. Sama metoda barrique se je razvila v Bordeauxu (mesto v Franciji-največje območje kakovostnih vin na svetu). Tehnologija priprave rdečih vin tipa barrique je v zadnjem času postala prava moda v Sloveniji. Za ta vina je značilno, da dozorevajo v hrastovih sodih, katerih starost je lahko največ tri leta, zato je cena takih sodov zelo visoka (od 700 do 800 evrov). To vino spada v višje cenovni razred (Cabernet Sauvignon, Malvazija...). Vina imajo posebno cvetico (beseda s katero označiš vse vonjave) zaradi taninskih snovi. Ti hrastovi tanini so v ustih lahko sladki, svilnati ali pa aromatični, ki spominjajo na cimet in vanili. Prav zaradi tega imajo ta vina svojo specifičnost.
Vino ima na svoji poti od trte do uživanja svoje življenjsko obdobje podobno kot človek, je dejala. Sadež zori na trti, vino se rodi med
Degustacija vin
Po končanem ogledu kleti nam je Mirjana Cupin ponudila še nekaj vrst vin za degustacijo (Sivi pinot, Malvazijo, Malvazijo-Capo dTstria po barrique postopku) in nam povedala še nekaj značilnosti o postrežbi vin. Vino mora biti postreženo v pravilnih kozarcih, da bodo prišle vse kakovosti do izraza. Za bela vina, ki imajo bolj nežno cvetico uporabljamo kozarce, ki so bolj ozki-tulipanaste oblike. Rdeča vina imajo bolj izrazite vonje, zato se jih servira v bolj širokih, okroglih kozarcih, za degustacije pa se uporabljajo kozarci, ki morajo biti po predpisih Mednarodnega združenja enologov (višina kozarca: 11,5 centimetrov; višina nogice: 6,5 cm; premer kozarca spodaj: 6,5 cm, zgoraj pa 4 cm).
Etiketa na vinu je tudi izrednega pomena, ki nam mora povedati: kako je ime temu vinu, zvrst, kateri letnik je, koliko je alkohola v vinu in kakšno sladkorno stopnjo ima. Sladkorno stopnjo pa označujemo z izrazi, kot so: SUHA VINA so tista vina, ki imajo najmanj nepovretega sladkorja so tista, ki imajo do 4 g sladkorja na liter in so vina, ki se najbolje prilagajo glavnim jedem (kako se poročita vino in hrana je bistvenega pomena); POLSUHA VINA so običajno vina, ki imajo nekoliko večjo količino nepovretega sladkorja od 4 do 12 g na liter. Nato pa imamo še POLSLADKA in SLADKA VINA, desertna vina (npr.Rumeni muškat).
Fotografije in besedilo: BREDA KRAJNC
Na podlagi 31. člena Statuta občine Piran, Odloka o proračunu Občine Piran za leto 2002 in sklepa županje Občine Piran o imenovanju Programskega sveta za načrtovanje in izvajanje programa Mladinskega Epi-centra Piran, Občina Piran objavlja
POZIVNI NATEČAJ
za zbiranje in enkratno sofinanciranje mladinskih programov v
okviru projekta
Mladinski Epi-center Piran v letu 2002
1.	Naročnik:
Občina Piran, Urad za družbene dejavnosti - Programski svet za načrtovanje in izvajanje programa Mladinskega Epi-centra Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran.
2.	Predmet pozivnega natečaja je nabor, izbor in sofinanciranje mladinskih programov, v okviru projekta Mladinskega Epi-centra Piran in sicer:
1.	akcij, projektov, ki bodo izvedeni v letu 2002;
2.	akcij, projektov, ki bodo izvedeni v okviru projekta “Teden preventive 2002”, ki bo potekal v novembru, mesecu preventive odvisnosti od drog.
3.	Na pozivni natečaj se lahko prijavijo:
-	vse pravne in fizične osebe (mladinske organizacije, društva in druga združenja, posamezniki in javni zavodi), ki so registrirane za izvajanje dejavnosti v RS.
4.	Pogoji za sodelovanje:
-	aktivno mladinsko delo oziroma izkušnje na področju dela z otroki in mladino (priložiti dokazila
o usposobljenosti, predhodne izkušnje, reference);
-	sofinanciranje programa iz neproračunskih virov in/ali državnega proračuna;
-	vizija programa, ki povezuje mlade in spodbuja mladinsko delo;
5.	Prednost bodo imeli: inovativni in izvirni programi; programi katerih organizatorji in izvajalci so mladi in/ali prostovoljci; programi mladinskih organizacij; programi za osnovnošolsko mladino in otroke katerih organizatorji in izvajalci so usposobljeni za delo na tem področju; mladinski programi, ki bodo sicer neizvedljivi zaradi neustreznih prostorskih pogojev; programi v času šolskih počitnic.
6.	Podlaga za prijavo na natečaj je izpolnjen prijavni obrazec z natančno vsebino programa.
Obrazci z vsemi ostalimi potrebnimi informacijami se pridobijo v Uradu za družbene dejavnosti Uprave občine Piran, tel.: 05 671 03 00, pri Ingrid Ličen.
7.	Zadnji rok prijave na natečaj je sreda, 3. aprila 2002 in sicer s priporočeno pošto ali v vložišču Uprave občine Piran do 16.00 ure.
8.	Ponudbo je potrebno oddati oziroma poslati naslovljeno na naslov:
Občina Piran, Urad za družbene dejavnosti - Programski svet Mladinskega Epi-centra Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran.
9.	Ponudniki programov bodo o izboru obveščeni v roku enega meseca od končnega roka oddaje ponudb.
O izboru bodo pisno obveščeni vsi izvajalci programov. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe o sodelovanju v projektu Mladinski EPI-center Piran v letu 2002.
Turizem v številkah
V letu 2001 smo v Sloveniji našteli 7.129.602 turističnih prenočitev, kar je 6 odstotkov več kot leta 2000. Kar 18,9 odstotka prenočitev v Sloveniji zabeleženih v piranski občini.
Za Slovenijo je še vedno največja in najpomembnejša turistična država, odkoder prihaja največ turistov, Nemčija s 877.795 prenočitvami, kar predstavlja 23 odstotkov vseh tujskih prenočitev oziroma 12,3 odstotka vseh prenočitev. Lani smo zabeležili padec števila prenočitev turistov iz BiH, Islandije, Makedonije, Portugalske, Španije in Ukrajine. Slovenijo je v letu 2001 po podatkih Statističnega urada RS obiskalo 2.085.722 turistov ali 7 odstotkov več kot leta 2000. Od tega 867.001 domačih turistov ali enako število, medtem ko je bilo tujih turistov 1.218.721 ali 12 odstotkov več.
Vseh turističnih prenočitev je bilo 7.129.602 ali 6 odstotkov več. Prenočitev domačih turistov je bilo 3.316.125, kar je enako število kot leta 2000 in 3.813.477 prenočitev tujih turistov kar predstavlja 12 - odstotno povečanje. Na prvem mestu po številu turističnih prenočitev iz tujine je Nemčija (877.795 , Indeks 114) sledi Italija (688.227, Indeks 106), na tretjem mestu je Avstrija (619.822, Indeks 118), na četrtem mestu je Hrvaška (260.312, Indeks 104), na petem Velika Britanija (190.681, Indeks 125). Turističnih prenočitev iz BiH je za 11 % manj, iz Islandije 17 % manj, Makedonije 23 %, Portugalske 6 %, Španije I %, iz Turčije 51 % in Ukrajine 3 % manj.
Obmorski kraji so dosegli 7 % več prenočitev in so na tretjem mestu, za Ljubljano, ki je prva (Indeks 111) in Zdraviliškimi kraji (Indeks 108), ki so na drugem mestu. V hotelih po Sloveniji je bilo za odstotek več prenočitev, v privatnih sobah pa kar za 28 odstotkov več.
Prenočitve v letu 2001 na Slovenski obali
Na Slovenski obali smo v letu 2001 našteli 2.015.734 turističnih prenočitev kar je 28,3 odstotka vseh prenočitev v Sloveniji. Delež piranske občine na Obali je 66,8 odstoten.
V Izoli so našteli 375.895 vseh turističnih prenočitev ali 11 odstotkov več, v Piranu 1.345.747 ali 3 odstotke več, v Kopru 294.092 ali 23 odstotkov več kot leta 2000. Najvišji indeks rasti tujskih prenočitev je dosegla Mestna občina Koper (144), na drugem mestu je občina Izola (128) in na tretjem Piran (109). Vedno večji delež prenočitev dajeta kongresni in zdraviliški turizem. V največjem turističnem kraju Portorožu se lani ni povečalo število turistov (Indeks 100). 3-odstotno povečanje števila turističnih prenočitev v piranski občini je verjetno posledica le nekoliko daljše dobe bivanja turistov. Kar 66,8 % vseh prenočitev na Slovenski obali predstavljajo prenočitve v piranski občini, delež občine Piran v turističnih prenočitvah v Sloveniji v letu 2001 je 18,9 odstoten.
