Leto IV.f štev. 86
V Ljubljani, četrtek dne 12. aprila 1923
Poštnina pavšalna.
Posamezna stev* stane 1*90 Din
lzh»j» eb 4 z|utn|.
Stane mesečno 1240 Din la inozemstvo 25'— „ «obvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništva:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlitvo:
Ljubljana, Prešernov» «L it 54. Telet it 86.
Podružnice:
Maribor. Barvarska tíLL Te!, št 22. Celje, Aleksandrova e-
Račus pri poštn. čeke t, zavoda štev. 11.842.
Ljubljana, 11. aprila.
Nemci so v svetovni v«ojm samo Francozom razdejali in poškodovali 741.993 hiš, v katerih je preje stanovalo 4,690.183 ljudi. Tvornic je bilo na Francoskem od Nemcev porušenih in težko poškodovanih 22.900, železnic 'razdejanih in neuporabno napravljenih '"58.697 km. Obdelane zemlje eo opu-»tošfli 3,306-350 hektarjev. Razven tega &o razstrelili obsežne gozdove, uničili sadne vrtove, zasuli studence in vodnike, pokončali nebroj zgodovinskih stavb, odpeljali in porazgubili umetniške predmete iz muzejev, galerij. učilijč in cerkva. V kakem stanju so zapustili Nemci francosko ozemlje, si lahko predstavljamo, ako pomislimo. da je ostalo na njem še 1 milijon >5.200 nerazstreljenih izstrelkov ter 387.218 m8 bodečih žic. Za pokritje strelskih jarkov je bilo treba. 280 milijonov 120.800 ms zemlje.
Nemci so opustošili Francozom na rsmeljskih pridelkih najbogatejše ter v industriji najbolj razvite kraje, ki -o pred vojno plačevali tretjino celokupnih francoskih davkov. Po nemškem opustošenju Francozom prizade-jana škoda znaša 102 milijardi zlatih frankov.
Te strašne številke in njih daleko-iftsnost je treba imeti neprestano pred očmi. kadar se čita ali čuje o dogodkih v Poruhrju. Zasedba te nemške pokrajine po Francozih je le skrajno sredstvo, katerega se je morala Francija poslužiti kot prisilno jamstvo za obnovo porušenih francoskih krajev, ako ni hotela postati še enkrat žrtev Nemčije, ki je očividno mislila, da se bo svojih obvez za popravo vojne škode na Francoskem kratkomalo otresla.
Ni nobenega dvoma, da si je nemški velekapital zasnoval načrt, kako bi na umeten način izzval gospodarski bankrot Nemčije. Pri tem ne zasleduje le namena izogniti se plačevanju reparacij, marveč računa tudi na to, kako bi v svojih rokah združil vse bogastvo Nemčije, delavni svet upropa-stil. izzval meščansko vojno z zmago m anarhizma ter s pripravo na vojno revanžo proti Franciji.
Ako naj se Nemcem to posreči po folilrih nezaslišanih grozodejstvih in zločinih ter po tolikih eklatantnih dokazih bestijalnosti in barbarstva, potem človeštvo sploh ne more več imeti zaupanja v pravico. Hudodelstva nemškega naroda naj ostanejo nekaznovana, a tudi še strašne posledice svetovne vojne naj nosi oni, ki je ni zakrivil. To bi pač bilo skrajno krivično!
Kakor so Nemci odgovorni za strahoto in posledice svetovne vojne, tako ;o tudi oni sami krivi, ako jih sedaj bije težka usoda v Poruhrju. Niti najmanj nam ne imponirajo, ako danes kličejo na pomoč ves svet in vse njegovo človekoljubje. Tudi morilec, ki stoj pod vešali. skuša zastonj apelirati ca čustva, poštenih in pravičnih ijudL
Naravnost predrzna pa je propaganda, ki je radi Poruhrja delajo Nemci vsepovsod. Iz Berlina ter iz drugih nemških center razširja dan za dnevom. uro za uro nemška publicistika pretirane in izmišljene dogodke o nasiljih Francozov. Iz muh delajo slone. Če pade en Nemec kot upornik, pa priredijo Nemci demonstrativen pogreb. katerega se udeleži po več tisoč ijudL In ko je v Essenu dejansko napadlo in ogrožalo življenje devetih čraneoskih vojakov 50.000 nahujskanih Nemcev, a je v silobranu padlo ne-caj človeških žrtev, zopet velikanske ealne demonstracije, ki gredo po ča-«.opisju vsega sveta kot nepopisen dogodek, dasi se še primerjati ne da z -mosekundnimi grozotami Nemcev v ivetovni vojni.
Razumljivo je. da sika kača. strup, kadar ji stopiš na glavo in čudno ni. Se se zvija sedaj pod roko pravice in v eksekuciji pravičnosti zločinski nemški imperijalizem. ki jc storil vsa hudodelstva. da bi v ¡svojem velenem-5tam snu nadvlada! ves svet. Le, ako -•i Od Nemčije z vso brezobzirnostjo '-ahteva. da reparira svoja barbarstva v~ svetovni vojni, lahko mirno gledamo v bodočnost v kateri se nikdar več ^me ponoviti strašna preteklost Ljudje so v svetovni vojni zaman iskali p^ Nemcih človekoljubja. Danes nimajo Nemci moralne pravice, da bj smeli a-pelirati na čustva Človeškega. srca..
Vladni komunike o obisku Radičevih odposlancev
IZJAVE MINISTRA MARKOVIČA. - STAVLJENI NISO B1U N1KAKI
PREDLOGI.
Beograd. 11. aprila-, r. Danes dopoldne je pravosodni minister dr. Marko-vič sprejel novinarje in jim izjavil:
prišla v BeogTad. da vodita razgovore kot predstavnika hrvatskega naroda z radikali kot zastopniki srbskega naro-
«VčeraJ sta prišla v Beograd dele-j da. je minister Marko vi 6 izjavil, da je gata Radičeve stranke, dr. Maček in j to samo besedna igra, ki je potrebna, dr Krnjevič, da stopita v stike z radi- j ker je to motivacija za sporazum, kalno stranko. Najprej sta bila pri mi- i
nistru ver Ljubi Jovanoviču. nato pa' pri ministrskem predsedniku Pašisiu. V teh razgovorih sta izjavila gospoda, da želita obvestila, aH W bil z radikalno stranko mogoč kak sporazum glede rešitve vprašanja srbsko - hrvatskih odnošajev. o katerih se smatra, da so težavni in nepovoljni. Tozadevno so se izmenjale misli, ne da bi bilo odrejeno kako konkretno siaiišče, niti niso bili stavljeni kaki stvarni predlogi. Cilj potovanja obeh Radičevih odposlancev je bil informativen, nekaka uvedba in priprava za izmirjenje stališča njihove stranke s principi, ki so izvedeni z državno ustavo. Ljuba Jo-vanovič In Pašič sta pazljivo poslušala razloge dr. Mačka in dr. Kraje vi ča in obvestila o svojih posvetovanjih tudi ministrski svet. Dr. Maček in dr. Krnjevič sta se sinoči vrnila v Zagreb.»
Na vprašanje, kako je razumeti besede. da sta dr. Maček in dr. Krnjevič
RAZPRAVA V MINISTRSKEM SVETU.
Beograd. 11. aprila, r. Danes popoldne ob 4. se je nadaljevala seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o razgovorih z Radičo-vimi delegati. V vladnih krogih se trdi, da je "vlada na svoji seji razpravljala o pogojih, ki sta jih stavila dr. Maček in dr. Krnjevič. Pogoji se v glavnem tičejo onih točk. glede katerih naj se izpremeni ustava. Radič je pripravljen priti v Beograd, ako mu radikaici zagotovijo revizijo ustave v zahtevanih točkah.
AVDIJENCE RAD1KALSKIH VODITELJEV.
Beograd, 11. aprila, p. Pašič je bil danes popoldne pri kralju, da mu referirá o pogajanjih z Radičem. V av-dijenci pri kralju sta bila tudi minister za vere Ljuba Jovanorič in nji minister Ninčič.
Iíalifauske irgovsko- , politične zahieve
ITALIJA ONEMOGOČA Z NOVIMI ZAHTEVAMI SKLEP TRGOVIN-
SKE POGODBE.
Beograd, 11- aprila, g. Danes Je prispel v Beograd naš rimski poslanik g. Antonijevič. Po njegovem prihodu se ie sestala v zunanjem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili minister za zunanje stvari dr. Nmčič, Antooijevie, dalje Gavrilovič, dr. Markovič in dr. Ri-baf. Razpravljali so o določitvi naše meje napram Rek! o ugodnostih za Kastav, l:i bi morale v smislu santamargherit-skega dogovora glede obmejnega prometa biti jednakc kakor iih ima Zader, ter o trgovinski pogodb!, o kateri se sedaj vodijo pogajanja v Rimu. Ta pogajanja so bila že gkoro končana, ko so Italijani prišli z novimi zahtevami, td pa so za nas nesprejemljive. Italija zahteva, da se v trgovinsko pogodbo sprejme določba, ki naj ji zagotovi pravico kabo-taže na naši obali, pravico plovbe na reki Bojani in Skaderskem jezeru, dalje na Zrmanji in drugih plovnih rekah v Dalmaciji. Razen tega zahtevajo Italijani, da se z novo trgovinsko pogodbo zagotovi stalna carinska tarifa, kar je ne-
mogoče z ozirom na to, da v naši drža vi sami še nimamo stalne carinske tarife. Italijani zahtevajo tudi, da se t trgovinsko pogodbo Italijanom zagotovi pravica, da smejo svobodno ustanavlja1 trgovska podjetja v naši državi.
Na konferenci v ministrstvo za runs nje stvari se bodo določili točni pogoji pod katerimi se morajo nadaljevati pc-gaiania za Reko. kakor tudi pogajanja za trgovinsko pogodbo ia za izvedbi ostalih odredb santarnargheritskih konvencij.
Italijanska vest o skorajšnji obnov1 reških pogajanj.
Rim, 11- aprila, s. Italijanska iti ju goslovanska vlada sta pripravili vse potrebno za vzpostavitev pogajanj gledi reškega vprašanja. Italijanska vlada želi da se delo komisij nadaljuje v Rinit ker so tam ugodnejše prilike za to. Jugoslovanski poslanik v Rimu Antonije.;, je predloži! svoji vladi italijanski pred-log.
Za enöino zavezniško fronto proti Nemčiji
ŽIVAHNI RAZGOVORI MED ZAVEZNIKI.
Glasovi beografskega časopisfa
NIHČE NE VERUJE V MOŽNOST SPORAZUMA. - CELO RADI-KALSKI LISTI SVARE PRED RADIČEM.
Beograd, 11. aprila r. «Preporod» piše o radidevskem obisku in izjavlja, da s federalističnim blokom ne sme biti nid pogajanj, niti sporazuma, ker jc vaaK tak poizkus samo ogroženje edinstvene naciie. Radikaici so radi pogajanj z Radičem onemogočili svoi čas Protlča m Davidoviča, sedaj pa sami delajo isto. Vlada naj energično nastopi v zaščito države; ako tega ne more, pa nai odstopi.
«Novost!» pišejo, da hoče srbski del našega naroda točno vedeti, kaj žeJi Radič, in da ima vlada dolžnost da o pravem času informira javno mnenje o vseh fazah pogaiani. Danes se morejo pogajanja vršiti samo na podlagi narodnega edinstva.
«Novi list» opominja demokrate, naj svoje usode ne vežejo na viado Pašiča, ki postavlja narod na tako poizkušnjo, da se pogaja z Radičem.
Najinteresantnejša so izvajanja radi-kalske «Tribune», ki govori o pogajanjih z «veleizdajalci». To je pri radikalskem listu v času, ko Pašič vodi oficijelna pogajanja z Radičevimi delegati, vsekakor poseben kuriozum. «Tribuna» izjavlja dalje, da pogajanja med radikaici in Radičem nimajo nobenega upanja na uspeh in da je posebno izjava Radičevcev, da bodo proti vladi, v katero bi vstopil Prl-
bičevič, vodili najenergičneišo borbo, samo trik, da zmešajo radikalce in demokrate. Isti list iavlja, da se bodo danes ali jutri začela oficijelna pogajanja med radikaici in demokrati.
«Vreme» objavlja članek «Pred novo fazo», v katerem naglaša, da prihod Radičevih delegatov ne pomeni poti do zblt-žanja In da predstavlja pokret Radiča m Korošca samo gibanje mas, ki Jih ne morejo voditelji več obvladati.
Radičevski obisk — PašKev manever?
Beograd, 11. aprila n. Po trditvi «-Politike» izjavljajo demokratski krogi, da ie smatrati pogajanja z Radičem za enega izmed običajnih Pašičevih trikov. Pašič hoče pritisniti na demokrate, ki so pokazali napram radikalskim vabam zelo veliko odpora, in jih boče prisilit! k popuščanju. Demokrati ne verujejo na sporazum radikalcev z Radičem. V tesn o žiru ni razlike med skupino Pribičeviča in Davidoviča. Pozitivno je znano, da so se vršili razgovori med radikaici in demokrati, vendar pa ti razgovori niso Imeli značaja obveznih pogajanj. Sedaj so razgovori prekinjeni. Jutri dopoldne se bo sestal demokratski glavni odbor, ki bo brez dvoma razpravljal zlasti tudi o tej zadevi.
Berlin, 11. aprila, s. Kakor doznava ^Deutsche Allgemeine Zeitung» is Pariza od diplomatične strani, se vrši sedaj zelo živahna izmenjava misli med Parizom, Londonom, Rimom in Brusljem, ki jo je treba smatrati kot prvi korak za obnovitev razprave celokupnega reparacijske-ga problema na podlagi skupne fronte
pri rešitvi tega vprašanja. List pa. meni. da bi se mogla ta rešitev matno pospešiti, aio bi Nemčija spoznala, da je postavljena pred enotno fronto vseh zaveznikov.
STINNES ZOPET IZPUŠČEN. — ARETACIJA NEMŠKIH DRŽAVNIKOV. Berlin, 11. aprila. L Stinnesa in sopro-
zaveznikov. Od baje zelo dobro pouče- ■ g0 s0 fTS:DW)gke oblasti, ki eo ga bile v ne strani francoske, doznava isti list da- ! «charnhorstu za-nrle še sinoči, izpustit«?-lje, da se bo Nemčiji stavila v dogled- da .-e m<Krei odpeljati na-zaj v BerUn.
nem času zahteva, naj izdela za rešitev reparacijskega probiema konkretne predloge. Govori se. da bo ta zahteva ulti-
Stinnes je obiskal svoje tvorniee v Müh! heimu in je bil šele na povratku aratirai« v svrho. ker so zasedbene čete upale
mativnega značaja. Jfadalje 6e javlja,^ da j ¿„biti prj njem važne dokumeute, katere » • — —i- - -i—i— u,- jg ^ gtinaes topot pustil doma, S Stiii-
cesora vred so bili v Soharnhorstu na postaji aretirani tudi bivši nemški poštni minister Giessbert, bivši pruski ministrski predsednik Stegerwa!d in načelnik ks bineta državnega kancelarja Hamm. Prva dva so včeraj Francozi s Stirmeson* vred izpustili, Ha.mma pa so, ker je akti-ven uradnik, pridržali. Glessbert, Ste-gerwald in Hamm so ee udeležili pogreba essenskih delavcev.
TUDI KITAJCI IMAJO KRIZO. Peking, 11. aprila 1. Zunanji minister Huan Hu je podal ostavko. S provizor-
trim vodstvom zunanjega ministrstva ie bil Boi-erien .V/sIiiiLEtoii Kos-
Nova posvetovanja federalističnega bloka
POROČILA MAČKA IN KRNJEVIČA O BEOGRAJSKIH RAZGOVORIH. — KOROŠEC V ZAGREBU.
Zagreb. 11. aprila, d. Te dni se v Zagreba ponovno sesianejo zastopniki radičevcev. spahovcev in slovenskih klerikalcev, da se sporazumejo o taktiki z ozirom na rezultate beograjskih razgovorov in sklepe demokratskega in radikalskega kluba.
Zagreb, 11. aprila, p. Danes dopoldne so imeli Radičevi poslanci konferenco v Radičevi vili v Zagrebu. Poslanca Maček in Krnjevič. ki sta se zjutraj vrnila iz Beograda, sta na sestanku referirala o pogajanjih z radikali v Beogradu; Radič je njuno taktiko odobril, ravno tako tudi ostali poslanci. Na sestanku je bil prisoten tndl dr. Korošec ki je tudi s svoje straui odobril te razgovore in je popoldne odpotoval v Ljubljano, da poroča. svoji stranki.
Popoldne je imel Radičev glavni odbor svojo sejo v Prpičevi palači. Tudi tu sta Krnjevič in Maček poročala o
razgovorih v Beogradu in odbor je
njuno taktiko odobril. Dalje je Radič referiral o svojih razgovorih a Korošcem in izjavil, da je dosežen popoln sporazum glede skupnega nastopanja radičevcev. SLS in IMO. Izjavil je tudi, da bodo šli poslanci KRSS v parlament, čim se otvori zasedanje.
določil poslance Ajanoviča, bega Kape-tanoviča in dr. Kulenoviga kot svoje delegate za nadaljevanje pogajanj z Radi-čevo in klerikalno stranko v Zagrebu.
Priprave za radlčevsko skupščino.
Zagreb, 11. aprila, n. Današnji «Slobodni dom» poroča, da se bo vršila Ra-dičeva skupščina v nedeljo 15. t. m. na pašniku Borongaj. Ker je ta kraj v Zagrebu neznan, ie Radič dal natisniti načrt mesta, ki se bo prodajal po ceni 1 dinar. «Slobodni dom» poroča dalje, da še ni bilo izdano dovoljenje za to zborovanje. Ako pa bi vlada zborovanje prepovedala, se bodo vršili na desetih krajih posebni sestanki. Na teh sestankih se bodo prodajale slike Matije Gubca v prid stradajočim v Dalmaciji. «Slobodni
bodo zavezniki zagrozili z nekako blokado Bremena in Hamburga, ako Nemčija ne bi sprejela te zahteve. Sicer ne mislijo v te luki od po sla ti čet ali odrediti kakih vojaških odredb, pač pa bi zavezniške vojne ladje na visokem morju preprečile vhod in odhod ladij v ta pristanišča.
Rim, 11. aprila, j. «Corriere dltalia» ugotavlja, da dosedaj še ni bil stavljen noben mednarodni posredovalni predlog v ruhrskem vprašanju. Francija in Nemčija stojita še vedno na nasprotujočem J si stališču in bi potemtakem kaka inter-
TRIJE MESECI OKUPACIJE. Berlin, 11. aprila, j. Danes opoldne so
vencija ne imela nobenega uspeha, še | pretekli 8 meseci, da ;e Francija, s vko-vedno je treba pustiti čas, da sodeluje j rakanjem v Essen pričela, ruhrsko akcij«?