Stališče Luke Koper o Univerzi na Primorskem
Javnost bi želeli seznaniti s stališčem Luke Koper, d.d., do novo nastajajoče univerze na Primorskem.
V	Luki Koper, d.d., smo s presenečenjem sprejeli odločitev senata portoroške Fakultete za pomorstvo in promet (FPP), ki je bil proti vstopu v novo nastajajočo univerzo na Primorskem. Odločitev je za naše podjetje toliko bolj nerazumljiva saj smo bili do sedaj prepričani, da si skupaj prizadevamo za bodoči razvoj stroke, novih kadrov in novih znanj na področju pomorstva in prometa, pa tudi na ostalih področjih.
FPP oziroma tistim, ki so glasovali proti vstopu te Fakultete v univerzo na Primorskem nikakor ne odrekamo pravice in legitimnosti za sprejem takšne odločitve, radi pa bi opozorili na nekatere dejavnike, ki dajejo takšnemu koraku poseben, za nas zelo negativen pečat
Vedeti je treba, da si okolje v katerem deluje FPP, prizadeva za ustanovitev univerze na Primorskem. To okolje v veliki meri tudi omogoča delovanje te Fakultete in jo če lahko temu tako rečemo gosti! Gre za kraje, mesta, Občino Piran, za ljudi, ki so vse do sedaj živeli z in za FPP. Nenazadnje, gre tudi za gospodarstvo, ki je zaposlovalo ta kader, nudilo pripravništvo študentom, tako in drugače pomagalo tudi sami fakulteti, pa posameznim profesorjem, akademikom pri njihovem delu, projektih. To gospodarstvo se čuti opeharjeno. Prav gospodarstvo - in Luka Koper, d.d., še posebej v celoti podpira nastanek univerze na Primorskem
V	Luki Koper, d.d., menimo, da bo ob vključitvi v Evropsko unijo pomembno predvsem znanje. Za uspešno integriranje v EU in vključevanje v procese globalizacije je nujna uravnoteženost gospodarstva z drugimi področji, ki pomenijo podporo gospodarstvu, ga dopolnjujejo in tako povečujejo privlačnost nekega območja. Univerza na Primorskem bo pomemben korak k pridobivanju kakovostnih kadrov, k tesnejšemu povezovanju gospodarstva in raziskovalnih dosežkov, k oživljanju mestnih jeder in k mednarodni uveljavitvi. Slovenija tudi zato potrebuje še eno univerzo. Verjamemo, da univerza na Primorskem bo. Močno upamo, da bo v njej kmalu tudi FPP. Le tako bomo lahko tvorno in uspešno sodelovali tudi vnaprej, kar je nenazadnje v obojestranskem interesu.
Suzana Zoranada- Vrabec Vodja službe za odnose z javnostmi

Že četrta premiera v Gledališču Koper
Martin McDonagh: Samotni zahod
V petek, 15. marca 2002 ob 20.00 uri zvečer bodo v Gledališču Koper uprizorili prvo slovensko obešenjaško komedijo Marin McDonagh: Samotni zahod.

	L	-V	i	m
ig	ImI	m i	, 1 lil ......	i .1 [ag ■	e B 1 ■ < L..-J ji,?.-	...	» -
To je v kratkem času že četrta lastna predstava koprskega profesionalnega gledališča. Prva je bila Agencija za ločitve, druga Trije oslički in kozica Rožica, tretja je bila predstava 11. šola in v petek torej že četrta - tokrat (tragi)komedija Samotni zahod. Režiserje Boris Cavazza. Igralci: Vojko Belšak, Nenad Tokalič - Nešo, Radoš Bolčina k.g. in Tjaša Železnik k.g. Prevajalec: Aljaž Grošelj. Scenograf: Damijan Cavazza (sin Borisa Cavazze). Kostumografka: Ana Matijevič. Oblikovalec luči: Damijan Cavazza.
Angleškega dramatika irskega rodu Martina McDonagha, gledališko predstavo in priprave nanjo so predstavili na novinarski konferenci v Gledališču Koper v četrtek, 7. marca, na kateri je bil prisoten tudi režiser Boris Cavazza. O zgodovini in načrtih Gledališča v Kopru je govorila direktorica Katja Pegan. Program: V petek, 15. marca ob 16.
Iz prizora
uri bo v Gledališču Koper najprej otvoritev razstave: Gledališke sezone v Kopru v letih 1951 - 1968, ob 16.30 bo v Pretorski Palači pogovor o gledaliških snovanjih v Kopru v omenjenih letih, ob 20. uri pa se bo v Gledališču Koper, Verdijeva 3, pričela premierna gledališka igra Samotni zahod.
Primorska univerza na prelomu
Izjava za javnost
V sredo, 20. februarja 2002 senat Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu ni z zadostno - dvotretjinsko večino sprejel sklepa o izločitvi iz Univerze v Ljubljani in priključitvi k Univerzi na Primorskem. Župan Mestne občine Koper Dino Puc er je v zvezi s tem dal naslednjo izjavo za javnost:
»Nepojmljivo! Težko je razumeti, da prav učitelji in predstavniki študentov na fakulteti za pomorstvo in promet glasujejo proti ustanovitvi univerze na Primorskem, ki bi še bolj poudarjala našo pomorsko transportno usmeritev in dokazovala, daje Slovenija tudi mediteranska država. Žal pa se zdi, da v glavah še naprej ostajamo kontinentalci.
Glede na izid glasovanja - sedem za, šest proti - vendarle ostaja še neko upanje, da bo večini uspelo prepričati, da so prav na tej visokošolski ustanovi skupaj nosilci ustanavljanja univerze in s tem tudi nosilci razvoja območja slovenske Istre v celoti. S prizadevanji za ustanovitev Primorske univerze, ki so jo nenazadnje podprli tudi vsi trije občinski sveti obalnih občin, bomo nadaljevali.«
Angleški ambasador obiskal Koper
Gospod Hugh Martimer, amasador Velike Britanije v Sloveniji seje 7. marca 2002 ves dan mudil v Kopru, kjer je imel vrsto srečanj s predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja Kopra, priredil pa je tudi kosilo z novinarji. Visokega gosta je v Pretorski palači sprejel tudi župan Mestne občine Koper Dino Pucer in se zadržal z njim v daljšem pogovoru. Zvečer se je ambasador v Hotelu Koper pogovarja s člani Lions kluba nato pa je zanje in druge goste v restavraciji hotela priredil sprejem.
Sprejem v Pretorski palači
Simpozij -Modeli poučevanja in učenja
Zavod RS za šolstvo je bil organizator	četrtega
simpozija Modeli poučevanja in učenja v Kongresnem centru GH Emona Bernardin od 3. do 5. marca 2002. Jelka Vintar: »Udeleženci bodo lahko pridobljeno znanje prenesli neposredno v učni proces.«
Rdeča nit četrtega simpozija Modeli poučevanja in učenja, ki se gaje udeležilo okrog 300 delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, je bila aktivni učenec in njemu usmerjen učni proces. In prav ta usmeritev je narekovala tudi zasnovo simpozija, ki je bil vsebinsko in didaktično smiselno nadgrajen tako, da vodi udeleženca od začetka do konca simpozija skozi učni proces, in to od teoretičnih izhodišč, ki so bile predstavljene v plenarnem delu pod skupnim naslovom »Učenec (so)ustvarjalec učnega procesa« prek seminarjev z naslovom Procesna in vsebinska znanja v učnih načrtih ter pedagoških delavnic z naslovom Uresničevanje učnega načrta ter Osebnostna rast. Jelka Vintar, v. d. direktorice Zavoda RS za šolstvo je zapisala, daje simpozij bil zasnovan tako , da bodo udeleženci lahko prenesli pridobljene izkušnje in spoznanja v učni proces, jih načrtno preizkušali, analizirali in dograjevali.
Delo je potekalo v obliki plenarnih predavanj, seminarjev, pedagoških delavnic in okroglih miz. Simpozija seje udeležilo okrog 300 delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V preddverju Kongresnega centra GH Emona je bil tudi organiziran informacijski kotiček za novinarje.