Krvavi boji v Moskvi
KMETJE BRANIJO Z OROŽJEM CERKVE. - NAPETOST MED AN-
GLIJO IN RUSUO.
Riga, 1L aprila. I. V Moskvi so izbruhnili vsled napadov na cerkve silni nemiri. Ker so boljševiki motili o Veliki noči cerkvene ceremonije, so svečeniki organizirali celo vojsko kmetov, ki je prišla v mesto in napadla rdeče vojake, ki s'o po srditi bitki z velikim naporom poklali več sto kmetov in jih razkropili.
Jutri se prične obravnava proti Tiho-nu in tovarišem. Tihon bo bržkone obsojen na smrt.
London, 11. aprila, s. «Daily Mail» jav
Ija: Ruska vlada je poslala vodji angleške misije v Moskvi drugo noto kot od govor na protest Anglije proti preganjanju cerkve. Tudi to drugo noto je angleški zastopnik kakor prvo zavrniL Poroča se, da ee razmere med obema vla, dama niso prav nič izboljšale. Ostale niso niti stacionarne. Govori se celo že. c ukinjenju angleške misije v Moskvi Jb sovjetskega trgovinskega odposlanstvu v AnglijL
Poljsko-ieiko sbli* ÍOrientska konfarenes Sanie
Praga, 11. aprila, j. Na- današnji seji
Angleška in francoska delegacija.
London, 11. aprila. !. Angleška vlad» zunanjega odseka senata ie zunatijj mi- ' je sprejela predlog angorske vlade, naj
nister odgovoril na več vprašanj glede trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Poljsko. Nato je podal izčrpne informacije o vprašanju Jarenine. Seja je bila zaupna.
Praga, 1L aprila» l. «Češke Slovo:» ob-
se začne lausannsk* konferenca dne 3?. aprila. Vodja angleške delegacije bo sir Horatio Rumboldt, vrhovni angleški kf>. misar v Carigradu. Kemal-paša potuje po Turčiji in propagira za vstop v svojo novoustanovljeno ljudsko stranko, ki
javlja intervju svojega z dr. Benešem, ! bi ®u zagotovila večino r partamer, ki je izjavil, da sili skupnost interesov ¡ mJ"". ™ cas:
k ožji zvezi med Poljsko in Češkoslova^ ško. Konfliktov, ki so doslej zaprečevali
Pariz, 11. aprila, j. Potrjuje ae, da l>» eneral Pelle fungiral kot prvi delegjj,-
dom» javi j a, da Je bilo tiskanih 100 tisoč tako zvezo, -' več, odkar je 'rešeno vpra- ^«je na lausannski konferenci. Na teh slik ter upa, da se bodo vse raz- Sanje meja- Dr. Eeneš je izjaviL da upa. ,S'la: ,a 0rs.a^ se odločno izjavlja, d t
da ne bo dolgo ko bu došlo do pogod- Francija i^or ni popravljena p^a&i i bene zveze med Poljsko in ČeSkoslova- j ^^ kaio odškodnino za. škodo, po*-
ško. —
prodale.
SMOLA ANGLEŠKE VLADE. London, 11. aprila, j. Vlada Je na da- : r.ašnji seii spodnje zbornice doživela pri i glasovanju glede podpor odsluženih vojakov poraz. Proti vladi Je glasovalo 144 poslancev, za pa 138 Ta poraz pa je le slučajen, ker je bilo le malo število poslancev vladne stranke navzočih, in zaio Sarajevo, 11. aprila, n. Na poziv dr. I ne bo imel nobenih posledic, ker mu bo j Mačka iz Beograda je akcijski odbor ju- i na prihodnji seii gotovo sledila zaupnica 1 P'^' svoje poročilo, i godovanskfi muslimanske orsanizac-iie i vladi
ZVEZA NARODOV.
ženeva, 11. aprila, s. Na dnevnem
/.rečeno po bojih v SirijL
NAPOVEDANE DEMONSTRACIJE
MAKEDONSTVUJUŠČIH.
....	_	, Beograd, 11- aprila, n. «Politika» pd-
.Cuu prihodnjega zasedanja Zveze naro- rc5a (z Soiiie. da je organizacija make-dov je nekaj novih političnih vprašani,; ¿onstvujuščih napovedala za 15. april po med nitmi določitev meje med Madžar-. vseh mestih v Bolgariji velike mani k-sko m Češkoslovaško. Tuai generalr.i, stacije proti solidarnosti bolgarske vk-komisar za Avstrijo dr. Zimmermann bo <je z delovanjem srbskih vojaških Hi
r^iojl CtrCkia nArrtnilrt	I •« -«	« « .»	^ . r, , ...
vilnih oblasti v ju;m Srfc:;i.
Poglavje o naši davčni premoči
Nedeljski «Slovenec» proglaša, da }e navsezadnje vseeno, kako bo s sloven--tvorn v kulturnem, v Jezikovnem oziru, •slavna stvar, zaradi katere Je potrebna avtonomistična politika za Slovenijo, le težnja za gospodarsko samostojnostjo naše pokrajine. Dan na dan se ponavljalo hujskajoči članki o nezaslišanem Iz-Toriščevanju Slovenije s strani Beogra-da. Beograd vleče Sloveniji denar Iz žepa, to je refren, ki se vleče po klerikalnem in separatističnem časopisju mesece in mesece.
Ne glede na to, da še vedno nimamo nikake zanesljive statistike, iz katere bi bilo zares razvidno tako oškodovanje slovenske pokrajine. Nasprotno pa je freba jemati v ozir celo vrsto dejstev, ki so ravno za presojo smernic gospodarske politike silno važni.
Mi v Sloveniji si laskamo z namlga-vanjl, da smo poklicani postati industrijska pokrajina, ki naj zalaga s svojimi rabrikati ostalo državo. Taka pokrajina naj bi nikakor ne gledala svoj cilj v go spodarski izolaciji, ki bi morala hočeš ali nočeš postati posledica politične Izolacije, kakor jo imajo za cilj separatisti. Za separatistični trik o visoki davčni aktivnosti Slovenije pa naj opozorimo, da davki industrijskih in trgovskih podjetij, ki zalagajo ostale dele države, nikakor ne morejo veljati kot specifična slovenska last. Kajti da ni možnosti, eksportirati izven Slovenije oziroma pro-duclrati s pomočjo državne zaščitne carine, bi tndi ta podjetja ne prospevala ta bi potemtakem ne plačevala toliko davkov, kakor sedaj. Kaj pa je bila slovenska industrija pred osvobojenjem? Mogli smo kvečjemu govoriti o industriji v slovenskih pokrajinah, ki je bila pretežno v tujih rokah. Le pomislimo nek t,-liko, kako so nam avstrijski karteli uničevali domača podjetja, pa bomo vedeli ceniti pomen lastne državnosti, ki pa je jugoslovanska ne slovenska. Vsa ona podjetja, katerih trg sega preko slovenskih meja, plačujejo tedaj višje davke ne za specifično slovenske potrebe, marveč za potrebe vse države. Ali pa naj posnemamo mentaliteto onih nemško-nacijonalnih krogov iz avstrijske dobe, ki so zlasti nam Slovencem vedno očitali, da plačujejo oni vse davke, mi pa le malenkost.
Pohvala, da si Slovenija sama plačuje svojo upravo, svoje šolstvo, uradništvo, ima tudi svojo hudomušno stran, kajti teh bornih plač, ki gredo za uradnike danes, pač ni težko zmagovati...
b? se morala zgraaba podreti. Zato je žalibog ali neizbežno tako, da vsa teža prehaja na staro drevo. Federalist: so Zolgerjevo Studijo rešili v prilog — dr. Subotidu.
Politične dbIbž&b
líko uspeha!» fodî fo je » Radï& — in «Toeco». poslednjo v slovenskem je-
malenkost
Kritika. Zagrebški «Hrvat» pri-
ziku. «Večer» pravi: Zikova je bila odlična tako v pevskem kakor v igral-
naša o novih tisočdinaiskih bankovcih skem oziru. Njen prijetno zveneči so- ! dolgo in vseskozi intoresantno kritiko: pran ima čisto višino, krasna artikula-
gresotr! Fife, Id bo razpravljal mfi a
spremembi pravil, do razprave o sklonih sodniških zadevah.
Maiaronova številka •»Slov. Pravnika"
v proslavo 251etn?ce. odkar je dr. Majaron urednik «Slov. Pravnika», je te dni izšla slavnostna številka nase pravne revije, ki se je zadnji čas precej uživela v naloge, ki se stavijo našim juristom v novih razmerah in se ob razveseljivi pomoči ljubljanske pravne fakultete zopet lepo razvija. Uvodnik slavi zasluge dr. M a j a -rona kot urednika in terminologa. Tem toplim besedam se pridružujemo mi m gotovo vsa javnost. Prof. Krek nadaljuje svoj izvrstni kritični referat o organizaciji sodnij najnovejšem zakonskem načrtu. Dr. Pol ca raz-pravjco o «Grbu kraljestva Ilirije» se prijetno čita a pisec saoi jo zaključuje s sodbo, da je to le Še reminiscm-ca. G o r š i č piše o «L a s t n i n i in zakonodaji o stanovanjih» očividno zelo v naglici. Dvoje književnih referatov (dr. Dolenca in Pitamica) zaključuje številko, ki ima tudi humo-rističen listek o «Službenih Novinah». Središče številke je srbski pisana razprava prof. 2 olge rja: «Da li je naša kraljevina nova ili stara država.» Razsodišče ie odbilo tožbo Nemčije proti likvidiranju nemškega imetja v Jugoslaviji. Spoznalo je. da Jugoslavija ni nova država v smislu člena 297. versajskega miru. Dr. Subotič je iz tega na splošno sklepal, da je s tem vsaj za mednarodne odnošaje sploh utrjeno, da Jugoslavija ni nova država, ona je stara kraljevina Srbija z novim imenom in teritorijem. Strinjamo se z 2 o 1 g e r -jem, da tega vprašanja vobče in za vse posledice ni možno reševati iz te razsodbe niti iz mirovnih ugovorov sploh.
Ravno tako malo pa se nam zdi, da ie je posrečil dokaz, da je Jugoslavija nova država. Najmanj nas more v tem utrditi dejstvo, da naša nova nstava ni donešena kot pravilna pre-memba srbske ustave. Marsikatera ustava evropskih republik je donešena nelegitimno, a državni kontinuitet ni bil vsled teh krvavih ali nekrvavih revolucij nikjer prekinjen. Duhovito in zanimivo se je Zolcrer lotil problema, a rešil ga ni Ni mu treba biti žal. Vprašanje, ali je Jugoslavija nadaljevanje Srbije al: nova država, se s stališča pozitivnega prava sploh ne da rešiti. V stvari je bolj vprašanje moči in politike. Morda bi bilo bolje, da bi Jugoslavija bila nov3 država. A Hrvatje so z abstinenco odločili drugače. In zadnji čas nastopajo tudi Slovenci slično pot Nesrečna politika. separatizma via facti rešuje vprašanje, ki zanima g. 2 olge rja. Rešuje ga tako, kakor je iz izreka mednarodnega razsodišča prenagljeno deduciral dr. Subotič. Poskušalo se je opreti zaradbo Jugoslavije na tri stebre, a dva se obnašata tako neetrpljivo. da
Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpe-terskj okraj v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 18. aprila ob 8. zvečer v gostilni gosp. Bončarja z običajnim dnevnim reiom. Za mnogoštevilno udeležbo vabi odbor.
+ Najbolj demokratska občina na Dolenjskem. Kakor nam poročajo, je Mirna na Dolenjskem posekala vse občine v novomeškem okraju. Mirenski demokratje so namreč zbrali pri volit vah v narodno skupščino največ gla sov in prekosili celo Novomeščane. ki so veljali dosedai za najbolj napredne, 2iveli mirenski demokratje!
+ Komunisti in peričevci v klerikal nih vodah. «Rdeči Prapor» očita 6oci-jalistični stranki, da je nastopila pri zadnji seji v občinskem svetu tako, kot da bi bila ona in klerikalna stranka ena sama stranka, ne pa dve različni, načelno si nasprotni stranki. Vsled tega so klerikalci prišli v razne odbore, posebno v šolske, kjer bodo imeli najlepšo priliko, uveljavljati svoje klerikalne vzgojne načrte. «Rdeči Prapor» piše nadalje: «Kon-statiramo. da se je pakt, ki sta ga obe stranki sklenili ob priliki volitev za sodelovanje v občinskem svetu, bistveno drugače gla«il in da znači sedanji način sodelovanja občinskih svetnikov soe, stranke delovnega ljudstva popolnoma nepotrebno in preko dogovora sega.jočo koncesijo klerikalcem. Ali je res večina občinskih svetnikov socijalistične stranke že pod takim vplivom klerikalcev? — «Rdeči Prapor» meni, da bi morali socijalisti v občinskem svetu ljubljanskem. ker so relativno najmočnejša stranka, občino upravljati sami proti vsem dragim strankam. «Rdeči Prapor» pa pri tem pozablja, da se že vsi vplivnejši komunist; potapljajo v klerikalnih vodah Tako kot Korena in Nachtigalla radikalno, zajieljalo je kranjske komuniste klerikalno korito. Cuje se. da postane g. Fabjančič na mestnem magistratu arhivar mesto g. Zupančiča. Tudi gg. Tokan, Mihevc, Erjavec in drugi zelo sujejo s komolci okoli sebe.
-f Hrvatski demokrati in koalicija. «Pravda» poroča iz Zagreba, da hrvatski demokrati niti slišati nočejo o kaki koaliciji z radikalci. Za to imajo svoje tehtne razloge. Demokrati so bili na Hrvatskem edina politična skupina, ki je zastojiala državno in narodno edin-stvo. In ravno proti njim so radikalci zastavilj pri volitvah ves upravni aj>a-rat in so s tem zakrivili, da se je republikanska in protidržavna propaganda na Hrvatskem tako razpasla. Zato bi se demokrati mogli ponovno eksponirati in stopiti v boj za demokratska načela samo, ako bi volitve vodila demokratska vlada. Iz tega te vidi. da so napačne trditve, da so pra-čanski demokrati za koalicijo, srbijan-ski pa proti njej Položaj, ki so ga ustvarili radikalci z volitvami, je za demokrate prej kot slej nad vse ugoden.
-f- Koalicija. Neki radikalski list je priobčil vest, da je koalicija radikalcev z demokrati nemogoča, ker se gosp. Davidovič zopet dogovarja z Radi-čem. In gosp. Pašič, ki je poslal na beogradski kolodvor po Radideva odposlanca svoj avtomobil in posebnega uradnika? Radikalci si menda mislijo: Quod licet jovi . . . Kar se pa koalicije tiče. so radikalci oni, ki jo
Znani dunajski internadonalec sred-
, ^	,_.,,,...	- - , . , . i nji krilec Brandstetter Igra v nedeljo pri
z umetniške plati mu pove hfljadarke j cija m sigurno obvladanje glasa pričajo j tekmi ItaIiJa . Avstrija svojo 50.
niso po volji, ker nosijo državni grb o dobri sok. V,tka postava in izvrstno ;,-ot avstrijski reprezentativni igralec. Do in svetega Jurija; sicer je pa to na dobro premifljena igra ,ta pripomogli, | sedaj ,e ,3 tekem igral proti Madžarski, prednji strani, ki je čisto srbska. Ciril- da je gdč. Zikova nam predstavila pravo ; proti jtajSjj pa 4 ska. Na naličiu so dobili prostora Hr- empirovo junakinjo. Predstava se je 1 Cross country tekma za pokal *Po-vatijn deloma tudi Slovene^ s sliko vr«la_v 6eško-laško-sloyenskem jeziku. 1 atike-- se Je vršila prošlo nedeljo v Beo-
Dosedaj je posesti zagrebške
. , , , . 7— . . • ..".v 1 • u \ v, j	_ w :	i wuui_ui uije, len» ya ¡c zmagala beograj-
m tako stab ker je - federa isti-11 kot «Prodana, 1 kot «Tosca» izvrstna. ska j.Jg0S|av})a. Vreme je bilo slabo. Pr-
*—	J ------—J—' -Zlasti pa je toplota tehnično brezhib-
. Tudi to je nekaj vredno!
vi je dospel na cilj štefanovič (Jugosla-
+ Italijanski odmev. Rimski «Gwr- nega pevskega podavanja pripomogla vija) v 25:5S_ dnlgi Butkovič (Concoi-nale d' Italia» prinaša iz beograda , nadarjeni umetnici k novemu popolnemu d,a) v 26.10 Uetji in četrti jjačevič in vest. da je Palié povsem pripravljen, uspehu., List poro&i da ponujajo razna Miškovič '(ob'a jusoslavija). Zmagala ,c da se sporazume z opozicijo m da pri- feškajriedališča gdč. Zikovi angažman Jugoslavija s 45 točkami nad Concordijo stane na revizijo ustave v pravcu da ter vprašuje: Ah bo zmagalo Narodni s 36 in Sumadijo s 31 točkami, se Jugoslavija pretvon v federativno aivaalo/	,. . ,
monarhijo štirih avtonomnih držav.! Občni zbor Umetnostno-zgodovinske- D \stopnlna k nogometnim tekmam. Komentarju dodaje list. da utegne to: ga društva se vrši v petek dne 13. apri- i ° smo .Povodom zadnjih ;ekemn? postati za Italijo odločilne važnosti.' 1» ob pel 5. uri popoldne v pisarni go :er/šiu Utr >t.¿° iz oHsk&-ker tako bi Slovenci in Hrvati postali i «Poda šefa oddelka za prosveto v palači! valcfv cule pntoz^ da se zahtf"a kot neposredni sosedje Italije Seizra/i- pokrajinske uprave IL nadstr. Dnevni ! visoko vstopnino Ker Je med š>ršo pubU-tejšj njeni sovražniki. To vznemirjenje |red: p°ročiIa odbornikov. - Volitev no- ^.^^^.^^„T0®!6'--..!3. italijanskega lista je pač pretirano in ~ — preuranjeno.
Po svetu
—	Mednarodni kongres novinarjev
se bo vršil dne 20. junija t I. v Stock-holmu.
—	Mednarodni zdravniški kengres
na Dunaju. V navzočnosti zveznega predsednika dr. Hainischa in zveznega kancelarja dr. Seipla se je 9. t. tu. otvoril 35. mednarodni kongies internistov, kateremu prisostvujejo mnogoštevilni gostje iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske in Nemčije. Otvoritve so se udeležile tudi mnoge osebnosti dunajske družbe ta znanstvenikov. Danes sta bila dva referata o evropski spalni bolezni, ki sta jih imela dr. Konstantin Economo z Dunaja in dr. Norme iz Hamburga.