Sobota, 16. marec 2002 ob 19. uri v Ateljeju 1953, Portorož, Obala 18. Predstavitev pesniške in grafične mape
ZVEST APOLLONIO PESMI O MORJU 12 grafičnih listov (MPS)
Izbor pesmi 12 slovenskih pesnikov, ki jih je navdihnilo morje, bo prebral Boris Cavazza. Avtorja bo predstavila umetnostna zgodovinarka in pesnica Tatjana Pregl Kobe.
Z zračnim likovnim jezikom in s pretanjenim občutkom za poezijo je Apollonio že leta 2000 ustvaril trideset izvirnih ilustracij za Antologijo pesmi o morju, ki jo za Založbo Capris (Društvo oživljanja starega Kopra) pripravlja Marija Pirjevec Paternu. Tudi v najboljših odprtih kompozicijah teh ritmično zasnovanih hitropoteznih perorisb obstajajo nepredvidljivi in zagonetni deli, z več pomena in vsebine, ki kljub ponavljajočim se motivom in na prvi pogled ikonografskim klišejem največkrat ustvarjajo pomenljive asociacije.
Prefinjen čutno črtni zapis, ki gaje umetnik občudoval že v študijskem obdobju pri svojem vzorniku profesorju Gabrijelu Stupici, ves čas izpopolnjuje. Tanke, ihtave sledi tuša s peresom na papirju se v najnovejši grafični mapi Pesmi o morju (Samozaložba, Portorož 2002) selijo tudi na polja bravnih grafičnih listov v tehniki sitotiska kot presojni pripovedni element, ustvarjen na osnovi liričnih besed. Za grafično mapo (40 izvodov, tisk: Zvest Apollonio, Portorož 2002) je izbral dvanajst slovenskih pesnikov, katerih pesmi so kot spremljajoči likovni element v grafični mapi tudi natisnjene: France Prešeren (Mornar), Anton Gradnik (Riva degli Schiavoni), Srečko Kosovel (Tragedija na oceanu I.), Ciril Zlobec (V samoti sobnega šepeta), Tone Pavček (Školjka), Marko Kravos (Morje), Dane Zajc (Modrasi), Tatjana Soldo (Sagrada Familia), Borut Kardelj (Duh po soli), Bert Pribac (Obala pozabe), Bruna Maria Pertot (Slovo od poletja), Ervin Fritz (Noetova barka). Razstavo si zagotovo velja ogledati.
Visoka šola za Management v Kopru
Dodatni informativni dnevi za izredni študij bodo aprila in septembra
V petek, 15. februarja, v soboto 16. februarja in v torek 19. februarja so bili na Visoki šoli za management informativni dnevi za vpis na redni in izredni študij v študijskem letu 2002/2003. Predstavniki šole so dijake in druge udeležence seznanili s študijskim programom Management in z drugimi, za odločanje o študiju pomembnimi informacijami, študenti pa so predstavili obštudijske dejavnosti, kijih na šoli organizira društvo študentov šole - STORM.
Dodatni informativni dnevi za izredni študij bodo v aprilu in septembru na sedežu šole in na vseh enotah izrednega študija (Nova Gorica, Škofja Loka, Celje). Točni datumi bodo objavljeni v časopisih in na spletni strani šole.
Oder čaka
Simpatično poslikan betonski oder v Sv. Petru, delo tamkajšnjih krajanov, je doslej gostil že vrsto nastopajočih. Še zlasti veselo je v času vaškega praznika, kar pa seveda zdaleč ni dovolj za vasico, v kateri si lahko ogledate znamenito Tonino hišo in še kakšno posebnost. Tako imenovano naravno (še) kmečko zaledje Pirana je bogatejše za kanalizacijo, Občina je dala razširiti oster ovinek (zaradi turističnih avtobusov), turistično gospodarstvo pa kot, da se to njega ne tiče. Turistične agencije še vedno raje vozijo turiste na izlet v Benetke. Prelepe istrske vasi pa samevajo.
Slovenska Istra zanimivo tranzitno območje
V letu 2001 je slovensko-hrvaško in slovensko-italijansko državno mejo (v obe smeri) prestopilo 53,2 milijona potnikov ali za dober odstotek več kot v letu 2000. Na nekaterih območjih izredno slaba pretočnost prometa. Kritike direktorja PU Koper na račun prevečkratnega zapiranja regionalne ceste Izola-Koper.
Emil Čebokli, direktor Policijske uprave Koper in svetovalec vlade je na novinarski konferenci v prostorih Policijske uprave v Kopru (20. februarja 2002) na kratko povzel dogajanja v letu 2001 in nekatere aktualne trende, ugotovitve in predvidevanja policije v začetku letošnjega leta.
»Po oceni podatkov in stanj lahko ugotovimo, da so bile varnostne razmere na območju delovanja Policijske uprave Koper dokaj ugodne in predvidljive. Ocena varnosti še zlasti velja za čas lanske poletne turistične sezone, ki je bila ena najuspešnejših po osamosvojitvi Republike Slovenije. V času glavne turistične sezone nismo obravnavali nobenega omembe vrednega varnostnega dogodka, ki bi posebej kazil ali kako drugače negativno vplival na potek turistične sezone.
Na varnostno stanje seveda vplivajo različni dejavniki, ki jih lahko opredelimo kot zunanje in notranje. Med zelo pomembne za našo policijsko upravo štejemo migracijske tokove. Iz prvega statističnega podatka izhaja, da je v letu 2001 prestopilo državno mejo (v obe smeri, na slovensko - hrvaški in slovensko - italijanski meji) 53,2 milijona potnikov. To je številka, ki jo ponavljamo iz leta v leto in je postala nekakšna stalnica. Smo tudi med redkimi policijskimi upravami, ki beležimo porast potnikov v letu 2001 in to za dober odstotek več kot v primerjalnem letu 2000. Naslednji podatek, ki ga želim izpostaviti je skupni promet motornih vozil. Na vseh mejnih prehodih na območju PU Koper je bil lani zabeležen promet 13.139.000 vozil. Beležimo porast vsega cestnega prometa, še zlasti je opazen porast števila avtobusov in tudi tovornih vozil. Značilnost: po dolgih letih beležimo tudi porast števila letal na portoroškem letališču v Sečovljah. Leta 2001 je na tem letališču pristalo 4.026 letal, kar je več kot v letu pred tem. Celotno stanje prometa pa se v različnih oblikah odraža tudi v prometni varnosti. Dejstvo namreč je, da se vse oblike prometa na našem območju povečujejo iz leta v leto.« Direktor PU Koper Emil Čebokli je že večkrat upravičeno kritiziral Cestno podjetje Koper zaradi včasih ne racionalnega večkratnega zapiranja voznih pasov edine močne prometne žile, regionalne ceste od Rude Izola do križišča v Žustemi.
Zaklepajte za seboj svoje urade in pisarne!
Policisti še vedno ugotavljajo skrajno neodgovoren in malomaren odnos ljudi do svoje lastnine. Nepridipravi lahko včasih brez posebnega truda pridejo do mobitelov, denarnic, torbic, tehničnih premetov, prenosnih računalnikov, ki jih »najdejo« v nezaklenjenih avtomobilih. Pravilo: Ne pustite nezaklenjenega vozila tudi, če se oddaljite le za kakšno minutko, skočite v kiosk, na pošto... Novost, na katero se bo pri nas treba navaditi, so kraje v pisarnah, je poudaril Emil Čebokli. Običajno je tako, da se nihče od uslužbencev ne zmeni za obiskovalca, ki se »mota« po pisarnah. Nekateri prostori (tudi družbeni, šole, vrtci, skladišča) so na stežaj odprti, čeprav je mogoče nekje čistilka. Dogaja se, da obiskovalca nihče niti ne opazi in tudi če ga že vidimo ga ne vprašamo kaj želi, koga išče... V teh prostorih pa imamo tudi veliko dragocenih predmetov in izredno pomembne dokumente.
Še vedno nezadovoljiva cestna infrastruktura in na nekaterih območjih izredno slaba pretočnost prometa
»Želel bi izpostaviti, da cestna infrastruktura na območju, ki ga pokriva PU Koper še zdaleč ne ustreza varnosti, in kar je še pomembnejše, na nekaterih območjih ni normalne pretočnosti prometa. Naštel bi kar nekaj takih odsekov in s tem želimo na policiji že vnaprej opozoriti, kje mi pričakujemo (še kar nekaj prihodnjih let) dodatne zaplete z vidika varnosti: Mejni pirehod Škofije do Ankaranskega križišča. Ob tej cesti je postalo življenje skoraj nemogoče in tudi izredno nevarno, saj je naselje Škofije s cesto dejansko prepolovljeno na dva dela. Obalna cesta med Koprom in Izolo (poglejmo samo zadnja dogajanja -to nujno vzdrževanje, ki v bistvu pomeni ohromitev prometa na tej edini povezovalni žili. Enaka zadeva in problematika je med Strunjanom in Valeto. Mi v mnogočem pozdravljamo obe ureditvi križišča s semaforizacijo. To pa nujno pomeni tudi zmanjševanje pretočnosti, po drugi strani pa kolikor toliko normalno in varno vključevanje na to pomembno regionalno cesto s »stranskih« cest. Nadalje - izstop z AC v Kozini in Ankaranskega križišča. S to problematiko se srečujemo vsakodnevno. Iz dneva v dan se povečuje tovorni promet, ki je vključen v vsa dela na že določeni trasi bodoče AC do Kopra. Ko bodo ta dela v polnem zagonu, bo prometa še veliko več.«
Policisti so lani napisali 4.651 kazenskih ovadb
Kriminalisti in policisti Policijske uprave Koper so v letu 2001 napisali 4.651 kazenskih ovadb, kar je 5 odstotkov več kot v letu 2000. Med kaznivimi dejanji prevladujejo takšna zoper premoženje, ki predstavljajo 68 odstotkov vseh kaznivih dejanj. Med temi so bile najpogostejše tatvine (1.392), velike tatvine (920) in poškodovanje tuje stvari (374). Za približno polovico kaznivih dejanj tatvine in velike tatvine je značilno, da k temu bistveno prispevajo oškodovanci sami s svojim malomarnim samozaščitnim obnašanjem.
Večino kaznivih dejanj so policisti in kriminalisti obravnavali na območju treh obalnih občin, na območju Krasa pa sta bila izvršena lani dva bančna ropa (v Komnu in Divači). Policisti so morali lani do streznitve pridržati 210 oseb, opravljenih pa je bilo tudi 290 asistenc (pomoč policije ogroženim ali napadenim). Bilo je tudi 313 kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Neka združba italijanskih državljanov je nameravala plasirati na naše območje kar 300 milijonov ponarejenih lir.
Kaznivih dejanj povezanih z zlorabo prepovedanih drog so obravnavali 131 ali 34 odstotkov manj kot v letu 2000.
Varno na področju javnega reda
Na področju javnega reda v lem 2001 so bile varnostne razmere ugodne. Tako na področju javnega reda in miru kot pri zagotavljanju splošne varnosti ljudi in premoženja med letom niso beležili večjih varnostnih
odstopanj. Nekoliko več kršitev so obravnavali v času turistične sezone in v mesecu decembru. V času turistične poletne sezone so obravnavali en primer utopitve (posledica bolezenskega stanja). Dobrim razmeram na morju je prispevalo učinkovito delo vseh organov in organizacij, ki so pred začetkom sezone posebej za delo na morju ustanovili posebno koordinacijsko skupino. V lem 2001 so policisti obravnavali 2.137 kršitev zoper javni red in mir, kar je dobre 3 odstotke manj kot v letu 2000. Med temi kršitvami jih je bilo 232 takih, v katerih so zaznali elemente nasilja.
V letu 2001 so obravnavali 2.581 prometnih nesreč. Med 2.678 povzročitelji 200 pod vplivom alkohola. V dvajsetih nesrečah je umrlo 24 ljudi.
Na območju delovanja Policijske uprave Koper so v letu 2001 prometni policisti obravnavali 2.581 prometnih nesreč, kar je 4,3 odstotke manj kot v letu 2000. Žal pa je v dvajsetih nesrečah umrlo 24 oseb. Poleg tega je bila 101 oseba huje telesno poškodovana, 400 oseb pa je bilo lažje telesno poškodovanih. Velja omeniti, da je v dveh hujših prometnih nesrečah umrlo 5 oseb, okoliščine nesreč pa so bile take, da kljub policijskemu nadzoru na njihov nastanek niso mogli vplivati. Med vzroki omenjenih dvajsetih nesreč z najhujšimi posledicami so: neprilagojena hitrost (10 primerov), nepravilna stran oziroma smer vožnje (6), nepravilnosti pešca (3) in izsiljevanje prednosti (1). Sicer pa je najpogostejši vzrok prometnih nesreč premik z vozilom, vendar se take nesreče končajo običajno zgolj z materialno škodo.
Pri kontroli in nadzoru so policisti zaradi kršitev cestno prometnih predpisov izrekli 47.496 ukrepov, od tega kar 42 odstotkov ukrepov zaradi kršitev omejitev hitrosti, ki so tudi najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.
V letu 2001 državno mejo prestopilo 53,2 milijona potnikov. Na meji so zavrnili 14.047 tujcev. 37 % manj pritožb zoper postopke policistov.
Državno mejo na mejnih prehodih na območju Policijske uprave Koper je v letu 2001 prestopilo 53,2 milijona potnikov, kar je za odstotek več kot v letu 2000. Na mejnih prehodih z Republiko Hrvaško so našteli 17,5 milijona potnikov, z Republiko Italijo pa 35,7 milijona potnikov.
Na pomorskih mejnih prehodih je mejne formalnosti opravilo 156 tisoč oseb, na portoroškem letališču v Sečovljah pa so v letu 2001 našteli skoraj 11 tisoč potnikov. Na tem področju beležijo napredek.
Zaradi neizpolnjevanja različnih pogojev za vstop v Republiko Slovenijo so v letu 2001 pri kontroli na mejnih prehodih zavrnili 14.047 tujcev. Pretežno gre za problem, ker je tujcem pretekla veljavnost potnih listin. Policija je tukaj dokaj tolerantna. Tujca običajno spusti čez mejo, vendar se mora potem vrniti čez isti mejni prehod. Zaradi ilegalnega prehoda državne meje so policisti obravnavali 3.335 oseb, med katerimi so jih neposredno pri prehodu prijeli, medtem ko so nam varnostni organi sosednjih držav vrnili 1.198. Med ilegalci je še vedno največ Romunov.
Operativno komunikacijski center je v letu 2001 na interventno številko 113 sprejel 12.010 klicev, kar je 14 odstotkov več kot leta 2000.
Zoper postopke policistov so v letu 2001 prejeli 64 pritožb, kar je 37 % manj. Šest pritožb občanov je bilo upravičenih.
FK
portoroz
ZAGORELA REKLAMNA IGRALNIŠKA RULETA
Na strehi GH Metropola v Portorožu je zagorela reklamna igralniška ruleta. Ruleta je premera 5 m in se vrti že 25 let. Vzrok požara je preboj elektrike na kablih zaradi dotrajanosti materiala in vlage. Škodo ocenjujejo na 1.500 000,00 sit.
SEŽANA
V sežanskem kulturnem domu sta z osem metrov visokega odra ob 00.15 uri padla delavca, ki sta nameščala reflektorje. Delavca sta se z odrom na kolesih pomikala naprej sama tako, da sta se sama vlekla naprej, pri tem pa seje oder nagnil in prevrnil. Pri padcu sta se delavca huje telesno poškodovala in sta bila odpeljana v izolsko bolnišnico, kjer soju zadržali na zdravljenju.
NA VEČ KONCIH JE ZAGORELO
Nekaj dni suhega vremena pa je povečalo tudi požarno ogroženost naravnega okolja in tako smo včeraj obravnavali kar tri požare v naravi. Najprej je dopoldne zagorelo pod Kortami. Tu sta dva domačina čistila parcelo in zakurila, pri tem se je ogenj razširil. Pogorelo je okoli 0,5 hektara trave, ogenj pa je zajel tudi 20 oljk.
Malo pred 15. uro je zagorelo pod Vremščico. Tu je iz neznanega vzroka zagorel borov gozd ter trava in grmičevje. Pogorelo je približno 1 hektar površine, škodo pa bodo ocenili v prihodnjih dneh.
Ob 16.uri pa smo bili obveščeni še o požaru pod Tinjanom. Tuje zgorelo okoli 0,2 hektara trave, materialna škoda pa ni nastala.
Brez prenosnega telefona je ostal tudi 22-letni neprevidni ankarančan, ki ga je pustil v torbici na mizi kegljišča v Portorožu. Vrednost telefona oškodovanec ocenjuje na 75.000 SIT.
KOPER
©PUSTIL NADZOR NA® SVOJIM PSOM
Zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti pa se bo moral na državnem tožilstvu zagovarjati še 75-letni Izolan, kateri je dne 01.03.02 v Kopru, opustil dolžni nadzor nad svojim psom. Taje povzročil nevarnost za življenje ljudi saj je med sprehodom napadel in ogrizel 49-letno sprehajalko iz Kopra.