—	Zahteve čeških žensk. V nedeljo se je vršila v Pragi ustanovna seja če škega ženskega narodnega sveta. Med zahtevami, ki jih je postavila nova organizacija, je tudi udejstvitev zakona, da se po norveškem vzoru prizna del moževih prejemkov ženi za svobodno uporabo, kot nekako plačilo za njeno gospodinjsko delo, dalje varstvo svobode žene v zakonu, jamstvo svobodnega izbiranja bivališča in potovanj v inozemstvo brez moževega dovoljenja itd.
—	Novi bolgarski poslanik za sovjetsko Rusijo. Iz Beograda poročajo, da je bolgarski poslanik v Beogradu g. Todorov premeščen v Moskvo za šeia bolgarske uradne misiie. G. Todorov Je že zapustil Beograd ta odpotoval v Sofijo, kjer sprejme navodila za svoje novo službeno mesto.
—	Statistika obnovnih del v Franciji. Francosko ministrstvo za obnovo opustošenih pokrajin je te dni priobčilo statistiko o stanju obnovitvenih del z dne 1. januarja t. L: Od 741.993 razdejanih hiš iih je bilo popravljenih 553.97/ od 4,690.183 prebivalcev se jih je vrnilo že 4,070.970 in od 3,306.350 ha neobdelane zemlje je zopet 1,923.479 ha obdelanih. Od 22.900 uničenih tovaren jih }e 19.967 zopet popravljenih ta od 58.967 km razdejanih cest Je zopet porabnib za promet 32.650 km.
ega odbora. — EventualnostL
Češkoslovaško - Italijanski kulturni i odnošaji. Kakor poroča «Giornale d' 'Italia», bo v Pragi na inicijativo italijanskega sekretarijata za lepe umetnosti : prirejen ciklus predavanj o italijanski zgodovini gledališča. V ta namen bodo i odpotovali v Prago trije ita'.ijanski uni-
sportne prireditve zvezane z le neznatnimi režijskimi stroški, daje SK. Ilirija sledeča pojasnila: Tujemu klubu je treba kriti vedno potne stroške za 12 do 15 oseb za 3. ali 2. razred oseb. ali brzovla-ka, kompletno prehrano za čas potovanja in bivanja v Ljubljani ter stan v Ljubljani, inozemskim klubom razen tega i še pristojbine za pome liste in za vizum.
verzitetni profesorji.
Smrt danskega slikarja. Svetovno T' u- S- V" iz Monakova, ki je igral v li danski slikar in ¡rrafik Hans Ni- I Ljubljani 1. in 2. t m., se je izplačalo
znani
kola Hansen je te dni umrl v Kopenha- • n- pr- sanl0 za P01"6 stroške in v;zum genu v 70. letu svoje starosti.
Prosvcta
Ljubljanska drama.
Četrtek, 12.: «Otok In Struga». A. Petek, 13.: «Iaijot». D. Sobota, 14.: «Hedda Gabler». Gostuje
Marija Vera. B. Nedelja, 15.: ob 15. «Ugrabljene Sabin-ke» Izv. Ob 20.: «Hedda Gabler». Go-..„.-._.	, ,	, , stuie Marija Vera. Izv.
iščejo, docim so demokrati zelo, zelo pondeljek, 16.: «Hedda Gabler». Gostuje
Spori
Službene objave LNP. (Iz seje poslovnega odbora dne 11. t. m.) P. O. je sestavil za olimpijsko tekmo
1 7500 Din; prehrana, stan, reklama, občinska taksa, varnostna služba itd so zvišali izdatke na preko 15.000 Din. Za gostovanje praške Slavije dne 5. in 6. maja I znašajo samo potni stroški Praga-Liub-! ijana-Praga preko 10.000 Din itd. — Ra-| zen tega mora upoštevati klub tudi stroške za opremo moštva, vzdrževanje igri-
dne 15 t m. sledeče kombinirano mo- žča in razne druge izdatke, ki se ne kri-štvo Jadran - LASK.: vratar Herzmann jejo iz ¿janarine. - V primerjanju nai (L branilca: Buljevlč (L), Pečnik (J). sIuži §e vstopnina v Zagrebu. Povodom knlci:.Pokom (J), Gaberščik (L). Von-1 gostovanja Unlona. Žižkov (Praga) je čina U); napadalna vrsta: Jamnlk, Zo- ; staio najCenejše stojišče 10 Din, pri po-mer Rape, Martinak, Durčič (vsi Ja- ] kaIni tekmi haSK : Concordia je veljal dran) Rezerve: liartmann mL (L), Car! ; nais|abši sedež na tribuni 20 Din. - Iz UL Kapetan moštva: Gaberščik.	lega „, težko razvidetl, da prevzamejo
Potrjuje se kombinirana postava mo-!naši klubi z vsako športno prireditvijo, štva Hermes-Slovan: Mihelčič	' ziasti pa s tekmami s kvalitativno boli-
Volkar, Hariš (SI.) Zemljak, Jesih, Cer- j 5imi> renomiranimi klubi iz inozemstva,
d- /L. v Lansky,	Kernc (sl->« ko jih gostovanje pa je predpogoj za last-
Pipp (51.;. Lunder (SI.), Rozman (H.). ; ni napredek in edina uspešna propaganda Rezerve: Klančnik (H.), Kos (SI.) Kape-1 za sport> velik financiielni riziko že ob tan moštva: Jesih. K tekmam 15. t. m., ugodnih vremenskih razmerah, kaj šele, mora postaviti vsak klub po 3 reditelje. ako se upošteva možnost deževnega vremena. Pri nas zahtevane vstopnine so najnižje, ki Jih je mogoče zahtevati, v
Istotako postavi vsak klub po 1 žogo. Stranske sodnike postavijo Ilirija, Pri-morje, Hermes in Jadran. Blagajno vodi pod sa vez.
Na tozadevno prošnjo S. K. Ilirije se dovoli igralcu V. Janovšku nastopiti v olimpijski tekmi Ilirija : Jadran-LASK. dne 15. t m.
Prijavljeni so s pravom nastopa s 19. aprilom za S. K. Primorje: Katnič Toma. Za S. K. Slovan: Grilc Ivan, RubeŠ3 Ivan, Mancini Stanko, Sirnik Slavko.
Tajnik II.
*
Hašk je nastopil v Ljubljani 7. in S. t. m. v sledečih sestavah: proti Primor-ju: Zorič - Friedrich II, Rajner - Koščevič Lipovščak, Benkovič - Križ, Zinaja II,
mnogih slučajih celo ne zadostujejo za kritje stroškov.
Dopisi
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Izobraževalno društvo Zirovnikov zbor v Št Vidu hiti z orjaškimi koraki k cilju. Živahnost pevskih vaj, pridno posečanje. knjižnice zlasti s strani mladine in skupni izleti so najboljši znaki neumornega delovanja. Posebno pa je zadnji obin! zbor, ki sc ie vršil pred veliko nočjo, pokazal ne le popolno soglasje vsega članstva med seboj, temveč tudi iskreno 1 .. r,, •	,-> ,	_ 1 sol;darnost z onimi, ki so izbrani, da ga
Sl' pP'rn°V	PTOtl' predstavljajo. Društvo šteje nad sto da-
nov, občnega zbora pa se iih je udele-
rezervirani.
-f- Kdo bo komu «podvalil»? Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je torej stopil v oficijelne stike s predsednikom hrvatske seliačke človečan-ske in mirotvome republike g. Raii-6em. Sicer g. Radič še vedno ni prišel sam v Beograd, ker on kot predsednik suverene republike se vendar ne more tako ponižati, da bi napravil obisk podrejenemu organu sosednjega suverena. In zato je poslal v Beograd «na rekognosciranje» dr. Mačka in dr. Krnjevida, ki sta v njegovem imenu vodila diplomatična pogajanja z g. Pašičem. Oba Radičeva odposlanca sta po končanem pogajanju razglašala urbi et orbi, da sta z rezultatom pogajanj pojiolnoma zadovoljna. Pogajata se dva lisjaka in vprašanje je samo: kdo bo komu «podvalil»? Da g. Pašič nikdar ne bo privolil v federacijo. o tem ni nobenega dvoma, ako pa Radič pristane na unitarizem in se odreče vsem demagoškim geslom, s pomočjo katerih je prišel na površje, [)0tem bo kmalu — političen mrlič.
-f Za primer. Pogajanja Radičevih delegatov z radikalci podajajo zopet tipično sliko Radičeve zaletavosti. Pred petimi dnevi je še Radič v «Slo-bodnem Domu» najbesneje nap>adal Pašiča in kategorično izjavil, da ž njim sploh ne mara sj)orazuma. Komaj se je poušilo tiskarsko črnilo, že prihaja Radič v novi številki «Slobodnoga Doma» s prijaznim obrazom, laska Pa-šidu in mu poje slavo: «Sam p. Pašid smatra dosego hrvatsko - srbskega sporazuma za delo. ki bi kronalo njegove državniško delovanje in bi na robu življenia dopolnilo njegovo politično karijero. ki je Srbiji prinesla to-
Wasserlauf, Lipovščak, Šterk-Kalin, Zi naja II, Justin, Plazzeriano, Zinaja I. — Proti Prtmorju je igrala torej rezerva | Haška, o.iačena z intcrnacionalcem Zina-jo II in Benkovičem, katerih slednji pa je vsled blesure odstopil, tako da je HašK igral večino igre z le 10 Igralci V moštvu, ki je igralo proti S. K. Iliriji, so rezerve oba branilca, centerhali ter Justin in Plazzeriano v forvvardu. Iz pravega I. moštva Haška imata branilca Vr-bančič in Dasovič težje blesure iz tekem v Pragi, ki jima za dalj časa onemogo-
,' žilo čez 80, kar je v sedanjih razmerah i pač redkost. Poročila funkcijonarjev so bila z velikim odobravanjem sprejeta. Pevski odsek je imel 5 prireditev; rned temi dva javna nastopa ter 3 družabni; večere, ki so vsi moralno kot gmotno prav lepo uspeli, pri čemer gre giavna zasluga odboru, ki se ni plašil nobenih ovir, da ie pripomore k uspehu. Ne smemo tudi pozabiti g. pevovodie, ki ima kot duša pevskega zbora pač največji vplivna usodo društva. Najtoplejša zahvala mu bodi za trud v preteklosti in iskreno
čajo vsako igranje, znana leva zveza	¿a nam ostane zvest , v
Marija Vera. C.
Liublianska opera.
Četrtek, 12.: «Čarostrelec». E. Petek, 13.: «Plesni večer». Izv. Sobota, 14.: «Janko in Metka». C. Nedelja, 15.: «Gorenjski slavček». Izv.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 12.: «Velika noč». B.
«
Ljubljanska opera. Ropriza Hnmpyr-dim-kove opere «J.mko in Metka» ,e bila sinoči znatno boljša nego piemiera.V glavnih vlogah sta ga. 1t e wie zeva in gdč. Thalerjeva pevski in igralski izvrstni. Ga Rewiczeva, premalo zapos-ijena doslej, igra Janka prav simpatično in je v pevskem oziru neoporečna. Gdč. Thalerjeva prav posebno oživlja dejanje in poje svojo partijo očividno z radostjo. Gdč. Kattnerjeva je kot vešča v vsakem pogledu dovršena. Njena maska, igra in ples so vzorni. Tudi pevski je ¡zborna. Zal, da se je premalo razume. Prizor z angeli je nekam mrtev
in razsvetljava ne funkcionira točno.,-.—, ...	......	o- •--;	. _rphil >
Prizor, ko pahneta Janko in Metka ča-; liano enajstmetrovko. Enega po Mant- | gnanstvo. Zadnja leia ^ P™^ ^
Vlnek, srednji napadalec Grdenič in lev half Benkovič pa so totalno preigrani.
Nogometne tekme 15. t. m. — V nedeljo se vršita v Ljubljani dve tekmi v korist fonda za udeležbo Jugoslavije na prihodnji Olimpijadi leta 1924 v Parizu. Ilirija igra proti kombiniranemu moštvu Jadrana in Akademikov, Primorje pa proti kombiniranemu moštvu Hermesa in Slovana. Obe tekmi obetata zanimiv šport in dajeta obenem priložnost za pregled skoro vsega boljšega igralskega materijala v Ljubljani.
Zadnja tekma Gradjanskegu, v Špa
I nostL Pri volitvah je priznalno bil izbran prejšnji odbor, ki je lahko ponosen na soglasno zaupnico; z vsemi silami nai deluje v smeri in po načinu, ki si ga je začrtal in ga izvrševal tako dobro in uspešno že lansko leto.
LAŠKO. Kakor smo že poročali, ie dne 6. t. m. umrl v Laškem g. Franc J e r š e, davčni nadupravitelj v pokoju. Z njim je odšel Iz naših vrst mož najlepšega značaja, iskren naš somišljenik do zadnjih svojih zdihljaiev. V dnevih, ko smo vajeni političnega ta strankar-niji Je končala z lepo zmago Gradjanske-1 skega veternjaštva, ko vidimo, da ga nad F. C. Barcelona z I : 0. Zani- I mlado in staro prodaja, nas taka iznuna rnanje za to tekmo je bilo z ozirom na | zadene tem bolj. Rajni Jerše ni hu poprejšnji nezasluženi poraz Gradjanske-; rodica teh žalostnih časov, bil Je a ore ga izredno veliko. Tekmi je prisostvova- j dobe, ko so možje še dali kaj na svoio lo približno 25 tisoč ljudi. Gradi anski je , čast, ko so imeli v duši še vročo liubc-nastopil brez Perške. Obe moštvi sta : zen do naroda in domovine. Koien Uor-pokazali svoje najboljše. Edini gol je za- ; njegrajčan, ie služboval v LaSKcm. Oe-bil Babič. Junak dneva je bil vratar Vr- j lju, Ormožu. Mozirju In v reMbach-.:. djuka, ki je držal celo eno ostro stre- 1 kamor so ga kot Slovenca pegnan v pre-
lerju pravilno streljanega gola sodnik ni priznal. Ob priliki te zmage je predsednik F. C. Barcelone brzojavno čestital
škem~ kjer je bil splošno priljubljen, vesel družabnik, zvest naš volilec. V dol-si težki svoji bolezni se je zanimal za
rovnico v peč, se vrši brez efekta Gledališče je bilo ra7.prodano in je mnogo-brojna deca svoje užitke kvitirala z živahnim ploskanjem.
Iz ljubljanske gledališke pisarne. Zaradi nenadne obolelosti g. Levarja ne bo danes predstave «Othello» in se dramski repertoar deloma izpremeni. kakor je razvidno iz gornje objave.
Ga Vilma Thierry-Kavčnikova je včeraj gostovala v partiji «Carmen» na odru kr. pozorišta v Beogradu.
Zdenka Zikova v PragL Ceškl listi beležijo krasni uspeh gostovanja naše Zikovi» v Narodnem divadlu v PragL Gdč. Zikova je pela «Prodano nevesto» i večstranski leliL da pride še pred kon- i soominu pokojnega Jeršetal
zagrebškemu županu. Gradianski se vrne \ politične razmere, ogorčeno obsojal syo-tekom tega tedna v Zagreb.	! je sotržane, ki so se spreminjali od one
Mednarodni kongres nogometnih | do dne. Takemu možu moramo ohraniti sodnikov. Ob priliki mednarodne tekme ! prijazen spomin, kakor Je on dal svoje-med Italijo m Avstrijo, se vrši 14. in 16. \ mu narodu vse moči, vso vero m liube-t. m. na Dunaju mednarodni kengres zen. Njegovim otrokom, " vsi vzgo-nogometnih sodnikov, h kateremu bodo: jeni v pravem, narodnem mišljenju, in odposlali svoje zastopnike Češkoslova- njegovim številnim sorodnikom nase ška. Poljska, Švedska, Danska, Finska, globoko sožalje. Ob grobu se Je v lepih Avstrija in Madžarska, najbrže tudi Ru-; besedah poslovil od pokojnika g. K. Els-munija ta Švica. Kongres nima strogo 1 bacher in pevski zbor mu je v zadnji | oficijelnega ; :ačaja, ampak hoče ugoditi pozdrav zapel ganljive žalostlnke. Čast
Domače ve&ii
. * Pred posetom naše in romunske traijice v Dalmaciji. Včeraj je prispel v Sarajevo profesor Bogdan Popovid in odpotoval takoj v Dubrovnik, da pripravi vse potrebno za prihod naše in romunske kraljice v Dubrovnik.
*	Nastop novega češkega poslanika, Novi češkoslovaški poslanik Seba je dospel v Beograd in prevzel svoje posle. Koncem tega tedna ga sprejme kralj v svečani pozdravni avdijenci.
*	Kremaforij v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se tam širi akcija za zgraditev krematorija, in sicer z reparacijskim materijalom iz Nemčije.
*	Prihod tujcev v Split. Splitsko časopisje poroča, da je dospelo na letovišče v Split že mnogo tujcev, in sicer največ Čehoslovakov, a tudi nekaj Angležev.
*	Izseljeniškf komisarljat v Zagrebu se, kakor smo že poročali, s 1. julijem ukine, njegove agende pa prevzame izseljeniški odsek ministrstva za socijalno politiko v Beogradu. Na-•Milik zagrebškega komisarijata dr. Adolf Čuvaj in njegov namestnik inšpektor dr. Aleksander Primožič bo-deta — kakor doznava «Riječ» — na Listno prošnjo vpokojena.
*	Otok Lokrum državna last. Iz Beograda poročajo, da kupi naša vlada otok Lokrum, ki je bil privatna last kneginje Windischgratz za 11 milijonov dinarjev. Ministrstvo pravde je že odredilo, da državno knjigovodstvo nakaže kupnino.
*	Šola za odrasle analfabete. V Zenici pri Sarajevu se je pred kratkim ustanovila šola za odrasle analfabete. V novo šolo se je vpisalo SO učencev.
*	Nasilno poitalijančevanje istrskih Hrvatov. V zadnjem času dobiva uprava tržaške «Istarske Riječi», edinega odličnega lista našega naroda v Istri, na stotine izvodov svojega lista, vrnjenih z opazko: «Postali smo Italijani; ustavite «Istarsko Riječ» in ne pošiljajte nam več lista.» Nato sledijo podpisi, izsil jeni pod diktatom fašistične bombe. Kako je s slovanskimi šolami v Istri, o tem smo že večkrat poročali. Sedaj so si Italijani izmislili novo sredstvo za raznarodovanje: s i. majfm začno izdajati fašistični tednik v Trstu, katerega bosta urejevala narodni izdajici Urbani in Simsich.
*	Iz naše žurnalistike. «Delavske Novice», dosedanje glasilo bivše slovenske komunistične stranke, ki eo izhajale enkrat na teden, so prenehale izhajati — Na zborovanju socialistične stranke, ki se je vršilo v nedeljo v Celju, je bilo med drugim tudi sklenjeno. da se opusti nameravana preselitev strankinega glasila «Napreja» iz Ljubljane v Celje kjer naj bi izhajal dva- do trikrat na teden. List ostane še nadalje v Ljubljani in bo tudi vnaprej izhajal kot dnevnik, čeprav v veliko bremp stranki.
*	Iz občinskega sveta ljubljanskega. Član občinskega sveta ljubljanskega, Viktor Adamič je vsled bolezni odložil svoj mandat Adamič je bil izvoljen na listi SLS. Namesto njega je bil pozvan v občinski svet mizar Pavel Keršič.
*	Nova stanovanjska hiša v Celja V Razlagovi ulici v Celju zgradi celjska podružnica Prve hrvatske Stedionice več nadstropno moderno poslopje. Z gradbenimi deli se prične že prihodnji mesec.
*	Nova telefonska centrala. Pri pošti Hdem-Dobrepolje se otvori danes telefonska centrala za krajevni in medkrajev ni promet.
*	Slovensko čipkarstvo. V naši rubriki «Ženski svet» smo zadnje dni prinesli članek o industriji idrijskih čipk. Sestavek je v celoti prinesel tržaški «Piccolo della Sera» dne 27. marca. Komentar seveda ni izostal. Ker je naša poročevalka predlagala, naj se idrijska čipkarska industrija propagira v inozemstvu kot slovenska industrija, predlaga «Piccolo della Sera», naj se ta industrija sedaj, ko je Idrija italijanska, v svetu propagira kot — italijanska obrt! Ročna umetnost slovenskih žen in deklet pa ostane tudi poslej slovenska
*	Občinska seja v Celju, ki je bila napovedana za včeraj dne 11. aprila, se je morala zaradi nesklepčnosti odložiti na prihodnji pondeljek dne 16. aprila. Zadnji čas kažejo nekateri celjski mestni očetje, ki jim je samo za čast. skrajno brezbrižnost. Je pa tudi brezobzirno pustiti čakati druge občinske svetnike. Zato namerava magistrat v bodoče postopati z vso strogostjo proti onim občinskim svetnikom, ki zanemarjajo svoje dolžnosti, po § 10 občinskih statutov, ki predvideva denarne globe in celo iz-Subo mandata.
*	Antialkoholna propaganda v Celju. C^sek izobraževalne zveze «Svoboda» v Ljubljani je priredil v nedeljo dne 8. "Prila v prostorih mestne osnovne šole an-¡alkoholno razstavo, ki jo je obiskalo približno 150 ljudi, večinoma delavcev. Na dr. Pfeiderovih in drugih razstavljenih tabelah je medicinec g. Mikič raztol-maPU zle posledice alkoholizma na poe-d;ne človeške organe. Pod vplivom razstavljanih tabel in tolmačenja se je več obiskovalcev naročilo na antialkoholno brošuro «Irezr.ost» in dr. Robidov spis »Bo; alkoho.n». Dne 10. aprila je predaval m-di- iner g Mikič s pomočjo skiop-tičnih slik o učinkovanju kroničnega alkoholizma na človeka, zlasti na spolne organe. To predavanje ni bilo posebno obiskano. Predsednik abstinenčnega odseka g. Leskoviek se je končno zahvalil i vsem. ki so pri tej prvi razstavi sode- j iovali,	i
*	Prosveta v vojašnici. V Zagrebu so za tamkajšnjo garnizijo odredili poučen vojaški kinematograf. Artiljerijski podpolkovnik Lazarevič, smatrajoč vojsko ne samo za strogo vojaško, marveč za splošno narodno institucijo, je prišel na času primerno idejo, da izkoristi dobo vojaške službe razen strogo vojaške nao-brazbe tudi v to, da vojaki vidijo in se nauče, kar jim lahko koristi v poznejšem življenju. V to svrho se je v ogromni jahalnici artiljerijske vojašnice uredil kinematograf za vojake, v katerem se dajejo poučni filmi ob popularnih predavanjih strokovnjakov. Prostora je za 5000 oseb. Predstave se vrše vsako soboto. Poučne filme iz zdravstva daje na razpolago Zdravstveni odsek pokrajinske vlade, električni tok pa aparati za vojaške reflektorje. ProSlo soboto se je v tem vojaškem kinematografu vprizo-ril krasni francoski film, ki na jasen in popularen način kaže razvoj, delovanje in posledice raznih bolezni, zlasti jeti-ke, kakor tudi vsa sredstva, ki so potrebna za pobijanje te nalezljive bolezni in njenih težkih posledic. Vse, kar je pokazal film, je vojakom poljudno razložil šef zdravstvenega odseka dr. Lo-chert. Vojaki so z velikim zanimanjem sledili poučni predstavi. Ideja je vse hvale vredna in bi bilo le želeti, da bi se podobne predstave prirejale tudi za druge garnizije.
*	Akademija hi ples Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani V soboto, dne 14. aprila 1923 priredi Jugosloven-sko-češkoslovaška liga v Ljubljani v proslavo petletnice prisege «Zvestoba za zvestobo» v dvorani Kazine akademijo in ples s sledečim vzporedom: 1.) Nagovor predsednika Lige dr. K. Trilleria; 2.) a) Arija «Roze» iz Smetanove opere «Tajnost», b) L. M. Skerjanec: Počitek pod goro. Poje gospodična Ljubica Siill-goj. 3.) Svatopluk Cech: Slovanski lunina. Recituje univ. profesor dr. Burian. 4.) a) Smetana: Arija ječarja Iz opere «Dalibor». b) Cajkovsky: Kdor sam mrč koprneč... Poje gospod Julij Betetto. Pri klavirju g. kapelnik Balatka. Priče-tek ob pol 9. zvečer. Od 10. ure dalje ples, pri katerem svlra oddelek godbe dravske divizijske oblasti. Vstopnice po 10 Din (za rodbino 3 članov po 20 Din) se bodo prodajale od 8. ure dalje pri blagajni v Kazini. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
*	Potovanje po Jadranskem morju. V času od 10. do 22. maia priredi zagrebško društvo za tujski promet izlet na salonskem parnikn «Salona» ob celi naši obali Jadrana. Izletniki obiščejo vse važnejše industrijske točke Dalmacije in vse historične znamenitosti ob obali. Izlet je v prvi vrsti namenjen našim gospodarskim krogom. Toplo se priporoča udeležba tudi iz Slovenije, kajti tako udobne in cenene prilike za spoznanje naših obniftkih znamenitosti od Suša-ka d" Bar» v Črni gori ne bo več tako kmalu. Prijavo sprejema do 18. aprila in vsa pojasnila daje (tudi telefonično) oddelek ministrstva trgovine v Ljubljani, telefon št. 47.
*	Borba za mleko na mariborskem trgu Včeraj so se v Mariboru na trgu gospodinje kar teple okrog gruče, kjer se je prodajalo mleko po 8 kron liter. Mariborsko okrajno sodišče je namreč zaplenilo neki mariborski mlekarni večjo količino mleka, ki je bilo namenjeno za izvoz. Pri preiskavi se je izkazalo, da je mleko pomešano z vodo. Vrhutega je mlekarna pridajala mleku še neko snov za konserviranje. Mleko so oddali drugi mlekarni, ki ga je pasterizirala ter se je nato danes prodajalo na trgu po znižani ceni 8 kron liter. Zato so tudi ostalemu mleku cene na trgu padle kar na 12 K.
*	Nova narodna trgovina v Celju. Celj ska narodna trgovca gg. Frače in Plahuta sta otvorUa v Aleksandrovi ulici v prostorih, kjer sta imela do novega leta kolonialno trgovino, ki pa so sedaj preurejeni in moderno in okusno adaptira ni, trgovino z deiikatesami. S trgovino je združena zajterkovalnica, ki ne bo dobrodošla samo Celjanom, ampak zlasti tudi okoličanom, ki prihajajo po opravkih zgodaj zjutraj v Celje. Postrežba je točna in prijazna prostori lepi in higi-jenični, cene zmerne. Zato to solidno pod jetje toplo priporočamo.
*	Posledica klerikalne vzgoje. Po nedeljskem klerikalnem shodu sta se dva udeleženca razgovarjala o govorih klerikalnih poslancev ter je nato eden pri pomnil: «Mi ja nismo Slovenci, mi smo Štajerci...»
*	Tudi dokaz klerikalne vzgoje. Pod tem naslovom smo prinesli včeraj dopis iz Kamnika, ki očita igralcem Krakov-sko-trnovskega odra iz Ljubljane, da so pri svojem gostovanju v «Kamniškem domu» izzivali napredne poslušalce z «liberalci». Kakor smo se uverili, temelji očitek na nesporazumlienju in dela ljubljanskim igralcem v tem ozira krivico. Igralec se je namreč točno držal Prijateljevega prevoda «Revizorja», kjer sto ji na str. 118 (V. dejanje) dobesedno: ... «Nad seboj se smejte... U, peresni praskači, prokleti liberalci, hudičevo seme!...»V tej dikciji so dramo igrali tudi v ljubljanskem Narodnem gledališču.
*	Zlobnost tendencioznih klerikalnih poročil o slovenjebistriških dogodkih je razvidna zlasti iz njihove trditve, da so Orjunaši vrgli bombo med vožnjo z avtomobila. Dejansko pa je stal avto v kritičnem času. ko je počila bomba, prazen na drugi strani trga na dvorišču hotela «Beograd». Enako izgledajo tudi vsa ostala poročila «Slovenca» in «Straže». Tako grdo in s toliko vehemenco klerikalci še niso hirali v korist nemčuriev.
*	GremiJ trgovcev v Ljubljani ima
svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 12. aprila točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Meetnega doma. Vse člane nujno vabimo, da se udeleže zanesljivo tega zborovanja Dnevni red se je dostavil vsem članom po poŠti — Načelnik
*	Ponarejeni lirskl bankovd. Upravni svetnik mariborske zadruge «Kovina», inž. Krüger z Dunaja je plačal te dni v mariborski kavarni «Beograd» svoj račun z bankovcem za 1000 lir. Centralna banka je ugotovila, da je bankovec ponarejen, vsled česar je bil Krüger aretiran. Ker pa se je dognalo, da je bil tudi inž. Krüger žrtev avstrijskih valutnih špekulantov in ponarejevalcem, je bil iz zapora izpuščen.
*	Kap je zadela v torek dne 10. aprila pri kosilu v gostilni Coh v Celju 681et-nega Antona ureja, kolarja, zaposlenega v Bežigradu v Spodnji Hudinji
*	Smrtna nesreča. Na Tabru pri Zagorju na Krasu je padel pretekli četrtek 851etni Andrej Šabec 200 m globoko in
j bil na mestu mrtev. I * Žalostna smrt V družini Kny v Trstu se je zgodila te dni nenavadno tragična nesreča. 141etni sin Lucijan je v spalnici pisal nalogo. So jo je dovršii se je hote! razvedriti z igranjem. V svoji otroški domišljiji si je izmislil igro, ki mu je postala usodna. Vzel je namreč usnjat jermen, ki ga je rabil za zvezali je knjig, ga pritrdil na neki nastavek pri postelji in napravil na drugem koncu zanjko ter si jo dal okoli vratu. Bog-ve kaj je mislil s tem početi. Nesreča je hotela, da je dečku na gladkih tleh naenkrat spodrsnilo. Padel je ter obvisel na zanjki ki mu je močno zadrgnila vrat, da ni mogel ne kričati ne dihati V nekaj minutah je nesrečni otrok umri Ko je prišla čez nekoliko časa njegova mati v sobo in videla sinčka brez življenja na jermenu, se Je zgrudila nezavestna na posteljo.
*	Neznan mrtvec v Ptuju. Dne 27. mar ca zvečer se je neki neznan moški podal v hlev mlinarja Alojzija Kukovca v Ptuju, kjer je bil kmalu nato najden mrtev. Uradni zdravnik je kot vzrok smrti ugotovil srčno kap. Neznanec je približno 60 let star, precej močne postave in je imel med drugim na sebi tudi črno, staro orožniško jopo. Bil je pokopan na ptujskem pokopališču, ne da bi se mogla ugotoviti njegova identiteta.
*	Posledica neprevidnosti Mizarski pomočnik Ferdinand Rakuša v Ptuju je ogledoval in preiskaval nek» granato, čeprav ga je mojster svaril pred neprevidnim početjem. Nenadoma je granata eksplodirala ter neprevidnemu pomočniku odtrgala na desni roki tri prste in mu razmesarila stegno desne noge. Drobci granate so ga ranili tudi na obrazu. Ranjenec je bil prepeljan v ptujsko bolnico.
*	Težka telesna poškodba. Mavricij Hirš se je nahajal dne 19. februarja 1923 v gostilni Jazbeca v Pilštanju. Med prepirom z nekim Škrbcem je pristopil naenkrat k njemu delavec Zlendar ter ga je sunil z nožem med rebra. Vsled težke telesne poškodbe je bil obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem na 8 mesece težke ječe.
*	Samomor. V torek dopoldne je izvršil v Mariboru 511etni Robert Rezek, upokojeni višji železniški revident samomor. Z britvijo si je prereza! vrat ter ga je rešilni oddelek nezavestnega odpeljal v bolnico. Samomoru je kriva najbrž neozdravljiva bolezen, na kateri je Rezek že več let bolehai
*	Nezgoda pri delu. V prosti luki v Trstu je 881etni delavec Josip Potrato pri razkladanju nekega vagona padel z vrečo vred, si pri padcu pretresel možgane in tudi sicer težko poškodoval na glavi, tako, da so ga morali takoj prepeljati v bolnico.
*	Zagoneten napad. Iz Novega mesta nam poročajo: Prošli torek zjutraj, nekoliko minut pred odhodom osebnega vlaka v Karlovec, je doslej neznan zlikovec vrgel kot pest debel kan-en v podstrešno sobo hiše g. Matka Maloviča v Novem mestu. Kamen je skozi dvojno okno priletel z veliko silo v sobo in padel v posteljo, kjer sta spali dve Malovičevi hčerki. Drobci razbitih šip ¿o ležali v sobi po tleh in so prileteli tudi na posteljo. Maloletni deklici sta bili silno preplašeni. Podoben slučaj se je pripetil že pred štirinajstimi dnevi. Ker je družina na ta način vedno v nevarnosti bi bilo želeti, da roka pravice energično zgrabi brezvestnega zlikovca.
*	Vojašnica zgorela. V čačku v Srbiji je v torek ponoči izbruhnil v tamkajšnji j vojašnici silen požar, ki je poslopje po- j polnoma vpepelii Vojašnica je bila ena i največjih in najmodernejših v Srbiji. Re- j sevalna dela so bila omejena samo na lokaliziranje ognja. Skoda znaša nad deset milijonov Din.
*	Ženska v moški obleki — aretirana. Na čuden način se je hotela v Pančevu neka gospa prepričati o zvestobi svojega moža Dne 8. aprila so aretirali detektivi Nastazijo Danilovič, ki ima informacijsko pisarno v Beogradu, v nekem hotelu preoblečeno v moško oble- ; ko. Pri policijskem zaslišanju je izjavila, I da je nosila moško obleko zato, da špio-nira za svojim možem.
*	Izgon. Ljubljanska policija je za vedno izgnala iz Slovenije 231etno v i Idriji rojeno delavko Marijo Strnad. ki < je bila zaradi tatvine in vlačugarstva ter . tajne prostitucije že ponovno kaznovana.
*	Tatvina. Pred celjskim okrožnim sodiščem je bil kaznovan na osem mesecev težke ječe I. Kostanjšek, ker je ukra j del dne 4. marca v Brctnem Antonij ; Jakob 2 ovci ter poneveril vsoto 2800 kron, nadalje Matek Yalentin, zaradi tat- ; vine že kaznovan.	^ fr"ke je- '
•	Osamljen Je Anton Ptrrat iz okraja
Brežice, da je v noči dne 2. aprila težko telesno poškodoval svojega očeta Jožeta Pirnata, ki je naslednji dan umri Anton Pirnat je že oddan v zapore celjskega sodišča.
8e, ker je ukradel AL Sribarju v Št. Petru v Sav. doi harmoniko v vrednosti 10.000 kron.
•	Zaradi goljnfije je bil aretiran in oddan v preiskovalni zapor v Celje 241et-ni mesar Ivan Pungeršek iz Ostrove, ker je kupil od Volkarja iz Kastova nad Laškim drva, ne da bi jih plačal in iste potem prodal tvrdki Kodre in Batič ter dobil zanje skupno 21.000 kron. Kot ne-reelni trgovec se bo moral zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem.
*	Drzen rop v Novem Sadu. Iz Novega Sada se poroča o izredno drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen v torek zvečer v stanovanju tamkajšnjega trgovca Joče Antunoviča. Ob šestih zvečer so prišli štirje neznani moški ki so izjavili služkinji, katera jim je odprla vrata, da so uslužbenci elektrarne in da morajo izvršiti v stanovanju neko popravo. Služkinja jih je napotila v sobo h gospej. Eden neznancev je pomeril z revolverjem na trgovčevo soprogo, drugi pa so ji zamašili usta in jo zvezali. Potem so odprli blagajno, vzeli 150.000 dinarjev in s plenom pobegnili, zakleniv-ši vrata za seboj. Ko se je ob 7. vrnil Antunovič domov, je moral skozi okno v stanovanje, kjer je osvobodil zvezano svojo soprogo. Policija je uvedla, strogo preiskavo. Služkinja je bila aretirana, ker se domneva, da je bila. v zvezi z roparji
*	Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št 20 In Aleksandrova cesta št 1.
OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Industrijsko-obrtno vzorčno izložbo v Mariboru, združeno z vrtnarsko, vinarsko in umetniško razstavo v času od 15. do 26. avgusta t. 1. so sklenili prirediti mariborski obrtniki z industrijalci. V torek se je vršilo tozadevno ponovno posvetovanje, na katerem se je konstituiral sledeči glavni razstavni odbor: predsednik generalni ravnatelj «Drave» v Mariboru g. Alojzij Križnic, njegov namestnik industrialec dr. Pipuš, prvi podpredsednik Fran Novak, predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, drugi podpredsednik Ivan Rebek, ključavničar in predsednik Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, blagajnik Fran Bureš, urar v Mariboru, tajnik Franc Kenda, tajnik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru.