GABROVICA
SKALA POVZROČILA PREPLAH
Pri ogledu kraja zdrsa skale nad naseljem Gabrovica smo dne 07.03.2002 ugotovili, da je po izvedenem miniranju, ki je potekalo v skladu z elaboratom miniranja, zdrsnila z desne strani same stene, gledano z vrha delovišča nad vasjo Gabrovica in se odkotalila skozi gozd, čez varovalni nasip, do
asfaltirane ceste, 7m3 velika skala. Skala se je zaustavila 100 m od stanovanjske hiše Gabrovica 14 in je delno poškodovala rob ceste. Miniranje na gradbišču viadukt Črni kal so izvajali delavci podjetja Minervo d.o.o. Ljubljana za izvajalca gradbenih del na omenjenem odseku, podjetje Kraški Zidar Sežana .
KOPER
KOPRČAN UPARIL KOPRČANKO
Ob 19.30 uri smo bili obveščeni o pretepu pred veterinarsko postajo pri Kopru. Policisti so ugotovili, da je 23-letni Koprčan P.D. iz neznanega razloga na dvorišču s pestmi večkrat udaril 46-letno Koprčanko, katera je tam čistila prostore ter jo poškodoval. Zoper njega so na Okrajnem državnem tožilstvu podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje grdega ravnanja.
OBVESTILO ZA JAVNOST
Uprava RS za zaščito in reševanje je od 11.3.2002 razglasila požarno ogroženost naravnega okolja na območju cele Slovenije. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je prepovedano kuriti, sežigali ali uporabljati odprt ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Še zlasti apeliramo na kadilce, da cigaretne ogorke ne mečejo skozi okna avtomobilov, kar je zelo pogosta razvada.
Z OGNJEM PREVIDNO
Gasilci so imeli že prvi dan razglasitve požarne ogroženosti naravnega okolja veliko dela. Najprej je nekaj po 11.00 uri prišlo do večjega površinskega požara med Popetrami in Butari. Pogorela je trava in grmičevje na površini treh hektaijev. Ob 12.55 uri je zagorelo še med Gažonom in Baredi in sicer na površini dveh hektarov. Zgorela je trava in grmičevje poleg tega pa je ogenj zajel lesena vrata zidanega objekta, ožgalo je nekaj sadnih dreves in oljk, pogorela pa so še pripravljena drva. Vzrok požara je človeški faktor. Torej z ognjem previdno.
ZARADI	IZT1RJENJA
VAGONA PRECEJ ŠKODE
Iztirjenje vagona in poškodovanje tira ob vhodu na tovorno železniško postajo Koper - Seremin, je imelo za posledico popolno zaprtje vsega železniškega	prometa proti
notranjosti Slovenije od 10.3.2002 od 18.50 ure do 11.3.2002 do 01.05 ure, ko seje tovorni promet sprostil. Drugi vagon v kompoziciji, ki je bil naložen s 50 tonami lesa je iztiril v blagem desnem ovinku vendar se zaradi varnostne vpetosti ni prevrnil in je drsel naprej tako, da se je na progo prevrnilo 13 ton lesa. Proga za potniški promet je bila nekaj časa zaprta, vse do 12.3.2002. Materialno škodo še ni mogoče ugotoviti, po prvih domnevah pa bo znašala od 50.000.000,00 sit do 100.000.000,00 sit, saj je prišlo do poškodbe železniške proge ozirorila pritrdilnega tirnega pribora v dolžini 3850 metrov in poškodbe daljinskega upravljanja treh kretnic.
SKRUNILI GROB V IZOLI
Policisti so bili obveščeni o kaznivem dejanju skrunitve groba v Izoli. Neznani storilec je preko vikenda poškodoval in razbil nagrobno ploščo na enem od grobov. Materialna škoda znaša okoli 120.000 SIT. Prva zbrana obvestila pa kažejo na to, da gre za vandalizem.
lii
■ W
ZAHVALA ZA PRISPEVKE OB PRIREDITVI ŠPORTNIK OBČINE PIRAN 2001
Vsebinsko polna prireditev , s slovesnostjo , sočasno videoprojekcijo in družabno humorističnimi dodatki ne bi bila mogoča v taki meri, če ne bi sodeloval tudi del domačega gospodarstva .
Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalili GIZ - u Portorož, Banki Koper d.d., Marini d.d. Portorož, Zavarovalnici Adriatic d.d in Drogi d.d. Portorož za njihove prispevke.
Občina Piran	Športni center Piran	Primorski utrip
5. kongres DeSUS bo 22. marca 2002 v Postojni
Janko Kušar ne bo več kandidiral za predsednika stranke. Kandidata za predsedniško mesto v stranki sta doslej dva; Anton Rous iz Maribora in Stjepan Šaubert iz Ljubljane. V organe stranke iz Občinske organizacije Piran kandidirata Pavel Godnič in Drago Žerjal.
Za generalnega sekretarja kandidirajo trije člani: Pavel Brglez, Janez Čemažar in Branko Omerzu. Za predsednika Sveta stranke kandidirata Stanislav Brglez in Anton Skok. Za podpredsednika Sveta Ana Rosa Hribar in Viktor Seitl. Za tri podpredsedniška mesta kandidirajo Dragica Gjerkeš Dugonik, Emil Kolenc, Dragica Nenadič, Ivan Kebrič in Jože Sedmak. Za člane Izvršnega odbora stranke (10 mest) kandidira tudi Branko Simonovič (predsednik Pokrajinskega odbora za južno Primorsko). Za člane Sveta stranke iz južne Primorske (4 mesta) kandidirajo Ivan Bergoč, Pavel Godnič (predsednik Občinske organizacije DeSUS Piran), Franc Jurcam Anton Skok. Za nadzorni odbor stranke (5 mest) kandidira tudi Drago Žerjal (tajnik Občinske organizacije Piran).
»Povejmo in pokažimo, kaj je DeSUS doslej naredil za Slovenijo, kaj smo še sposobni storiti za naše člane - upokojence, socialno varnost državljank in državljanov, za napredek našega podeželja..., so med drugim zapisali v strankarskem predkongresnem glasilu Novice. Svet stranke je potrdil predlagane spremembe statuta in programa stranke, delegati bodo zato imeli možnost na kongresu uveljaviti le morebitne amandmaje obeh dokumentov. Potrdili so listo možnih kandidatov za vodilne funkcije v stranki, dejstvo pa je, da je za vodilne funkcije kandidatov več kot je prostih mest, zato zna priti na kongresu do živahnih razprav o primernosti kandidatov. Pričakujejo pa tudi razpravo o pripravah na predsedniške in lokalne volitve. Na kongresu se bodo poklonili spominu na nedavno preminulega njihovega kolega, poslanca v DZ Antona Delaka.
Predlog, da postane Janko Kušar častni član stranke, je bil sprejet z aplavzom. Demokratična stranka upokojencev velja za najbolj umirjeno, napredno in nekompromitirano stranko v Sloveniji. Je samostojna, odprta stranka in ima poleg ZLSD zanesljivo množično volilno bazo. Dosedanji predsednik Janko Kušar pa je bil morda le malo preveč človek kompromisov. Svoje poglede in delo usmerja na več področij vsakdanjega življenja ljudi; v bitko za boljše pokojnine, več socialnih pravic, gospodarsko rast države, gradnjo domov za ostarele, varovana stanovanja, izobraževanje, znanost in kulturo.
Izola
Sprejem krvodajalcev
Županja Občine Izola Breda Pečan in Območno združenje Redečega križa Izola prirejata sprejem krvodajalcev, ki bo v petek, 15. marca 2002 ob 18. uri v restavraciji hotela Delfin ZDUS v Izoli. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim krvodajalcem podelili značke in plakete Rdečega križa.