V odboru so nadalje še zastopniki vseh panog obrti in Industrije ter bodo stali odboru še ob strani razni odseki: Fi-nar.čno-gospodarski, tehnični, stanovanjski, nadzorovalni ta železniški. Razstava je zamišljena v širšem obsegu kot dosedanja ter se bo vršila v že za razstavo urejenem vrtu dijaškega doma ta v celotnem šolskem poslopju v Cankarjevi ulici, ki meji na lansko razstavišče.
DOŽIVLJAJI ZDRAVNIKOV
Znameniti angleški kirurg, Frederik Treves je izdal pred kratkim knjigo, v kateri poroča o raznih pretresljivih tragedijah Iz svoje zdravniške prakse. Tako pripoveduje o nekem mladem zdravniku na deželi, čegar sposobnost je smatrala njegova soproga za neprekosljlvo in ga je sploh naravnost oboževala. Ko je soproga nekoč obolela za vnetjem slepiča, je hotel njen mož poklicati kirurga. Toda njegova soproga ga je prosila, naj izvrši sam operacijo ta mož se je končno vdal. Menil je, da bo jako imponiral občinstvu, ako Izvrši na svoji ženi kako vsekakor težko operacijo. Preštudira! je vse posa-
i!iCi-T?o$tJ In bf prepričan, je ta KM,
stavni slučaj popolnoma pripravljen. Toda, na njegovo veliko presenečenje so se
pojavile pri njegovi ženi komplikacija. Nastopile so namreč nepričakovane stvari. Zdravnik je zgubil glavo ta je bil končno vesel, ko Je rano zopet zaprL Pokli cali so dr. Trevesa, a bilo je že prepozne. Ko je obupani mož ves strt klečal ofc njeni postelji, ie mlada gospa Izdihnila življenje z besedami: «Ti čudoviti mlade nič!»
Neka druga «zdravniška tragedija» pripoveduje o srečm zakonski dvojici, katere idilično življenje je začasno pretrgala bolezen žene. Dobila je namreč raka. B! la je operirana. Zdelo se jI ie, da je bU.-. s tem pregnana temna senca, toda nje?' mož je živel odtedaj v večnem strahu, dr se bo bolezen zopet pojavila. In res žena čez nekaj let nenadoma opazila, dn se JI ie zopet pojava rak Vedela je, dj bi spravila svojega moža v obup, ako b: mu o tem sploh omenila Skrivala je bolezen skrbno ta ko je izgledala vedn^ slabše ta je morala na moževo zahtevo k zdravniku, je posetila tega najprej sama, da čuje njegovo sodbo. Frederik Treves, na katerega se je obrnila. Je moge' le ugotoviti, da je bolezen že tako napredovala, da ji nI usojeno več dolgo življenje. 2ena je vzeia sporočilo hladnokrvno na znanje, prosila pa je poten: zdravnika, naj ne črhne možu niti besedice. Ko se je naslednjega dne vrnila -svojim možem k zdravniku, mu Je v nje govi navzočnosti vsa radostna izjavila, da je popolnoma zdrava. Možu Je zažarelr lice, ko je videl, da je bil njegov strab neopravičen. Ko pa jo je zdravnik radi prikrivanja njenega dejanjskega položaja okaral, mu je mimo odvrnila: «Hotel? sem napraviti možu vsaj še nekaj sreč rnh dni.»
Borza dne 11. apr.
Zagreb, devize: Dunaj 0.1375 — 0.1385. Berlin 0.469 — 0.47, Budimpešta 2.125 — 2.20, Bukarešta 47.25, MHar
490 — 491.50, London 458 — 461, New-york ček 98 — 98.75, Pariz 647.50 — 652.50, Praga 295 — 296, Švica 1802^
—	1807.50, Varšava 0.23 — 0.24, vabite: dolar 96.50 — 97.25, češke krone 290 — 292, 20 K v zlatu 350, funti 455, napoleo ni 340, marke 0.48, lire 482 — 484, efekti: Ljub. kreditna banka 240 — 245, Sla-venska 110, Praštediona 1020 — 1025 Slov. eskomptna 159, Trb. premogokop-na 750 — 800.
Beograd, devize: Berlin 0.46 — 0.47 Dunaj 0.138 — 0.139, Budimpešta 2.20
—	2.23, Solun 111 — 115, Praga 295.5C
—	298, Milan 487 — 490, Newyork 96.50
—	98.50, London 457 — 459, Pariz 65*
—	655, 2eneva 1800 — 1810, dolar 9'
—	98.
Curih: Berlin 0.0260, Newyork 54.750 London 25.50, Pariz 36.50, Milan 2122 Praga 16.3250, Budimpešta 0.12, Beograv 5.4750, Sofija 4.15, VaTŠava 0.0150, Du naj 0.007650, avstr. krone 0.0077.
Dunaj, devize: Beograd 719 — 72! Berlin 3.35 — 3.45, Budimpešta 15.45 — 15.55, London 330.700 — 331300, Mila? 3531 — 3539, Newyork 71.055 — 71.205. Pariz 4704 — 4716, Praga 2125 — 213!. Sofija 544.50 — 545.50, Varšava 1.65 — 1.75, Curih 12.980 — 13.010, valute: dolarji 70.730 — 71.030, levi 523 — 527, c. marke 3.20 — 3.50, funti 329.000 — 330.000, franc. franki 4645 — 4675, lire 349.750 — 351.250, dinarji 714 — 718, poljske marke 1.45 — 1,75, leji 325 — 327, švic. franki 12.890 — 12.950, češke krone 2108 — 2118, madž. krone 13.9( Praga: Dunaj 4.6750, Berlin 15*/,-Rim 170.25, Budimpešta 76.50, Pariz 22525, London 158.75, Newyork 34.20. Curih 618.75, Beograd 35.1250.
Berlin: Dunaj 29.62, Budimpešta 4.66. Milan 104.488, Praga 62.792, Pari z 139.899, London 97.879.68, Newyork 21.089.64, Curih 384.536, Beograd 21293.
Vremensko poročilo
Ljubljana, U anrila 1923	Ljubljana 30f> na nad morjem
1 Kraj j opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna tem peratura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
Ljubljana .	7.	763-6	6-3	brezret'a	oblačno	_ j
Ljubljana .	14.	761-3	131	sev. Tzh.	jasno	— 1
! Ljubljana .	21.	760-6	11-2	*	n	—
Zagreb . .	7.	763-2	9-0	brezvetra	oblačno	—
I Beograd ,	7.	7630	90			—
j i'uoaj , .	7.	762-4	Ö-0		pol obL	1-0
Praga . .	7.	762-4	SO	n	jasno	1-0
Inomost. .	7.	762-5	3-0	jug. zap.	H	1*0 i
V Ljubljeni barometer nižji, temper, rišja. Solnce rzhaja od 5 20 zahaja ob 18*46
Senzacij onalni roman
PAPEŽA
aUKRECIJA BORGIA)
sa naroča pri „Tiskovni zadrugi" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Cena 2S Din, • poštnino 27 Din.
n
SL Zeracoi
Krvavi kardinal"
Zgodovinski roman
«O, o! »6« začudi Ludvik XIII.. ki »s takoj oprime te nade.
«Naj bi mi važe veličanstvo izbralo 95eno po mojem okusu», pravi Gaston, «m jas eem takoj pripravljen oženiti se t njo*»
Ludvik Xm. se približa svojemu bratu, mu položi roko na ramo in ga vpra?a z naglasom nepopisne prošnje:
«Brate moj, pa morda res govoriš letino?»
«Pri bogu in pri moji Časti!» vzklikne Gaston. «Prisegam, da sem govoril istino!»
Ludvik XTTT. ee zaguglje. potem se obrne in počasnega koraka stopa k svojemu naslanjaču, v katerega se povezne. Potem podpre svojo glavo v dlani m izbruhne v ihtenje... Riche-lien stoji še vedno nepremično, pre-križanlh rok. ter gleda v vrata, skozi ■katera je pol ure poprej odšla kraljica Ana Avstrijska ... In ta pogled je bil poln sovraštva in grožnje. Gaston 'repeta, Od daleč je bil zaslutil, kam vodi njegova pot . . .
Ludvik Xm. se umiri. Vstane, stopi k bratu, ga objame okrog vratu in vpraša:
«Gaston, brate moj, torej ti se zares nočeš oženiti!»
«In sicer čim prej mogoče!» se zasmeje Gaetoa «In če bo gospod kardinal tukaj pripravljen, da blagoslovi moj zakon, bedo s tem izpolnjene vse moje želje. Najdite mi ženo. sire . . . kajti zares, truden sem . . .»
«Kardinal, kardinal!» ee zasmeje se-. daj £e kralj, «išče se torej žena za tega starega osemnajstletnega dečka!»
«Dobro torej . . .», se nasmehne še kardinal, «. . . samo da. ne vidim druge, kot samo gospodično de Mont-. psnsierovo!»
Kardinalov nasmešek se je zdel smrtonosen in njegova eladkoba ■ otrovna,
«No, torej,» povzame kralj, «ka.j misliš o njej?»
Gaston se klini, kakor da neka j premišljuje, potem pravi:
?No, torej. ko. me že vprašujete, sire, priznavam .... da gospodične de Mantpensier ne ljubim!»
«Ej. saj ne gre za ljubezen! Kdo pa govori o njej? Gre vendar samo za politiko! Pa saj ti to sam tudi dobro veš ... Da vidimo, drage brate: To moraš storiti gospodu kardinalu na
s to mfSBjo, da se DioiAm oSeniti $ politiko!»
Ludvik Xni. objame svojega brata. Potem prične zopet korakati po sobi gor in doi, z velikimi koraki, in š v mislih ponavlja koristi takšne ženitve svojega brata, in tudi že razmišlja o velikih veselicah, ki hi se morale prirediti v tem slučaju, saj bi takšna že-nitev njega samega, kralja, pomlalila za deset let in mu dala vse drugačno zavest sigurnosti . . .
Gaston sicer nima več ko .osemnajst let. vendar je prevejan. kakor kakšen lisjak. Pritožuje se, kakor da ga silijo proti njegovi volji v ienitev a političnih razlogov, in njegove pritožbe so sedaj tako smešne in nedolžne, da se jim celo kralj sam mora* is srca smejati.
«Gospod kardinal,» pravi Gaston sredi teh šal naenkrat, «ker sva torej sklenila mir . . .»
«Toda, monsinjor,» ga zavrne kardinal. «saj vendar nisva bila nikdar v vojnem stanju!»
«Uprav to sem hotel povedat! tudi jaz! Ker sva torej sporazumna, bi vas rad spomnil na vašo nekdaj dano mi obljubo!»
«Kakšno obljubo, kraljevsko viso-čanstvo?»
«Obljubo, da mi pokaže te svoj gradič Fleury.»
Riehelieu naglo pogleda kraljevega brata, s pogledom, ki naj bi segel do oblsti. Toda kraljev brat je tako zares vesel in dobro razpoložen, oči-vidno tako iskren, mlad in svež, tako nedolžno miren in brezskrben, da se naglo kardinalova sumnja razblini, kakor lahna meglica v poletnem sdlncu. In kardinal se nakloni.
«Vaše kraljevsko vieočanstvo mi izkazuje visoko čast . . .»
«Nikakor, dragi kardinal! Hočem samo, da naj vsi vidijo, kakšna prijatelja sva! Kedaj me torej hočete sprejeti v goste na gradiču Fleury, in enega ali drugega mojega prijatelja z
ljubo
in meni v
prid!:
«Dobro torej, sire!» odgovarja pre-vejani mladenič. «Sprejemam, samo prosim vas. pustite mi dva ali tri meseca časa da se nekoliko s po razumem
menoj?»
«Izvolite si izbrati dan, kakršen je vašemu kraljevskemu vieočanstvn najbolj po volji!»
«No, pa dobro!» pravi Gaston. «Danes je petek, dogovoriva se torej za ponedeljek, če vam je prav!»
Dragi Gaston,» pravi kralj Ludvik Xm., «ti si zares dober brat!»
«V ponedeljek!» si misli vojvoda Anžovinski. «V ponedeljek bo torej kardinal izdihnil pod našimi sunki in udarci! V ponedeljek bom osvobojen tega prekletega rdečerizca! Potem pa . . . hej, [»tem! Kdo ve, kaj bo še vse potem ... in ali ne bo nekega dne kmalu potem izpraznjen francoski kraljevski prestol ... za me!»
n vvr
Od fefetf v oOci Coarteaa do kiK na Kraljevskem trgu.
Naklonjeni bralec «e še gotovo spominja, da je zapustil nekatere mane 06ebe zaprte v kleteh palače v ulici Courteau, namreč fratra Corignana, barona de Saint-Priaca, mlado M«--rioko, potem pa tudi še kakšnih dvanajst stražnikov njegove kardinateke eminence.
V trenutku, ko je namreč Corignan stegnil svojo kosmato roko po deklici u» zarjovel: «Imam jo!» je baron de Saint-Priac seveda mislil, da «ima» fr&ter Corignan njegovo Annais in nikogar druzega.
Saint-Priac je na to stopil po stopnicah navzdol, videl vee prizor, ko tam v mraku objema Corignan neko deklico, in vee osupojen in ogorčen nad takšnim početjem najprej ostrnn, potem pa udari po Corignanu s svojo strašno pestjo, da ga pri priči pobije na tla. Zraven pa rjo ve:
Kaj. ti mrkač si upaš dotekniti se te gospodične?»
To je bilo viteški. Posledica tega vitestva je bila, da je Corignanu oko takoj zateklo in da se mu je še dolgo potem poznal rog na čelu.
Saint-Priac se nato nakloni pred žensko postavo, ki stoji v mraku pred njim, in misleč, da govori z Annais, jo nagovori: «Gospodična, vesel sem in srečen, da mi je bila dana prilika osvoboditi vas iz rok tega smrdljivega in odurnega kapucina. Ves sem vam na razpolago, da vas povedem. kamorkoli mi ukažete!»
«Oj. gospod plemič,» sladko zago-stoli Marička v odgovor, «vi ste zares prav dobri in preprijazni!»
«Kakšen glas!» zamrmra Saint-Priac ves presenečen. «In kakšne besede ... Saj to ni ona!»
Potem se obrne h Corignanu in ga nahruli:
Govori! Kje je ona! Prokleti kozel samostanski! Govori, sicer bije tvoja zadnja urai Kje je?»
«E, pa tukaj, kje neki!» zajeclja Corignan in pokaže s prstom na Ma-ričko.
«Nesrečnež! Nisi li vsklikal, da jo imaš? Ona je torej tukaj?» rjove Saint-Priac ves iz sebe.
«Dovolj!» odvme menili ošabno. «Imel ^em jo v rokah! To je gotovo! Sedaj je več nimam. To je dejstvo... Hej, pustite me, vi mi trgate kuto!.... Pustite me, ali vas izobčim! Excom-municabo vobis!»
«Nesrečnež se ga je na z obal in Je pijan kakor krava!» r j črve Saint-Priac. in nakloni ubogemu Corignanu strašno; zaušnico. Potem se obrne od njega ter z mrzlično naglico preišče in pre- , takne vse kote kleti. Stražniki mul pri tem pomagajov In kmalu se vsi i
skupaj prepričajo, da jrf v kleti žive duše, razven Corignana in Maričke. Besnost Saint-Priacova se sedaj stopnjuje do paroksizma. «Hej, Rascasse!» viče. «Prokleti R&scasee! Raztrgam te. tvoje meso pomočem psom ... čakaj, lopove! . . . Čakaj, izdajalec!»
Saint-Priac se obrne in pohiti proti stopnicam.
«Rascassa raztrgati? ...» vpije Corignan za njim in vstaja s tal, kamor ga je vrgla zadnja zaušnica . . . «čakajte vendar ... jaz tudi . . . pomagam!»
Ta čas Saint-Priac strašno zatuli. Uveril se je. da so vrata v klet od zunaj dobro zaklenjena. Vrne se po stopnicah v klet. pogleda zmedeno okrog sebe, omahne in pade po tleh, kakor je dolg in širok, brez zavesti . , ,
Raecasse je bil najpreje sledil odhajajočemu Trencavelu in Annais in se uveril. da sta se rešila zadnjega napada stražnikov in ga zmagonosno odbila Potem se vrne ter nekaj časa posluša ropot zaprtih stražnikov, ki razbijajo po železnih durih. In nazadnje se loti premišljevanja, kaj sedaj in kakšen položaj je nastal. «Ce me to pot ne obesijo.» si misli, «-se zgodi kvečjemu zato. ker je v Franciji pošla vsa konoplja. V tem slučaju me pač razčetverijo ali pa živega spe-ko . . .»
Vohunova nemirnost je kmalu pri-kipela do vrhunca, in jasno se je zavedal. da se je treba sedaj naglo odločiti. «Poskusimo!» si pravi.
In si prične trgati svoja oblačila tako. da so kmalu izgledala, kakor da je po njih oralo najmanje kakšnih! dvajset bodal v divjem boju . . . Potem prelomi svoj meč in obdrži samo ■ njegov kos. Nazadnje potegne z dlanjo i po eni onih velikih krvavih luž, ki so j se natekle sredi veže. in si tudi po- j maže lice z nekaj krvavimi madeži, i Nazadnje, ko je tako pripravljen, raz- j trgan in pomazan, stopi k vratom kle- j ti. na katera še vedno razbijajo Saint-Priacovi ali bolje kardinalovi straž-!
niki. Okrog teh vrat prične Raieasse dirjati, premetava okrog njih težke hrastove stolce. topota s nogam", žvenketa s orožjem ter vre«}, m "r vsem tem ropotom in vrežč&njem posnema metei is krik bitke ali spopada. Pri prvih njegovih krikih zare» tudi preneha razbijanje la vrata;.
«Dobro!» si misli Rascasse. «Gospo! de Saint-Priac in njegovi hlapci ter: ' poslušajo, kaj počenjam.» Potem ns daljuje svoje delo in glasno kliče: «Hudičev vaditelj, na! . . . Cbije:.i te . . . (žvenket orožja in topot no£. kakor da se dva borita'1. Na, na . . . hej, prokleti dedec, ubijem te. prokleti Trencavel, na, na . . . Hej. trije preri onemu . . . Pomoč, pomoč, ubija; -me . . . Pomoč! Semkaj, dečki! . .*. Zaboga, meč se mi je zlomil . . . Me že imajo . . . Semkaj, gospod Sain'.-Priac . . . Corignan, pomagaj . . . Jaz . . .»
Povedati nam ni treba, da spremlja Rascasse te svoje krike s kretnjam', kakor da je polblazen. Pri zadnjem svojem krilcu se v popolnitev iluzija vrže na tla., da te kar stresejo pod njim.
(Dalje prihodnjič.)
Trboveljski premog
in drva
u
stalno v zalogi vsako množino
Dmžfea Ilirija, Ljubljana,
Kralja Petra trg 8. — TeL 220.
Trgovina — Delavnica
IVAN KRAVOS
Maribor
Aleksandrova o. 13. — Koroška c. 17,
Telefon Int. 807,	6?
Opreme in potrebščine za konje, kovčegi, torbice, nsnjati izdelki, gamaše itd., gonilni jermeni.
GUMEHg PETE in GUMENE
caeteja In trainfjo se kakor usnanc! Najbolje varstva proti vlagi I mraza 1
i tovarniški objekt
s tovarniškim poslopjem, približno 250 m* in stanovansko hišo ter velikim tovarniškim prostorom za nove zgradbe
se ceno proda. m
Cenj. ponudbe naj se naslovijo pod: „Usoden kup t56l" aa Oglasni zavod Fran Vorsič, Maribor, Slomžkov trg 16.
Vse vrste trdega in mehkega lesa
prevzamemo za rezanje v različnih dimenzijah, na naši parni žagi,
mesečno 500 do 600 m*. Plača po dogovoru. Istotam se prodajajo bnkovi, hrastovi in smrekovi odpadki, zadnji vezani v snope. Vsa pojasnila daje ^ . 58 FRANJO BRINC, d. d. paropllana, Čmomelf.
večja množina siarega časopisnega papirja po znižani ceni.
Poizve se -s- upravi „Jutra".

Priporočamo knjigo
Dr. Jos. Tičar, Nalezljive bolezni.
Opisi važnih nalezljivih bolezni z navcdili za nego bolnikov. S slikami Gena 8 poštnino vred 16 Din 50 p.
Naroča se pri Morai zadrugi y Ljubljani, Prešerma ulica 64.
Delila ilaraica ii raam Dil 50,000.000-
Podrnžnlce:
Beograd, Bjelovar, Brod n./S„ Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor. Sušak,
Sibenik, Šabac, Velikovec, Vršac.
Ekspoziture s
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Monošter (Baranja).
Agencije:
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Afilijacije:
Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstraße 8,
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.	40
Priloga ,Jutru" it. 86, dne 19. aprila 1933.
„Zvestoba za zvestobo tu
13. IV.
1923
Pred petimi leti
Pred petimi leti so se naše življenjske razmere korenito razlikovale od dandanašnjih. Prešlo ie skoraj eno leto od maj-niške deklaracije, nastopil je čas treznega dela za bodočnost, ki se nam je pripravljala. Habsburški temelji so se majali. Tudi v tistih usodnih trenutkih so bili zvesti sluge avstro-ogrske ideje intenzivno na delu, da obvarujejo monarhijo pred grozečim razpadom. Toda zaman je bil njihov trud — monarhija je bila na znotraj že skrhana. Manjkal je samo še en sunek na zunaj — in tega je izvršila revolucija v jeseni.
Na spomlad pred jesenjo 1918 je bilo freba še enkrat obnoviti vero in zaupanje v čas, ki se je pripravljal. In v dobi, ko >o premagani avstrijski diplomati ponujali podjarmljenim narodom maki vredne ugodnosti, so pohiteli zastopniki našega naroda v zlato Prago, da povedo bratom Čehoslovakom, da smo sinovi iste matere Slave in da gre naša pot v borbi za samostojnost vzporedno do konca. Skupno življenje ali skupna smrt — to je bilo geslo, na katerega so prisegli predstavniki češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda.
Za smrt je bila naša moč presilna. Tej 5e bila zapisana strohnela Avstro-Ogrska. Ko so se na jesen istega leta omajale vrste v habsburški armadi, sta se na razvalinah stare tiranske monarhije pojavili svobodna Češka in Jugoslavija.
Dali smo zvestobo za zvestobo, držali m vzdržali smo do konca- Dosegli smo -ilje, ki smo po njih hrepeneli in katerim so veljale vse naše žrtve. Tudi pozneje naša pota niso šla narazen. Nasprotno: poglobila so se, zakaj naša prisega zvestobe ni bila slučajna, marveč naša skup-aa življenjska nujnost.
Ob peti obletnici prisege «Zvestoba za ■zvestobo» gledamo v preteklost z zavestjo, da smo bili kos vsem zaprekam, ki so tam zapirale pot do resnične svobode. Obenem pa obnavljamo prisego ne samo bratom Cehom, ampak samim sebi:
Država, ki ie nastala po zaslugi naših največjih nesebičnih narodnih mučenikov, r:am je sveta in nedotakljiva last Zanjo smo se borili za ceno lastnega življenja, njo bomo v slučaju potrebe branili do 7adnje kaplje krvi. Tako je bilo, tako naj tudi ostane.
13. aprila 1918. leta se je vršil v mogočni dvorani Reprezentančnega doma v Pragi zbor zastopnikov češkega naroda, kateremu so prisostvovali delegati iz vseh jugoslovanskih dežel. Na zboru so bili navzoči voditelji in zastopniki vseh čeških političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov. Češki narod je s prisrčnimi ova-cijami pozdravljal voditelje in vzklikal riasti Jugoslovanom. Najpopularnejši mož češkega naroda, pisatelj Alojzij Jirasek j ie prečital sloviti zgodovinski manifest, v katerem prisega češkoslovaški narod borbo do popolne zmage.
Ko je Jirasek prečital manifest, je dr. Kare! Kramaf pozdravil zastopnike jago-siovanskega naroda s sledečimi besedami:
'Ko so Čehi in Jugoslovani v svojih majniških deklaracijah celemu svetu naznanili neomajno voljo svojik narodov, nam je bilo vsem jasno, da sta od tega trenotka naši usodi nera~ločljivo zvezani. Historičen trenutek nas je združil za večne čase, ne le naše zastopnike, temveč naše narode. Srečni smo, ko vidimo, da ste se v velikem času združili vst, dragi naši južni bratje, v nerazdružljivo celoto. Obljubljamo vam. mi in z nami ves narod, da Vas nikdar ne zapustimo, da je Vaš boj naš boj, naša zmaga Veš« zmaga, za vso bodočnost. Sporočite vsem dobrim Hrvatom, Slovencem in Srbom prisrčne pozdrave češkoslovaškega naroda, ter jim povejte, da bomo vedno trdno stali ob Vaši strani v boja, v sreči in ve-
selju, in da so naša srca polna visoke vere v našo skapno zmago. Ves češki narod kliče svojim bratom na jugu iz cele
duše:
Zvestoba za zvestobo za vedno!»
Češkoslovaška in Jugoslavija v politiki
V neprestanih političnih borbah v pokojni Avstro-Ogrski se je začelo politično zavezništvo med Cehi in Jugoslovani. Družilo nas je skupno nasprotstvo do Nemcev7 in na drugi strani skupna nevarnost pred Madžari. Ta paralelna borba je položila temelj politični alijansi, ki se je izkazala tudi v dunajskem parlamentu, dočim je že prej vezala kulturna pota obeh narodov. Od ilirske dobe dalje nos! slovenska in hrvatska knjiga v svojem pravopisu glasno sled češkoslovaškega kulturnega vpliva.
Po osvobojenju smo doživeli nekoliko neprijetnih dni radi tesnega prijateljstva, ki se je spočetka — vsaj navidezno — izcimilo med Prago in Rimom. Toda treznejši in dalekovidnejši so že takrat odločno nastopali proti vsakršni skepsi glede českoslovaško-jugoslovanskega prijateljstva, trdeč, da je usoda uravnala živi.iensko pot obema narodoma v skupni, paralelni smeri. Naj se položaj v Evropi razvija kakorkoli, Češkoslovaška in Jugoslavija bosta vedno navezani druga na drugo, bosta imeli enake skupne prijatelje m iste nasprotnike.
Razmerje do nemštva bo tam kakor pri nas sililo k opreznosti: tam zaradi izolirane lege in nemških manjšin, pri nas, ker bo preko Slovenije nemštvo težilo k AdrijL Madžarska, katere narodni cilj bo za dogleden čas — obnova predvojnega obsega Ogrske, bo enako nevarna nam kakor Češkoslovaški. V razmerju do Poljske smo destnteresirani, toda z ozirom na splošni srednjeevropski položaj imamo s Čehoslovaki iste težnje po zvezi s Poljsko, paralelno kakor z Ru-tn unijo.
Resnica je, da v balkanskih zadevah Češkoslovaška ni zainteresirana, in prav tako ne v našem sporu z Italijo. Toda tu ne pozabimo dvojnega: prvič nam bo Češkoslovaška iz lastnega interesa ščitila hrbet pred eventualnim madžarskim napadom, kajti na naše stroške povečana Madžarska bi bila tern nevarnejša tudi njei. Drugič bo imela naša diplomatska borba z Italijo vedno tudi jako tehtno gospodarsko stran in ravno v tem oziru bo imela Češkoslovaška največji interes, da izkonkurira Italijo na balkanskem gospodarskem trgu. Da si ohrani odprto gospodarsko pot na Balkan, mora Češkoslovaška hočeš-nočeš podpirati našo politično pozicijo na Balkanu in ob Adrij!.
Ravno ta dejstva naše in češkoslovaške politike so poroštvo, da ostane prijateljstvo med obema bratskima državama trajno, trdna osnova vsakršni srednjeevropski mednarodni konstelaciji, tako današnji Mali antanti kakor vsaki nieni naslednici.
smo uvoz® fe CeSkoslofašEe cefo-kupnsga uvoza, L 1921. pa 20.4%, Izvozili pa smo 1. 1920. v bratsko republiko 5.1% našega celokupnega izvoza in leta 1921. 4.1%.
Kolikor bolj se bodo valutame neprili-ke zmanjševale, tem tesnejše bodo postajale gospodarske zveze med obema državama. Kajti brezdvomno si bomo Iz industrijske centralne Ev rope izbrali svoj trg ravno v češkoslovaški republiki, kl je poklicana, da postane prva slovanska industrijska eksportna država, ki bo zalagala tudi naš jug. Češkoslovaški bo težko izkenkurirati fabrikatov nemškega ter avstrijskega izvora. Zato pa pričakujemo v Češkoslovaški odjemalcev za svoje proizvode, ne sicer za vse, kajti naša producija je jako velika !n raznolika, pa vendar za velik del.
V nekaterih panogah pa smo Jugoslovani in Čehoslovaki še bolj navezani na medseibojno pomoč. Tako n. pr. mora češkoslovaška republika mnogo železne ru-de uvažati, mi pa je imamo na prebitek. Današnji prevozni stroški so sicer previsoki, da bi se izplačal izvoz, toda to stanje ne bo trajno, zlasti še ker imamo po Savi in Donavi ugodno vodno cesto do Bratislave. Na drugi strani nam manjka najboljši premog, koks, ki ga ima češkoslovaška republika v Izobilju. Baš zadnje dni se čuic o interesanttii kombinaciji, da ustanovi Škodovo podjetje svoje orožarske In strojne tvornice v naši kraljevini. Te vrste prenos ne bo ostal osamljen.
Češkoslovaška bo nedvomno dobro pojmovala svojo nalogo, da prevzame ono ekonomsko vlogo, ki sta jo napram vzhodu in jugovzhodu svojčas vršili Avstrija in Nemčija, seveda brez imperialističnih primesi. Kakor politično, tako ji bomo Jugoslovani tudi ekonomsko zvest in trajen zaveznik.
Gospodarski stiki
V gospodarskem oziru sta Češkoslovaška in Jugoslavija navezani druga na drugo. Naša kraljevina je pretežno agrarna država, ki bo morala še Jako dolgo v tujini kupovati industrijske fabrikate ter prodajati inozemstvu svoje poljedelske in živinorejske produkte. Češkoslovaška republika pa je pretežno industrijska država, ki kupuje poljedelsko - živinorejske proizvode in prodaja industrijske izdelke.
Danes med nami in Čehoslovaki sicer še ni tako tesnih gospodarskih zvez, kakor bi bilo pričakovati po stvarnih pre-misah. Vzrok temu leži v nesrečnih va-lutamih težavah. Poučna ie v tem ozira statistika naše vnanje trgovine. L. 1920. i
Kulturna konvencija
Praška prisega «zvestoba za zvestobo-.» je bila zveza src in misli, ki so takrat potrebovale medsebojne pomoči in opore v boju za zmago. Imeli smo le en cill: vzdržati do konca v skupnem boju in uničiti vso ono preteklost, ki ji je veljal naš narodni In kulturni boi. Gledali smo v daljavi svoje nove države in smo si predstavljali vse lepo in idealno, kakor da pojde po zmagi vse samo po sebi in bomo mogli uresničiti vse, o čemer so v svojem idealizmu sanjali veliki duhovi na slovanskem severu in jugu. Imeli smo v glavah tudi načrte, lepe in velike. Tako smo dočakali preobrat in začeli preurejati vsak svoje lastne zadeve.
V začetku leta 1919. so se razmere že precej izpremenile. Cehi so potrebovali doma svoje legije in so morali vzdržatt kar najboljše zveze z Italijo — mi pa smo imeli ravno z Italijo zaradi primot-c-kih krajev najtežje boje. Ako danes gle damo nazaj na tiste čase, razumemo marsikaj, kar nam je bilo takrat nerazumljivo. Država mora iti včasih svojo pot, ki jo zahteva najvišji državni interes, tudi če srce naroda s tem r.e soglaša. Tako smo preboleli to fazo našega boja. ker smo verjeli v našo skupno bodočnost.
Takoj po nji se je začela organizacija Male antante, ki ji je dala podlago zvera med češkoslovaško republiko in našo kraljevino. Politika min. dr. Beneša se je izkazala za pravo in se je razvijala v soglasju z našimi državnimi razmerami. Zato je prišlo najprej do vojne konvencije, ki Je pokazala svoj pomen ob času, ko se je hotel Karel Habsburg vrniti na madžarski prestol.
Med tem se jc opetovano govorilo o kulturni konvenciji, ki naj bi spcpolnila naše narodne kulturne zveze. V Pragi se je ustanovil »Jugoslovanski odbor», ki je marljivo delal. Leta 1920. je organiziral odbor izlet jugoslovanskih novinarjev na Češkoslovaško. S tem izletom jim je bila dana prilika spozuati narodne in kulturne razmere v bratski republiki. To je imela biti nekaka propaganda za kulturno konvencijo.
Lansko leto nas jc obiskal prof. Pata, ki se je z vso energijo lotil organizacije
In Je prinesel s seboj it glavne osnutke.
V	LJubljani se ie vršila konferenca v «Slov. Matici», kjer je predaval prof. Pita o naših kulturnih zvezah. Do kakih posebnih sklepov pa ni prišlo: prof. Páta je nadaljeval svojo pot v Zagreb in Beograd in se je končno ustavil v Sofiji. Poročal je o naših kulturnih razmerah in nasvetoval Tazne zveze, ki bi bile koristne za obe strani. Med tem se Je ustanovila «Liga» v Pragi, tej cLigi» je kmalu sledMa «Ceškoslov.-jugoslov. liga» v Ljubljani. Obe sta skušali pospeševati medsebojno spoznavanje s predavanji, tiskom in prireditvami. Bilo je tudi nekaj pevskih društev, ki so priredila koncerte: če: ška pri nas, naša na Češkem. Sokolstvo je nadaljevalo svoje dela A vse to so delala le društva — deloma z državno pomočjo; do prave kulturne konvencije še ni prišlo.
Po tej konvenciji bi bilo treba ustvariti stalno zvezo univerz, akademij, knjižnic, založništev, revij, treba bi bilo primemo spopolniti učne načrte za srednje šole, pouk zemljepisja in zgodovine, literature itd. Od češke strani se je v tem oziru storilo več nego od naše. Prof. Murko je začel izdajati «Slavijo^, ki ie iincla postati osrednji organ naših slavistov. Akciio je podprla češkoslovaška vlada — a ni uspela. Češkoslovaška vlada je določila tudi nekaj štipendij za naše dijake, ki se hočeio posvetiti proučavanju češke literature; o počitnicah je organizirala posebne počitniške tečaje za one, ki se hočejo seznaniti s češko zgodovino in kulturo. Tik pred prazniki je bil v Ljubljani zastopnik «Masarykove akademije prace», ki ic pripravljal pot za skupilo delo na industrijskem in socialnem polju. S kakimi uspehi, se bo videlo pozneje.
Na ljubljanski univerzi je omogočila čsl. vlada predavanja o češkem jeziku ln literaturi in je darovala v ta namen potrebno knjižnico. Omogočila je izdanje «Češke antologije.) v slovenščini in skušalo se jc ustvariti zvezo med upodabljajočimi umetniki. Jubileji naših velikih mož so dali priliko, da se ie o njih govorilo na severu in jugu in da smo se na ta način spoznavali.
Pred par tedni se je v ršila v Pragi pod predsedstvom prof. Horaka seja o vprašanju, kako se goje m Itako bi se imeli gojiti slovanski jeziki v češkoslovaški!: srednjih šolah. Konstatiralo se jc, da Je bilo po prevratu veliko zanimanje za srbohrvaščino in za ruščino, da pa je zanimanje v zadnjem času pojenjalo. Kako H bilo, ko bi s! mi stavili to vprašanje?
V	smislu kulturne konvencije bi bilo, da bi se na češkoslovaških srednjih šolati
uSSa srBe&vašfina, pi? ms & * > enaki meri gojila češBna. Tod« atol ter" je tc in tam že preobložen s predmeti saj smo celo srbohrvaščino pri nas fctv maj spravili pod streho. Jngostovamte literature pa se ne uSmo niti na slovenskih šolah — kam bi deli torej češkoslovaško literaturo! A stvar vendar ni take težka, kakor se zdi. Is poročila o setf glede pouka slovanskih jezikov na srednjih šolah se vidi, da mislilo praški zastopniki naših kulturnih zvez predvsem praktično. Za češkoslovaške šole se pripravljajo šolske izdaie m sicer: 1. Zbirka ruskih bajk (za nižje razrede): 2. Izbor iz Lazareviča in 3. izbor Simon Gre. gorčičevih pesmi Te knjižice bodo omogočale, da se dijaki seznanijo s pesniki in pisatelji drugih narodov v originala, česar jim s primernim komentarjem ne bo težko doseči. Gre torej predvsem ta pastam znanje.