Dobro obiskan Kongresni center Bernardin
Samo v mesecu marcu osem kongresov in seminarjev skupaj s 3000 udeleženci
Kongresni turizem v Portorožu se je začel relativno močno razvijati s postavitvijo Avditorija, v svojem bistvu pa je zaživel s preureditvijo Grand hotela Emona na Bernardinu v kongresni center, kjer so doslej gostili že na tisoče kongresnikov. Med zelo odmevnimi sta bila kongres LDS in SOF (Slovenski oglaševalski festival). Iz pregleda seminarjev za mesec marec 2002, ki nam ga je dostavila služba za odnose z javnostjo Hotelov Bernardin, je razvidno, da bodo v tem mesecu gostili na Bernardinu osem različnih kongresov, seminarjev in posvetovanj skupaj s 3000 udeleženci. Od 3. do 5. marca je bil v Kongresnem centru Bernardin seminar, ki gaje organiziral Zavod RS za šolstvo (Modeli poučevanja in učenja), od 7. do 10. 3. so gostili srečanje optikov, od 13. do 15. 3. se tam odvija Slovenski oglaševalski festival (okrog 500 udeležencev), med 20. in 22. 3. bo strokovno srečanje računovodji ( 900 udeležencev), od 22. do 24. 3 se bodo v GHE mudili anesteziologi (110), 27. 3. se bo začel tridnevni seminar v organizaciji Fakultete za organizacijske vede Kranj (280), 28. 3. bo sestanek društva medicinskih sester in zdravstvenih delavcev (100), 30. 3. pa bo v GH Emona Jahtni ples, kjer pričakujejo 250 udeležencev. Poleg navedenih so v mesecu marcu predvidena tudi druga manjša srečanja.
Lama: Od opozorilne stavke do pomirjanja
VODSTVO PODJETJA LAMA JE IMENOVALO DVA ČLANA KOMISIJE ZA POMIRJANJE
V vodstvu upajo, da bodo zaposleni sprejeli pobudo in odstopili od namere, da ponovno stavkajo
Po tem, ko so pogajanja med zaposlenimi v podjetju Lama Koper in njenim vodstvom propadla, saj je stavkovni odbor pogajanja zapustil, je bilo delo v podjetju pred dnevi zaradi stavke začasno moteno. Vodstvo je takrat stavkovnemu odboru predlagalo, da se ustanovi komisija za pomirjanje, kar pa je pri stavkovnem odboru naletelo na neodobravanje in je pomenilo tudi razlog za enostransko prekinitev pogajanj in s tem tudi stavko. Navkljub temu vodstvo še vedno verjame v mirno razrešitev spora s pogajanji in dogovarjanjem in je v ta namen že storilo prvi korak k ustanavljanju komisije za pomirjanje, saj je vanj že imenovalo dva člana. Namen komisije je ugotoviti dejstva, ki so povod za spore med upravo družbe in sindikatom KNSS in poskusiti pomiriti obe strani pred novimi skrajnimi ukrepi, kamor nedvomno šteje tudi stavka.
Predsednik uprave delniške družbe Lama je namreč v skladu s predlogom pogajalske skupine s strani podjetja izpolnil dano obljubo in v komisijo za pomirjanje imenoval dva člana s strani podjetja. To sta Stane VALIČ, vodja pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije ter upokojenec Buonassisi Vincenc. V podjetju iskreno upajo, da bo stavkovni odbor sprejel imenovanje kot konstruktiven in odločen korak na poti k dolgoročni rešitvi nastalega problema. Zato pričakujejo, da bo stavkovni odbor sprejel pobudo in v komisijo za pomirjanje tudi sam imenoval svoje člane. Ta odločilen korak bi namreč po mnenju vodstva potrjeval skupne namene reševanja nastalih zapletov po mirni poti. Vodja pogajalske skupine je Tomaž Bordon. Delniška družba Lama Dekani zaposluje okrog 430 ljudi in je v obdobjih gospodarskih sprememb uspešno prebrodila krizo.
O podjetju Lama d.d. Koper
Podjetje Lama, ki deluje že 45 let, je prelomnico v svojem poslovanju doživelo v letih od leta 1991, ko je moralo 80 odstotkov svoje prodaje preusmeriti iz bivših jugoslovanskih tržišč na tržišče Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Sedaj obsega proizvodni program več kot 2000 različnih izdelkov, letno pa proizvedejo prek 300 milijonov izdelkov, od katerih več kot 80 odstotkov izvažajo v več kot 40 držav sveta, ostalo pa prodajo na domačem tržišču.
8. marec v Piranu
V petek, 8. marca smo predstavniki mladega ženskega foruma in foruma ZLSD na Tartinijevem trgu v Piranu delili nageljčke piranskim občankam. Z nageljčkom smo mimoidočim dali tudi pisno izjavo, ki jo je svet že izoblikoval prav v počastitev 8. marca in govori o nenasilju in toleranci. Simbolično smo nesli nageljček tudi piranski županji Vojki Štular.
Akcija je bila le majhen korak do cilja, ki združuje plemenito idejo o nenasilju, strpnosti in toleranci.
Lorna Lovrečič Predsednica ŽF ZLSD Piran
Kiparjevih 70 let
Naš znani kipar Janez Lenassi iz Pirana slavi 70 let svojega plodnega umetniškega dela in življenja. Svoje načrte je gospod Lenassi povedal javnosti v odlični radijski oddaji Portreti (prejšnjo nedeljo), ki jo pripravlja novinar Zoran Debenjak. Čestitkam se pridružujemo tudi mi v Primorskem utripu. Fotografija je z lanskega kiparskega simpozija na Forma vivi.
Kdo ne pozna Draga Misleja -Mefa, novinarja, podjetnika in glasbenika, ki nikoli ne zna reči ne. Tudi svojemu najbolj zvestemu prijatelju in spremljevalcu, simpatičnemu črnemu psičku, ki sliši na ime Balki, ki ga spremlja povsod in priteče za njim celo na tiskovno konferenco. Fotografija je s koncerta glasbene skupine NOB na nedavnem kiparskem simpoziju na Forma vivi. Psiček Balki potrpežljivo čaka, opazuje poslušalce in gledalce in hkrati in posluša Mefovo glasbo.
Slovenij a daje v najem zemljišča onkraj Dragonje
Bo Joško Joras dobil v najem 2,5 hektara kmetijskega zemljišča ob svoji hiši v Sečovljah št. 1?
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov naj bi bil lastnik okrog 113 hektarov zemljišč ob Dragonji, na območju, za katerega še vedno ni urejen status čigavo pravzaprav bo, ker še državna meja ni določena. Del zemljišča, ki si ga skupaj z zaselki vred lasti tudi Republika Hrvaška, ker pač leži na oni strani kanala Sv. Odorika, naj bi bil predmet nedavnega javnega razpisa za oddajo v najem. »Že dolgo sem si prizadeval, da bi lahko najel zemljišče, ki se neposredno dotika moje hiše v Sečovljah št. 1 in sedaj se mi je ponudila priložnost. Poslal sem vlogo na Upravno enoto Piran in upam, da bom dobil v najem okrog 2,5 hektara tega, zame nespornega kmetijskega zemljišča.«
Razpis priznanj sklada
Do 5. aprila je odprt razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
Z zlato ali srebrno plaketo sklada so lahko odlikovani posamezniki ali skupine predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, pa tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organizaciji svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
Novo priznanje sklada je zlati znak sklada. Razpisana so tudi področna priznanja (plakete) sklada. Razpisni pogoji so tudi na spletni strani tslkd@slkd.si~l. Naslov: JSKD Štefanova 5, Ljubljana, tel. 01/2410-500.
Petek, 15. 3., ob 20.30, Avditorij Portorož
GALA	KONCERT
ALTERNATIVNE GLASBE TERRA MVSTICA Glasbeni gosti so vse do nastopa skrivnost.
Vstopnina: 2.500 SIT, (študentje, upokojenci 2.000 SIT)
Ponedeljek, 18. 3., ob 19.00, Bela dvorana Avditorija Portorož
VEČER Z GOSTOM GOJMIR LEŠNJAK - GOJC Prost vstop
KINOPREDSTAVE
Torek, 12. 3. ob 20.30
VEČER UMETNIŠKEGA FILMA
Drama
ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE Sobota, 16. 3., ob 18.00 in 20.30 Akcijska drama
ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO (Behind Enemy Lines)
R: John Moore. I: Owen Wilson, Gene Hackman
Nedelja, 17. 3., ob 18.00 in 20.30 Ponedeljek, 18. 3., ob 20.30 Akcijska kriminalka OCEAN’ S 11 (Ocean’s Eleven)
R: Števen Soderberg. I: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Andy Garcia, Matt Dammon
Po čem so jajca, ali, imajo li kokoši svoj fun’s club?
Pepelnična sreda, preoblečena v ljubljančanko, je narekovala konec pustovanja. Meglena, hladna, se je odsotno plazila po obali.
Globoko užaloščeni smo zrli v bledi obraz pajacota, ki je še včeraj veseljačil z nami še ves razigran, naličen z vanilijevim sladkorjem ter marmelado. .
Ves bled in zabuhel je nemo poležaval na parah s pogledom na morje pred Hotelom Piran.Ugotovitev zdravniškega konzilija je bila dokončna, Pust je fuč in to definitivno, zaradi prebavnih motenj in zastmpitve želodca.