Nekaj takega je tudi v naši čitanki z* V. razred srednjih šol. Namen je dober — treba je le pravih sredstev in ga n« bo težko doseči Seveda bi bilo treba temu primerno spopolniti učni načrt. Češka Matica ie izdala krasno ddo prof Machala «Zgodovina slovanskih literatur» po kateri bi morale biti prirejen« tudi naše šolske knjige, da bi se vzporedno z domačo literaturo govorilo tudi o glavnih in sorodnih pojavih v drugih slovanskih literaturah. Ako bi &neli za tr potrebne dobre učne knjige, bi vsega te g* ne bilo težko doseči. Tudi tu gre seveds predvsem za glavne stvari, ne za posebnosti, in bi prišli v poštev predvsem oni možje, ki so bili predstavi*elji vodilnih misli, kl so šli preko ozkih mej svojega naroda in so vplivali s svojimi idejami tudi na nas. Primerne izdaje pisateljev ev. dobro sestavljene čitanke bi tudi t» delo zelo olajšale. S tem pa bi bil položen temelj nadaljnemu spoznavanja iti strnjenemu delu.
Ob peti obletnici «zvestobe za zvestobo» torej še nimamo kulturne konvencSe dasi se dela zanjo na obeh straneh. Konvencija na papirju bi tudi ne imela pomena — kakor ne bi imela pomena priseg* 13. aprila 1918.. ako bi je ne b8i imeli v svojih srcih. Predpisi so mrtvi, če ni onfli sil, ki iih izpreminjajo v življenje. Vodilna sila pa je ljubezen. Konvencijo je tre ba pripravljati z deli. Ali Jo bosta «Metrih državi in kako, to ie vprašanje bodočr.o sti. Treba pa Je, da jo pripravljamo 't> gradimo na severu in jugu v srcih in ne koč se bo uresničila sama po sebi kot narodna potreba naših razmer, kot oe mev naše preteklosti in gesla naše bodočnosti v znamenju slovanske kulture.
Politični
Italijansko-jugoslovanska pogajanja
Trst, 10. aprila.
«Jatro» je že poročalo o izjarai, ki jih je dal ministrski predsednik Musso-lini na sobotni seji ministrskega sveta med drugim tudi o poteku opatijske konference in o pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo iu Jugoslavijo. Pioti svoji navadi je bil Mus-solini v teh izjavah zelo suhoparen in je navajal samo suha dejstva, ki so sicer že znana, ki pa jih je vendar vredno zabeležiti, ker dobivajo, podana v taki strogo službeni obiiki, če ne druge, pa vEaj arhivsko vrednost.
Na Mussolinijevih izjavah o opatijski konferenci (glej «Jutro» z dne 10. t. m.) je značilno, da ni izrekel niti ene besede), iz katere bi se dalo sklepati, kakšno mnenje ima o izidu teh pogajanj in da celo ni niti omenil dejstva, o katerem se je že obširno razpravljalo v- italijanskem tisku, da se italijansko-jugosloven-ska komisija ne snide več v Opatiji, temveč v Rimu ali morda tudi v Firen-zi. Izpodbil pa- je vendar mnenje, ki je bilo tudi že precej razširjeno, namreč, da se komisija najbrž sploh ne sestane več. Podčrtati pa je vsekakor treba formalno izjavo italijanske delegacije, potrjeno sedaj po Mussoliniju, da Italija ne pristane na ni kak dogovor, ki bi kršil enotnost reškega pristanišča! Enotno
odmevi
reško pristanišče pa po italijanskem nazora vključuje tudi Baroševo luko in Delto.
Glede izjave o trgovinski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo je poročilo v današnjem «Jutru» nepopolno, deloma tudi netočno. Knssolini je izjavil:
«Pogajanja z Jugoslavijo, ki morajo dovesti do ureditve vseh še med obema državama visečih gospodarsko-finančni!" vprašanj, so se doslej tikala trgovinske pogodbe, o kateri se more reči, da je iz-vzemši ono, kar se tiče italijanskih predlogov v tarifnem vprašanju, že popolnoma dogovorjena med obema delegacijama. Glede drugih snovi ki se proučujejo in ki jih je mogel razpraviti !<= majhen del obenem s pogajanji o trgovinski pogodbi, pričakuje sedaj jugoslo-venska, delegacija nadaljnih navodil i7 Beograda,»
Kratka izjava, ki pa vendar pove veliko novega, neznanega, kajti doSm se je v razpravah v Opatiji javnost obvešča. Ia prav pridno in nenavadno obširno, ni bilo o poteku rimskih pogajanj o trgovinski pogodbi čuti skoraj nobenega glasu. Nasprotno: trdilo se je celo, da zastoj opatijskih pogajanj kvarno vplivs na rimska pogajanja, ki prav zato nt gredo od rok, kakor bi se želelo. In pe-leg tega je tudi ie medtem umri pred sednik jugoslovenske delegacije, dr. Po-povic. Tu pa sedaj kar naenkrat vest h gotovo najpristojneišega vira, da je trgovinska pogodba tako rekoč že gotova..
Prijateljev nasvet
Baron Scholder je velikih, razburjenih korakov stopal po svojem samskem domu, ki je bil opremljen s >koro orientalsko razkošiiostjo. Brez mira je taval skozi sobe, ki so se vrstile druga za, drugo in jih je razsvetljeval najjasnejši sij sveč. Njegova t;epotrpežljivost je dosegla vrhunec vselej, ko je stopil v jedilnico, v kateri je bilo na mizi. ki je bila bogato okrašena s srebrom in svežimi cveticami, pogrnjeno za dve osebi.
Kje le"je ostala Gerda?
Gotovo že stotič je potegnil iz Notranjega žepa svojega smokinga ui^no pisemce in čital znova: «Najtesneje ob pol desetih bom pri Vas.»
Že pred četrt ure je bilo deset, a Gerde še vedno ni bilo. In čim dalje je čakal, čim bolj je potekal čas, tem se mu je vsiljevalo prepričanje: trerda ni nikdar mislila priti, hotela te je le zdražiti iix potegniti.
Kako pa je tudi mogel biti tako nespameten, ¿j se Djemu. ravno njemu posreči osvojiti lepo gospo Gerdo, Id po splošnem mnenju živi s svojim možem v najsrečnejšem zakonu? Dvoril ji je kakor vsi drugi, bil je morda nekaj smelejši in straštnejši od drugih: trpela je njegove poklcne in nekoč se rati je zdelo, da ie odgovorila.
nemim in vendar tako zgovornim besedam njegovih oči: da, dozdevalo se mu je celo, da se je pod mizo njena nožiea namenoma dotaknila njegove. Tedaj je drugega jutra zbral vso svojo ne majhno smelost in io pod pretvezo, da ji pokaže zakade. ki jih je prinesel s svojih zadnjih potovanj, p» vabil v svoje stanovanje na večerjo.
Njeno zatrdilo je držo! v rokah, nje pa še ni bilo. dasi je bilo že pol enajstih. Kadar se je bližal voz, je zadrževal sapo ir« prisluškoval, toda voz je oddrdral dalje. — Gerde ni bilo.
Nejevoljen se je vrgel v naslanjač. Kakor že tolikokrat, je začel sam pri sebi modrovati o ženskih lastnostih vobče in posebej Se o njihovi nezanesljivosti.
Tu so se vrata- nenadoma odpila, in vstopila je dama z gostim pajeolanovn.
Skočil je kvišku in jj hitel nasproti: ^Milostiva, — Gerda — končno vendar. Da pridete, nisem dvomil niti sekunde, a zakaj tako pozno?»
Slekel ji je plašč in položil njen klobuk na mizo.
«Gerda., kako ste lepa!»
Iskreno občudovanje je donelo iz njegovih besed, in Gerda. vesela hvale. ki jo je izrekel, je dopustila, da je plamensč-e poljubljal njene oči in niena usta
l «Gerda. kako ste lepa!» ! Pritegnil jo je k sebi na zibajoči se divan in ji šepetal v uho vroče bese-■dicj ljubezni — tu pa je opazil nekam j otožen izraz na obličju mlade žene. j «Toda, Gerda. kaj Vam je?» | «Nič, nič, se je skušala izogniti od-| govoru. Ko pa je silil vanjo, naj mu I pove vse, kar ji teži srce. ko ji je j dejal, da ni le na jboljši prijatelj nje-;nega moža. temveč tudi njen. se je judala, njegovim prošnjam: «.-Mogoče : mi boste verjeli, mogoče tudi ne,» je ¡rekla, «da sem sprejela Vaše vabilo le , z največjim samopremagovanjem. Da | sem storila to. je kriv moj mož. ki ravna z menoj tako, da tega ne mo-jrem več prenašati. In sedaj si mislite: i Kakor Vam je znano, zahaja moj mož j vsak večer v klub. k svojim prijateljem, kaj vem — vsak večer gre in • danes, ravno danes prvikrat, je hotel ! ostati' doma. Moja prva misel je bila, | da kaj ve o najinem domenku, da ga ; hoče preprečiti, takoj nato pa sem ¡opazila, da se motim. Hotel je biti - kratkomalo pri meni, ker so ga prijele ! muhe, da bi prebil večer z menoj. Dru-Iga žena bi se morda tega radovala, | jaz pa sem se razsrdila Smatram se za predobro, da bi služila svojemu možu le za nadomestek. Nisem hotela njegove družbe. Zato sem iz malenkostnih razlozov izzvala prepir, be-
seda je dala besedo, rada priznam, da sem bila vihrava in krivična, toda ho-itela in hotela sem proč. Končno sem j skočila pokonci in izjavila —» I Glas zvončka ob veznih vratih je i prestrašil gospo Gerdo, da je uaiolk-j nila: «Za božjo voljo, — menda vendar kdo ne prihaja,» ie nato prepla-. sena zašepetala, «ako me kdo tu vidi, ¡sem izgubljena.»
«Pomiri se. ljubica,» io je prosil, 1 etako pozno ne prihajajo poseti. mor-
da je kakšna brzojavka.»
Požuril se je vnn in pozdravil gospoda Berneka, ki ga je že nepotr pic-žljivo pričakoval.
«Ne huduj se. Scholden, je prosil, «da Te tako pozno napadam — razen tega sem čul od Tvojega sluge, d? pričakuješ poseta. Zato povem pra" na kratka»
«Zate imam veduo časa,» je odvrnil Scholden. «prosim Te, sedi. Hoče' cigareto? Prosim, posluži se in pov«; kaj Te je privedlo k meni?»
«Prišel sem k Tebi.» je povzel p-> kratkem presledku besedo gospo
«Seveda,» je odgovoril sluga, «a go-i spod Bernek je dejal, da mora z gospo-|dom na vsak način govoriti
«Dobro, odvedite gospoda v kadil-'nico in mu povejte, da pridem talko j!»
Sluga je odšel in osupla je stekla Gerda k baronu. «Za božjo voljo — izgubljena sva — moj mož je tu —» «Mirno kri. milostiva.» je prosil, «kaj hoče od mene Vaš mož. tudi ne vem. — ko odidem, zaprite za menoj vrata, da se pomirite. Ne omenjam posebej, da Vašemu možu ničesar ne povem o Vaši navzočnosti. V nekaj minutah sem zopet Pri Va«.»
la hip je stopil v sobo sluga iuizrocd Bernek ske ^ mojem fflD9^ ¿a,-
r^Sft^™ * * boljši poznavaleT žensk vseh Spetih m ,e postavila k oknu.	kontinentov. Potrebujem Tvojega sv*
I «Ali gospodu iuste povedan > ta. Tvoje pomoči. — pomisli, moj
žena Gerda se hoče ločiti od mene . Nocoj sva se sprla kot še nikoli v na jinem zakonskem življenju, brea povoda. brez vzroka. — jaz se niti na: manj ne zavedam krivde; nocoj seii' hotel biti ž njo prijazen, kar se !e á¿. hotel sem i citati, kramljati š njo. kratkomalo biti domač. Tu je Loi -planila in mi očitala, očitala. — oes?1 bi is ust svoje žene ne pričakoval.» «In kako se je končal t por?» «Lola je skočila s sedeža in rakte: «Ne morem več prenašati, da. bi tak.' ravnal z menoj Sita sem življenj poleg Tebe. Ločila se bom od T^bc! Ne ért hi čakala na m o i oicovor i;i
da gr« te fc li rešitev tarifnega vpra-laoja in da m v razpravi tudi že druge stvari, za katere je le ie treba nekih novih navodil iz Beograda. Človeka res «are radovednost, kakšna bo neki ta tako hitro dogovorjena trgovinska pogodba, in kakšna vprašanja se še poleg nje tako mirno in uspešno razpravljajo v Rimu?
Italijani imajo pač prav, ko pravijo, da se morajo taka pogajanja vršiti daleč prog od šundra intereeirancev, ki je tako Škodljivo vplival na opatijsko konferenco ia bi bil gotovo razgnal tudi pogajanja za trgovinsko pogodbo, če bi se ne vršila v neinteresiranem Rimu, temveč kje v bližini nikdar zadovoljivih reških ali tržaških nergačev! A. Ekar.
Kulturni pregled
Geografija v Jugoslaviji
Južna Macedonia
Grčija je L 1912-/1913. tako izkoristila zmago nad Turčijo, h kateri pa je sicer sama prav malo pomogla, da je dobila razen Tesalije, pristanišč Soluna in Kavale, tudi celo južno Mace-donijo, kjer je prebivalstvo po veliki večini slovansko in eo Grki naseljeni samo po mestih kakor na Madžarskem, Hrvatskem, v Galiciji in drugod Zidje.
Iz tega dela Macedonije prihajajo sedaj vedno bolj žalostna poročila. Slovanskemu avtohtonemu prebivalstvu se vsiljuje grški jezik povsod: v šoli, uradu in cerkvi in celo privatno ne smejo Slovani govoriti med sabo svojega materinskega jezika; ako jih zaloti pri tem «zločinu» grški orožnik ali kak drugi šovinistični Grk, gorje jim! Tudi javni napisi smejo biti sestavljeni samo v grškem jeziku — kakor v našem zasužnjenem Primorju v italijanskem — in kdor hoče imeti zraven grškega tudi slovanski napis, mora plačati tako visok davek, da slovanskega najasa sploh ne more imoti!
Največja pokora za naše sorojake v južni Macedoniji so pa grški begun;! iz Male Azije. Prišle jih je na tisočo in tisoče v južno Macedonijo, kjer mora vsaka slovanska družina prevzeti na stanovanje in prehrano tudi po eno družino grških beguncev. Ti maloarij-eki Grki pa ne samo da ne poznajo nobene hvaležnosti za velike usluge, ki so jih deležni od zatiranih Slovanov, temveč so zelo nasilni in kradejo, oziroma naravnost ropajo vse, kar jim pride pod roke in pred oči.
Grška uprava vse to trpi, ker bi rada pogrčila južno Macedonijo. naša vlada ima pa sveto dolžnost, da se zavzame za naše rojake pod grškim jarmom; ako za to našo vejo ničesar ne storimo, bo prej ali slej propadla pod krutim grškim nasiljem. Grčija ni tako močna država, da bi se je morali bati, ž njo lahko govorimo tako kakor je potrebno, in jo laliko tudi prisilimo, da spoštuje pravice naših rojakov v »vojili mejah.
—	Volilna borba v Bolgariji. Iz Sofije ooročajo, da vlada v celi Bolgariji tjuta volilna borba. Desidenti Stambolij-skijeve stranke pod vodstvom bivšega ministra Tur'akova, so sklenili z opozicijo kompromis. Pred razpustitvijo starega parlamenta pa je skupščina sprejela nov volilni red, ki favorizira velike stranke In na ta način upa StambolijskI, da bo oslabel opozicijo. Nov volilni zakon je tudi zvišal število poslancev od 218 na 240. Vlada upa, da se ji posreči priboriti si 140 do 160 mandatov.
—	Aretacija generalnega štaba sovjetske armade. Časopisje poroča, da so bili te dni aretirani šef generalnega štaba in večina častnikov generalnega štaba sovjetske armade, ker so osumljeni, da so pripravljali zaroto proti boljše-viški vladi.
—	Inleramcriško mirovno sodišče. Vseamerikanskl kongres, ki je te dni zboroval v Santiago de Chile, je sklenil, da se ustanovi za reševanje vseh medame-rlških sporov posebno sodišče, v katero bo vsaka država poslala svoje zastopnike. Putikcijska doba teh sodnikov bo trajala 10 let
moje prošnje, je povezala najpotrebnejše stvari, naročila voz in se odpeljala k 6vojim staršem.»
Baron se je olajšan oddehnil, nato pa vprašal: «In kaj si storil Ti!»
«Celo uro sem divjal po svoji sobi in premišljal, kaj naj storim. Svojo prvo misel, da se tudi jaz odpeljem k svojemu svaku in svakinji, sem zavrnil —»
«To si imel prav.» ga je prekinil baron. «Cim bolj opažajo ženske, da se borimo za njihovo naklonjenost, tem hladneje ravnajo z nami. Ako Ti smem dati dober svet. Ti rečem: «Počakaj do jutri opoldne; trdno sem prepričan, da bo stvar nocoj mirno premislila in se jutri skesano in ponižno vrnila. Sedaj pa, dragi prijatelj, pusti me samega, jutri popoldne sem Ti zopet na razpolago, česar boš pač potreboval od mene — stavim pa, da boš že jutri večer najsrečnejši človek pod solncem.»
In baron je imel prav. Prihodnji dan }e prejel sporočilo gospoda Berneka: «Ljubi prijatelj — zgodilo se je, kakor si dejal. Gerda se je vrnila danes dopoldne ob desetih. Svojih staršev ni našla doma in je prebila vso noč v hotelu brez spanja. Leži v postelji in spi. Verjamem, da je ubožiea trudna, nocoj večerjava ob sedmih v hot?lu «Monopol». Oba pričakujeva, da gotovo prideš, da se Ti zahvaliva za to, kar si nama storil. — Tvoj svet je hil najboljši, kakor vedno.» F. Sch.
Do prevrata sta se nahajali na teritoriju naše države le dve univerzi, a Se ti sta bili nepopolni, ker je manjkala vsaj deloma medicinska fakulteta. Svoboda nam je tudi v tem pogledu mnogo donos la. Danes Imamo poleg ljubljanskega, zagrebškega in beograjskega vseučilišča še juridično fakulteto v Subotici in filozofsko fakulteto v Skoplju. S tem so nam sedaj zadostno dani vsi predpogoji, da se moremo sami na lastnih tleh povzpeti do najvišje izobrazbe in se usposobiti za pravo znanstveno delo v prid naši domovini, v korist vsemu človeštvu.
Odlično mesto pripada pri nas geografskim stolicam na filozofskih fakultetah v Beogradu, Skoplju, Zagrebu in Ljubljani. Po zadnji statistiki štejejo naše univerze okoli 800 slušateljev geografije. Najlepše in najpopolnejše je opremljena geografska stolica v Beogradu; ona zavzema sedaj v novem univerzitetnem poslopju 7 prostornih sob in razpolaga s krasnimi aparati in bogato knjižnico. Tu delujejo kar tri, oziroma štiri odlične profesorske moči. Vodja geografskega instituta v Beogradu je dr. Jovan Cvijič, tačas predsednik akademije znanosti, naš največji geograf, ki si je s svojimi odličnimi proizvodi pridobil svetovni sloves. Na tej geografski stolici deluje še dr. Vulovič in mladi dr. Milojevič; institut ima tudi lastnega kartografa v osebi dr. Laziča.*'
Preteklo jesen se je nanovo ustanovila geografska stolica v Skoplju, kar mor je bil imenovan za profesorja geografije dr. Petar Jovanovič; kako se razvija ta geografska stolica, še nimamo podatkov.