Reveža so okužili in zastrupili z virusi »giornalis setimanalis vulgaris« in njegovo nevarnejšo različico »giornalis quotidianis politicus«, kateri so napadli Pustov prebavni trakt in nažrli imunski sistem.Okužba je izbruhnila v javnih medijih, natančneje, virusi so pričeli svoj pohod zakamuflirani z ofucanimi članki in težko prebavljivimi komentarji. Proizvedeni so bili v laboratorijih tajne organizacije, ki deluje v javnem interesu s poudarkom na (p)osebnih potrebah, ki izbere novinarjem temo, luči prižgati ne pusti, izbere lobbygroup barvo, ter vanjo efektno in definitivno spešta novinarsko pleme. Ker je neumestno in škodljivo pisati kot svoboden in izobražen človek -homo sapiens, predvsem pa brez dlakce na jeziku. Objavljajo se članki, katere so napisali ali prijatelji prijateljev ali sovražniki sovražnikov. V eni ali drugi vlogi so novinarski homo sapiensi pristranski, težko prežvečljivi in ugled izgubljajoči osebki. Kdo je že bleknil, da je novinar vsak, ki pogrne pri študiju književnosti in mu je ustvarjanje literarnih del nedosegljiva utopija ???
Ob zadnjem slovesu od Pusta se nismo odločili za nobenega od dušnih pastirjev - ma kej češ, jih je trku diverših na ten sveti, magari anka v P’ranu, nismo se želeli zameriti nobenemu, ne teistu ne ateistu, ma sej je istu, kar se pomembnega zgodi, naj bo to še za življenja. Nikakor ne kasneje.
Poslovilne besede sem piranskemu Pustu skokodakala Kokoška. Edina udomačena, miroljubna in perspektivno dvoumna beštiolina, ki imam pomembno sorodstvo v medijih, (resje, www mafkurja), edina, pri kateri se moški ugriznejo za jezik, ko vprašajo po jajcih ( oštja, ma kaj nimaste svojih ? ), ko jaz gledam v oči, meni vidite kvečjemu pod rep...Pustno zavozlano, brez cenzure in prilizovanja, kdor me ni srečal naj si ogleda fotko! Pusta nismo ne zakurili ne pokopali. Samo olajšali smo ga težkih misli: vso sol, s katero je imel nagačeno glavo, smo spustili nazaj v morje.
Tako, ljubi novi lastniki solin, svobodni kot ptice, kot vidite, gre ponovno za kokoši sorodno svojat, pridelajte velike količine soli in v prihodnje z njo napolnite vse pomembne in javnosti odgovorne glave daleč po svetu, Piranu, Sloveniji in okolici! Da nam soli ne zmanjka, da nam ne bo treba koprive sadit, kajti ko požene, jih odgovorni s svojimi ročicami ne pobirajo ...pardon, mlatijo!
Ne rompevajte mi jajc, akacije naj rastejo in cvetijo dalje.
______________________Vaša Kokoška
Jubilejna razstava cvetja v Ankaranu
V hotelu Adria Ankaran od 30. 3. do 1. 4. 2002, od 10.00 do 19.00 ure
Turistično društvo Ankaran vabi vse, ki se ukvarjate s cvetličarstvom in vrtnarstvom, da ponudite svoje storitve na veliki, 10. jubilejni prodajni razstavi cvetja, ki bo v ankaranskem hotelu Adria za velikonočne praznike, od 30. 3. do 1. 4. 2002. Cena razstavnega prostora: V velikosti do 20 m2 brezplačno, za prodajo pa znaša 10.000 SIT. V ceno je vključen 8,5 % DDV (aranžmaje obvezen).
Prijave sprejemamo najkasneje do 15. marca 2002. Informacije: 05/6520-550, 05/6520-561, vsak dan od 9.00 do 13.00 ure.
Razstava slik - akvareli in pravoslavne ikone
Slikar : oče Mihajlo Hardi
Razstava fotografij - Biseri kraškega
roba
Fotograf: Rajko Udovič iz Kubeda
Podjetje D.M.B. d.o.o, Ljubljana, Uredništvo revije »Naj...poroka« Pripravlja v petek, dne 29.marca 2002
V KAPELI CONVENT	HOTELA	ADRIA
SEMINAR	POROČNEGA
PROTOKOLA	ZA
MLADOPOROČENCE	
( IN ZA POROKE)	ORGANIZATORJE
Seminar bo ERŽEN	vodila ga. Desanka
(Prijave na sedežu podjetja do 23.marca 2002)
SOBOTA, 30.3.2002 OB 10.00 URI
SVEČANA OTVORITEV RAZSTAVE GODBA NA PIHALA iz Sv. Antona z mažoretkami Dirigent: Dario Pobega
OB 15.00 UR
SEMINAR ZA OBREZOVANJE OLJK Praktični prikaz na 100 letni oljki v parku Adria
Predava: dipl. Ing.agronomije Irena Vrhovnik
Svetovalec za kmetijstvo in sadjarstvo Kmetijsko svetovalne službe Koper
OB 16.00 URI
PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI LONDONSKI PARKI Predava: absolvent krajinske arhitekture Nina Vrhovnik
NEDELJA, 31.03.2002
OB 14.00 URI
PODELITEV PRIZNANJ ZA SODELOVANJE NA RAZSTAVI CVETJA,
OB 15.00 URI
PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI -VZGOJA OKENSKIH IN BALKONSKIH RASTLIN Seminar vodi: Ruth Podgornik Reš
OB 16.00 URI
KONCERT CITER
Nastopa: Peter Perše iz Slovenj Gradca
OB 16.30 URI
MODNI UTRINKI V POROČNIH OBLEKAH IN NEKAJ NASVETOV O LIČENJU Dogodek pripravlja podjetje D.M.B.d.o.o., uvoznik blagovne znamke PRONUPTIA PARIŠ Direktor: Dunja Bohorič s sodelavci
PONEDELJEK, 01.04.2002
OB 14.00 URI
NA TERASI HOTELA ADRIA CONVENT
POROKA , CVETJE, DARILA, ZABAVA...
iz uredništva revije «Naj ...poroka«
OB 15.00 URI
SEMINAR O VZGOJI IN GOJENJU
BONSAJEV
Predava: Bojka Regent
HOK03KO?
Avtor izdelave horoskopa:
štev. 090-41-16 ia 090-42-16
OVLN 21.3.-20.4,

LJUBEZEN: Skupaj s pomladjo	se	boste
prebujali	tudi vi.
Presenečenj ne bo manjkalo.
ZDRAVJE: Več športne aktivnosti in vitaminčkov, pa se boste odlično počutili. DENAR: Večjih težav ne bo, le mimo izložb bo treba hoditi z zaprtimi očmi.
3/K 21.4.-21.3.
LJUBEZEN:	Zelo
privlačni boste, zato pa tudi priložnosti ne bo manjkalo.
ZDRAVJE: Na splošno dobro, v vaše sklepe pa se lahko prikrade kakšna bolečina.
DENAR: Na finančnem področju se obeta sprememba na bolje.
DVOJČKA 22.3.-21.6.
LJUBEZEN: Mnogi se boste ujeli v ljubezenske mreže, se morda tega bojite.
ZDRAVJE: Počutili se boste dobro, le kakšen nahod lahko ponagaja.
DENAR: Denar bo kopnel kot sneg v kolikor se boste ustavljali pred stojnicami.
RAK 22.6.-22.Ž1.
LJUBEZEN: Sanjarite? Nič zato, sanje se vam lahko uresničijo. ZDRAVJE : Utrujenost boste premagovali z izleti v naravo, seveda v dvoje. DENAR: Imeli boste občutek, da ga imate vedno premalo, toda kljub temu se ne boste odrekli novi garderobi.
Napoved prihodnosti
> <5: Elfrida & Mari 5 [Vestatlco s.p„ Glavni trp 17 b, Maribor}
PRimORKA
TRSTELJ 67 KANAL
tmm 1 opijm
Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse,
zanimive oddaje v živo.
UKW frekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95

§iMu?ra
Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB
z _____________ \
Ugodno prodamo poslovni prostor 47 m2 v središču Pirana.
GSM: 031/851-240
Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237
ULV 23.2-25.3.
LUBEZEN:	Čustveno
področje bo stabilno, pazite pa se napada ljubosumja.
ZDRAVJE:	Znižajte
telesno težo, pa se boste sijajno počutili. DENAR: Na finančnem področju vam bodo končno cvetele rožice.
D JV/CA 24.3.-23.9.
LJUBEZEN: Imeli boste čudovit občutek, da ste zelo privlačni za nasprotni spol. ZDRAVJE: Poskrbite za dobro prekrvavitev, kakšna masaža bi bila zelo učinkovita.
DENAR: Finančne težave bodo imele srečen konec.
TLHTNICA 24.9. -25.10.
LUBEZEN: Z lahkoto i boste sklepali nova poznanstva, vse nitke boste j imeli v svojih rokah.
ZDRAVJE: Veliko energije in dobro zdravje se vam obeta.
DENAR: Pri denarju boste imeli srečo, saj dobro pretehtate preden se vam izmuzne iz rok.
SKORJ/JON 24.10.-22.11.
LJUBEZEN: Kar žarite v tem času, vaše skrite sanje so uresničljive. ZDRAVJE:	Pri dobri
hrani resnično uživate,
zato popazite na kilograme.
DENAR: Nove možnosti se vam nasmihajo, vse bo tako kot ste planirali.
BREZPLAČNI ODGOVORI VEDEŽEVALKE NA VPRAŠANJA
POD ŠIFRO ME
V	preteklosti ste bili nekoliko razočarani.
V	prihodnosti se vam jasno nakazuje partnerstvo z osebo, ki jo že poznate. Vaša ljubezen se ne bo odvila na prvi pogled, ampak premišljeno korak za korakom. Čustva bodo obojestranska, vaša veza bo pozitivna in trdna.
POD ŠIFRO VRTNICA
V	vašo vezo seje prikradla ljubosumnost, katera je povsem odveč . V kratkem času se vam bodo zadeve uredile, izjemna trdnost se vam obeta v času poletja. Nikar ne dvomite v čustva partnerja-ke, saj so vendar iskrena.
POD ŠIFRO TRMA
Ste zelo komunikativna in trdna oseba. Ne dovolite si, da bili brez zlate rezerve, zato ste včasih kar nevoljni in se počutite nelagodno. Trenutno imate majhne zastoje, toda nikar se ne ustrašite. Večji uspeh na področju financ se vam kaže v času poletja.
POD ŠIFRO UPANJE
Kot vidim ste precej obremenjeni, nesrečni zaradi tega, ker se resnično trudite, da dobite zaposlitev, toda nikar ne obupajte. V roku treh mesecev se vam nakazuje razgovor, ki pa ne bo obrodil sadov, kljub temu se ne vznemirjajte, ampak vztrajajte, saj se vam čez pet mesecev nakazuje uspeh in trdnost glede vaše zaposlitve.
STf.JLLLC ž3.u. -zlu.
Ul
LJUBEZEN: Poslušajte glas razuma, tudi kakšen kompromis bo potreben za srečo.
ZDRAVJE: Vitalni boste, le tisti, ki imate težave z hrbtenico, boste občutili manjše bolečine.
DENAR:	Odločitev, da pričnete
varčevati je odlična. Vztrajni bodite.
KOZOROG 22.12.-20.1.
LJUBEZEN:	Bodite
vendar malo bolj romantični, razveselili boste partnerja. ZDRAVJE: Poskrbite za večjo	odpornost
organizma, svež zrak bo tudi naredil svoje.
DENAR: Iskali boste nove možnosti zaslužka, vaš trud se bo poplačal.
VODNAR 21.1.-19.2.
£
LJUBEZEN: Nekdo vas že nekaj časa opazuje, iz tega lahko nastane nekaj resnega.
ZDRAVJE: Zdravje bo stabilno, vi pa boste več pozornosti posvečali svojemu izgledu.
DENAR: Intuicija vam bo pomagala ,do zaslužka boste zagotovo prišli.
R/3/ 20.2.-20.5.
LJUBEZEN: Nasmiha se vam sreča, samo manj strogi bodite do partnerja. ZDRAVJE: Izogibajte se stresom, več pozornosti namenite zdravi prehrani. DENAR: Nepotrebne skrbi, pred seboj imate ugodno obdobje, splača se vam potruditi.
r BREZPLAČNO1 VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
I---------------»--------------1
l primorski uVp
Brezplačno vam odgovarja Ivedeževalka VESTALKA
[Vestalka s.p., Glavni trg 17 b| iMaribor
| Vprašanj e:------------------|
Rojstni datum:
NAROČILNICA
naročam primorski uMp
Ime in priimek____________________
Točen naslov _____________________
Poštna številka -------------------
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
1.800 sit
OB 16.00 URI
PREDSTAVITEV SVETOVNEGA
PRVAKA V DIATONIČNI
HARMONIKI
Oropaj c Andrej iz Tinjana
Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18
V

| Datum______________________ Podpis ____________________
, Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
MNFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
Priznanja civilne zaščite
V Pretorski palači v Kopru je bila v torek, 5. marca 2002 posebna slovesnost, na kateri so zaslužnim gasilcem, pripadnikom in članom civilne zaščite podelili priznanja.
Županja Občine Piran čestita Branku Jelenu za prejeto priznanje
Slovesno podelitev priznanj Civilne zaščite so organizirali Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran in Obalni štab Civilne zaščite. Na podelitvi so bili prisotni župani treh obalnih občin, slavnostni gost prireditve pa je bil Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, kije tudi podelil priznanja.
Nagrajeni pripadniki gasilstva in civilne zaščite
Srebrni znak Civilne zaščite sta prejela Diego Loredan iz Gasilske brigade Koper in Branko Jelen iz Prostovoljnega gasilskega društva Piran. Bronasti znak Civilne zaščite so prejeli Damjan Barut, Občinski štab civilne zaščite Izola, Denis Glavina iz Gasilske brigade Koper in Egon Markučič, Gasilska brigada Koper. Podelitev priznanj je bila organizirana ob Svetovnem dnevu civilne zaščite, 1. marcu. Za popestritev programa so poskrbele mlade glasbenice iz Glasbene šole Koper.
V lucijski obrtni coni nastajata dva nova objekta
Na nekdanji deponiji v neposredni bližini bivše trgovine z gradbenim materialom Finali raste 1100 kvadratnih metrov veliko poslopje, ki ga gradi lucijsko podjetje Bitermo za svoje potrebe. V pritličju bodo skladiščni prostori, v prvem nadstropju pa pisarne. Predvidevajo, da se bodo v nove prostore (iz TPC) selili že letos.
Makro 5 pa nasproti betonarne gradi poslovni objekt za trg.
Sff§rf
S
VNI CENTER LUCIJ
I investitor: SGP KOPER d.d.
informacije in prodaja:
GSM: 041 321 522, 031 390 636 TEL: 05 663 55 84
Black Jack Caribbean Poker American Roulette 7 Gard Stud Poker French Roulette Chemin de Fer Punto Banco Trente et Quarante Slot Machines Bingo
et r

Casinti Portorož
Obala 75 a, 6330 Portorož • Tel: 05 676 O 373
e-mail: marketing.portoroz@casino.si • www.casino-portoroz.com

B O T I Q U E
» «
Velika izbira ženske in moške konfekcije Tudi maturantske obleke
Trg 1. maja, 6330 Piran Tel: 05/673 23 79
ft/tine
COLLECTION
Iz morja potegnili na kupe steklenic
Člani Ribiškega in potapljaškega društva Piran - sekcija za podvodni ribolov, so v sredo, 13. marca v akciji čiščenja morskega dna na portoroški plaži in pri
steklenic, pločevink, raznih plastičnih kosov, celo tepihe, cerado, dežnike. Kopalec po vsem tem kar smo lahko videli niti ne sluti kaj vse se skriva na dnu navidez prekrasnega zaliva. Vreznine so zato kar pogoste. Najhuje je pri lucijskem avtokampu, nasproti bivše restavracije Ljubljana ter v zalivčku ob JK Pirat na Bemardinu, ocenjujejo potapljači. Neodgovorni ljudje, verjetno vinjeni turisti, ponoči mečejo v morje celo mize in stole! Dušan Krajnik, vodja sekcije za podvodni ribolov nam je povedal, da bodo z akcijo čiščenja nadaljevali vse do jeseni in sicer od Portoroža in po potrebi tudi do Pirana. Lani so potapljači opravili 300 ur in iz morja izvlekli za 25 velikih zabojnikov raznih odpadkov. V morju pa so tudi lepše stvari. Kdo trdi, da ni rib, so dejali. Pri svojem delu opazijo orade, sipe, brancine...Na fotografiji Primorskega utripa so Dušan Krajnik, Kristijan Šumberac, Moreno Matjašič in Simon Bartol.
glavnem pomolu, potegnili iz morja veliko število celih in razbitih

Trenovaje končana vrata so odprta
pomCadje tu
Agencija Tortorož ponovno odprta četrtek, 28. marca
KV Banka Koper
ritem vašega uspeha