V Zagrebu se geografska stolica do danes še ni mogla razviti, ker ne poseduje niti svojih za to potrebnih lokalov, niti primerne knjižnice. Zastopa jo le en profesor, dr. Milan Senoa.
Tudi na ljubljanskem vseučilišču se je ustanovila geografska stolica, ki se iz skromnih počotkov polagoma razvija. Vodi jo profesor dr. Artur Garazzi, ki se mu je kljub mnogim zaprekam posrečilo opremiti geografski institut, ki ima sedaj že lepo knjižnico. Geografska stolica v Ljubljani šteje kakih 60 slušateljev in je za Slovenijo zelo velike važnosti. Le površno in malo je znanstveno obdelana naša ožja domovina, saj se mi za to doslej nismo brigali, ker se pač brigati nismo mogli. Zato ni slu-čaj, da je skoro vsa znanstvena geograf-ska .literatura, ki se peča s proučevanji naših krajev, tujega izvora. Pa vendar štejemo tudi Slovenci nekaj odličnih domačinov, ki so se udejstvovali tudi na polju geografije, čeprav niso bili v tem vsi strokovnjaki, a jih naša javnost ne pozna po večini niti po imenu. Naj omenim le imena naših mož, kakor so bili Knoblehar, Baraga, Kocen, Jesenko, Ru-tar, Orožen in Pajk. Tudi v zadnjem času nam ne manka potopisov in drugih geografskih, več ali manj znanstvenih sestavkov, kjer se poleg Seidla udej-stvujeta zadnji čas zlasti Sarabon in Melik.
Slušatelji geografije so se takoj spo-četkoma zavedali velikega pomena, ki jo ima pri naa geografska stolica, in so se pred letom dni odločili ustanoviti «Geografsko društvo», ki šteje že kakih 60 članov in upa v kratkem utreti po vzgledu beogradskega geografskega društva pot med narod	V o. —
Za novo glasbo Evrope
Ime Hindemith je zadnje čase na ustih vsem evropskim muzikom. Zaslovel je šele na lanskih julijskih komornoglas-benih slovesnostih v Donaueschingenu, dane« pa je že v Angliji povsem popularen; v Ameriko so zanesli njegovo ime Zikovci, ki so tudi nas seznanili z njim.
Menimo, da ustrežemo našim za glasbo se zanimajočim čitateljem, če se malo podrobneje pobavimo z njim. Rojen je bil leta 1805. v Har.auu v Nemčiji in je od 12. leta dalje igral gosli in klavir po kinematografih, kavarnah, po plesiščih, na Jazz-bandu, pri vojaških muzikah. Od leta 1916. dalje je koncertni mojster frankfurtske opere in vodja frankfurt-skega kvarteta, ki se po njem imenuje «Amar Hindemith». Pisal je, kakor poroča o sebi v «Musik Zeitung», «pesmi, klavirske reči, komorno muziko in celo tri enodejanke». kar vse pa mu danes ne ugaja več. Zaenkrat ne piše nič, pravi, da je papir predrag. Ko so ga zaprosili za analizo katerega njegovih del, je odpisal, da ne more z besedami razložiti glasbenega dela, da pa meni, da so njegove skladbe za ljudi, ki ima.šo ušesa, razumljive, za ljudi brez ušes pa bi bile analize odveč. Njegova fotografija kaže prav mladega plavolasega dečka z visokim čelom in z izrazom v obrazu, da ti mora priti na misel primera z modrim škorcem. — V Ljubljani smo čuli od njega kvartet op 16, C-dur, izvajali so ga Zikovci na poslovilnem večeru. Hindemith piše v ostalem ato-nalno, pa ljubi lepo linijo, si je ustvaril svoj kolorizem, ki ga označuje stalna sestavina njegovega akorda — zvišana
septima. Ta daje ušesu d o jem nečesa rezkega, ki posebno poudari linijo, ki jo pri komorni glasbi držita neredko L violina in cello. dočim ostala dva figurira-ta. «Wie Kreischen junger Schweine», je že Maks Graf v «Tagblattu» opozoril, da zveni omenjena septima iz njegovih del Hindemith ljubi fugato in komponira v velikopotezni arhitektoniki V interpretaciji Zikovcev je napravil njegov fau-stovsko nadahnjeni C-kvartet tolik vtis po svoji neprimerni muzikalnosti, da ga ni mogoče popisati. Vse na svetu je bilo izraženo v prvem Allegro-stavku, kar divja in se bojuje v človeku, vse kar je nežnega v njem in v drugem; človek bi si mislil, da po vsem tem ni mogoče izraziti ničesar več ... Ta kvartet je osvojil že pol sveta in to v par mesecih.
Iz življenja in sveta
VolQne pripovedke
Ker ao vsem še vedno v svežem spominu razni volilni prizori o priliki zadnjih skupščinskih volitev, bodo gotovo vsakega zanimale tudi razne za-nimivoeti iz zadnje volilna borbe na Irskem.
V nekem mestu na Irskem je umrl kandidat dva dni pred volitvami. Kljub temu je ostalo njegovo ime tako na kandidatni listi, kakor tudi na številnih lepakih. Pokopali so ga ravno na dan volitev. Volilci ki so po pogrebu odšli na volišča, da opravijo svojo državljansko pravico, so na veliko začudenje opazili, da je pokojnik še vedno kandidat Med volilci se je razvilo živahno razpravljanje in pre-
Za eno izmed njegovih enodejank ! rekanje. Nekateri so bili mnenja, da bi «Mörder, Hoffnung der Frauen», je na- biI kompliment vdovi, ako bi bil popisal tekst slikar Oskar Kokoška. Li- j k°jnik izvoljen, ker bi volilci s tem breto je simboličen in obravnava boj med j najbolje dokazali vdovi sožalje ob spoloma. Moža ženska sprva sicer rani, i težki izgubi. Nekateri so zopet pri-potem pa podleže svojim nagonom in pomnili: «On nam vsaj ne bo mogel mož se nasrka iz njene slabosti novih ! povišati davkov.» Mrtvec je bil v resni oči za nova dela. Hindemithova glasba niči izvoljen z večino glasov, čeprav gre z dramo vsebinsko paralelno ali pa 3o vsi volilci vedeli, da volijo kandi-ne, glavni zakon oblikovanja mu je data, ki so tra pravkar pokopali, lastno, subjektivno čustvo. Kakor čuje-! Neki drug kandidat je sel na agitamo, se v naši operi nekaj govori, da se cijsko potovanje na neki otok. Ko je prihodnje leto uprizore tudi pri nas nje- prispel tjakaj, je büo morje tako
razburkano, da ladja nikakor ni mogla pristati. Prebivalci otoka so zato po-skakali v čolne in viharno pozdravljali kandidata. Končno se je kandidat dvignil in pričel govoriti volilni govor. Z ladje, ki so jo valovi pravkar dvignili zelo visoko, je zaklical: «Prijatelji! Prišel sem,» — ladja se spusti zopet navzdol in se znajde med čolni, opljuskana z vodo in penami. «Prišel sem k Vam. da vidim osebno» — in zopet se je ladja dvignila visoko v zrak in mala črna figura, ki se je sklanjala preko ograje, je kričala na vse pretege, kakor da bi hotela prevpdti silno bučanie razburkanega morja. Kandidat je vpil na vse grlo, kaj vse bo napravil za prebivalce otoka. Ravno, ko je največ obljubljal in se pripravljal. da konča svoj govor, pa ga je ogromen val vpričo svojih poslušalcev pljusknil preko krova v morje, kjer se je skupno s svojimi obljubami in namerami pošteno skopal, dokler ga niso ljubeznjivi volilci rešili iz mučnega položaja. Pri volitvah je popolnoma propadel. Volilci so bili namreč mnenja, da je s svojimi obljubami očividno lagal, ker mu je moralo morje izprati usía.
gove tri enodejanke, za katere vlada v muzikalnih krogih, ki jih poznajo žal le iz klavirskih izvlečkov, velikansko zanimanje.
Rihard Strauss. ki ne producira več, 211etni Krenek t Dunaja, učenec Schre-ckerjeve šole, ravnokar odkrit velik sin-fonik, delujeta v Avstriji vsak po svoje za novo glasbo. Na Češkem sta Ja-neček, Suk in Schreckerianec Petvrek, v Nemčiji vladata Pfitzner in SchOnberg, v Italiji Busoni, ki je nedavno izdal novo opero «Arlechlno», ki je pa niso posebno laskavo sprejeli, ker je dolgovezna. Rihard Zandonai piše opere v stilu poznih impresionistov.
V Franciji ustvarjajo novo glasbo Ra-vel, ki r*aja iz impresionistične smeri in modernejši Severac, vse pa še obvladuje Debussvjeva in Franckova smer (D Indy', Roussel).
Najnovejša luč v muziki pa je vznik-nila baje s Stravinskim v Rusiji Ta je bil učenec Rimski-Korzakova in piše sedaj slikovito zritmizirano glasbo za balete (Petruška) in plese. Njegova sila tiči v ritmiki
Glasba je danes ravnotako steoreti-zirana kakor druge panoge umetnosti. SehOnberg postavlja dosedanje pojme gibanja v glasbi na glavo in že disonan-ca sama in veda, ki se je razvila o njej, priča o znanosti današnje umetnosti. Toda v tem ne smemo gledati dekadence — nasprotno, to je potrebna faza razvoja in ta faza bo gotovo obogatila glasbo prihodnosti s novimi izsledki izraznih možnosti	sv.
▼domaHl nekoliko poreieje; r teh dveh deželah 60 kadili ie preprosti ljudje; «boljši krogi» so tobak njuhali. Pod francoskim vplivom se je nato vpeljalo njuhanje tudi v Angliji v boljši družbi in potem tudi po ostalih deželah. Po-vratek k puženju je šele stvar novejše dobe.
Krompir se je razširil najpreje. v Angliji. toda le prav polagoma. Ljudem, posebno pa kmetskemu prebivalstvu je veljal kot brezbožna jed, kot hudičevo zelišče; splošno je obetojal predsodek proti njemu, d asi so ga priporočali učenjaki in vlade in ie bil često na kraljevskih pojedinah nalašč na programu. Sele v 18. stoletju se je zače' splošno pridelovati in vživati.
Koruza se je vdomačila mnogo hitreje nego krompir, ker je bila bolj podobna dotlej običajnim sadežem in žitu. Najpreje se je vdomačila v južno-evropskih deželah ter je dobila na Nemškem kakor tudi pri nas ime «turška pšenica», «turščica». Na jugu so začeli gojiti tudi pomarančo, ki je ieto-tako rodom iz Amerike.
Ce primerjamo današnjo našo običajno hrano, vidimo, da se je jedilni list tekom zadnjih tristo let ,wav močno izpremenii Človek iz Trubarjeve dobe bi danes debelo gledal, ako bi ga posadili za našo mizo.
* Prof. Cvijič je v Beogradu osnoval strogo znanstveno geografsko društvo,
ki ima namen seznaniti z geografsko vedo tudi širše ljudske plasti. Društvo je že zelo razširjeno in Izda.'® lastno revijo, — edino geografsko glasilo v naši državi —, ki izhaia letno v enem ali več zvezkih.
Glasbeno društvo «Ljubljana» je
praznovalo v nedeljo in ponedeljek SOletnico svojega obstoja. V nedeljo se je vršil jubilejni občni zbor, v ponedeljek zvečer pa v dvorani «Uniona» slavnostni koncert, na katerem je izvajal okrog GO pevcev in pevk močan zbor pod vodstvom pevovodje g. Bajuka slovenske in druge jugoslovanske moderne in starejše točke, nekatere 8 spremljevanjem orkestra. Med drugimi je Ljubljani ča-stitala tudi «Glasbena Matica».
Nacionalizacija del ruskih pisateljev. Sovjetska vlada v Moskvi je izdala dekret, glasom katerega so prešla v naci-jonalno svojino ruskega naroda dela sledečih pisateljev: Aksakova, Gogolja, Goršina, Gribojedova, Gončarova, Dostojevskega, Dobroljubova Ključevskega, Koroknka. Koljcova, Krvlova, Nekraso-va, Ostrovskega, Puškina, Ljeskova, Majhova, Pomjalovskega, Saljtvkova,
Naše jedi danes in pred tristo leti
Tekom zadnjih dvesto, tristo let eo se v Evropi udomačile razne prej neznane vrete hrane in opojnih pijač ali zelišč.
Kava, katere prvl>tna domovina je Afrika okrog Abesinije, se je uživala najpreje v Avstraliji, kamor so jo zanesli v 12. in 13. stoletju. V 16. stoletju so jo že uživali v Carigradu, v ostali Evropi pa šele pozneje. L. 1652. se je odprla v Londonu prva kavarna na Angleškem, kava pa je bila ljudem tako všeč, da je nastalo v prihodnjih letih prav mnogo kavarn, ki so poštar le shajališče izobraženega sveta. Malo pozneje so se začele otvarjati kavarne v Franciji, prva v Marseillu I. 1671., drusra v Parizu 1. 1672. V Parizu je bilo" v par letih že tristo kavarn, kjer so bili časopisi na razpolago, kjer se je svet razgovarjal o v?em mogočem; — kaditi pa v kasarnah niso smeli V Nemčiji je nastala prva kavarna v Hamburgu i 1680.. v Avstriji pa kakor znano L 1683. po turškem porazu pred Dunajem, ker so z uplenjeno kavo odprli prve dunajske kavarne. Ka-
je podvrženo državnemu davku.
Prvi ruski pedagoški kongres v Pragi Na velikonočni ponedeljek je bil v Pragi na svečan način otvorjen prvi ruski pedagoški kongres v inozemstvu. Kongresu je prisostvovalo okoli 50 delegatov iz vseh držav Evrope. Naloga kongresa je bila. da postavi novi tip ruske
Prvi ukor
Pater Lutil, znan v literaturi pod imenom Pierre d' Erlit, ki je blagoslovil posmrtne ostanke velike umetnice Sare Bernhard v Parizu, je bil dobor znanec in prijatelj slavne igralke. Njegove zveze z umetnico izvirajo še izza časov, ko v Parizu še ni bilo cerkve sv. Frančiška, ki je priredila po-kojnici sedaj tako veličasten pogreb. Sicer pa je bil to le majhen znak hvaležnosti in priznanja starega dolga: Sara Bernhard je priredila namreč leta 1873. štiri predstave v korist zgradnja te cerkve.
Nekaj tednov pred smrtjo svoj«1 stare prijateljice je pater Lutil obiskal največjo igralko sodobja Saro Bernhard in jo spomnil na star doživljaj. Predno je vstopil v semenišče, je šel še v gledališče, da vidi «Macbetha,;. Slavna Igralka je igrala tedaj naslovno vlogo in mladi seminarist je ime! priliko, da se je prvič divil umetniškemu igranju tedaj še mlade Sare Bern hard. Po predstavi je bil mladenič tako navdušen, da je moral na neki način dati duška svojemu navdušenju. Ko je vstopil naslednjega dne v semenišče, je takoj med prvim odmorom pričel pripovedovati svojim tovarišem o vtisih, ki jih je dobil na snočnji predstavi. Eden izmed tovarišev, ki je stal poleg njega, ga je neprestano drezal. Toda novinec je nedvomno napačno razumel ta znamenja in je nadaljeval svoj slavospev «božanstveni umetnici». Opoldne je bil nato poklican v ravnateljevo pisarno, kjer je dobil oster ukor, ker je «že prvi daa pozabil in ne samo pozabil, ampak tudi prestopil osnovna pravila semenišča: molčanje, skromnost in prezi-ranje ničvrednih kraecrt zunanjega sveta».
Ko je končal s pripovedovanjem tega mladeniškega doživljaja, je stari frančiškan smehljaje se rekel na smr. bolni veliki umetnici: «Da, draga prijateljica, to je bil moj prvi in . . . zadnji ukor. Toda ne obžalujem, da sem, čeprav samo enkrat, občutil božanski plameni»
Poroka Jolande Savojsk?
O poroki najstarejše hčerke italijanskega kralja in sestrične našega kralj-i Aleksandra, princozinje Jolande. smo že poročali. Po italijanskih listih posnemamo še naslednje podrobnosti:
9. aprila je bil v Rimu deževen dan. Ze od ranega jutra je naletal prš-?č dež. Trg Kvirinala pa je bil kljub tf-mu gosto obljuden. Pod deržniki je bilo vse polno glav, ki ec čakale «¿nca in pa svatov. Vršiti se je namreč imela prva poroka v italijanski kraljevski rodbini poroka princezinje Jolande.
Ceste, vodeče na trg Kvirinala s^ bile zastražene s karabinjerji in civilnimi policisti. Točno ob četrt na uro se je pripeljal predsednik sena ta. Tittoni Ob 9. uri 40 minut je do;p i Mueeolini Oba sta bila civilno oblečena in v dekoracijah. Mussolinija je spremljal tajnik Acerbo v obleki fasv stovske milice.
„ ______________________ . ..	. Množica na trgu je vzklikala y*a-
£škem feriku Uo jo proda,ali po kavarnah, v .Angliji kemu posameznemu dostojanstveniku, leskem jeziku	' J—w„„ m-«!.^»« ki o___• 'i: „„ »,**/,«■-s«. kmematocra-
Toistega, Turgenjeva, Tjutčera Fonvi- j va se je v Evropi ljudstvu silno pri-zina, Feta. Cernvševskega, Cehova in še 1 ljubila: sicer so romale za _ nakup ve-mnogih drugih. Nasledniki pisateljev do- ' likanske vsote denarja v inozemstvo, M državno odškodnino, izdajanje del pa ; toda j>ovzročila je tudi dobre posle-
. _	. -	« «	I 3*__ l..!lf KAnnknlA Irt /.¿.nTlOmA V7.1-
dice, kajti ponehalo je čezmerno vlivanje vina in piva, ki je bilo dotlej v navadi, in sicer ob vseh dnevnih urah.
Cai so spočetka rabili v Evropi samo kot zdravilo, uvažati so ga začeli Portugalci in Holandci V večji meri se je začel konsumirati šele koncem 18-stoletja, najprej v Angliji in Škotski. Čokolado so pripeljali Spanci iz
ljudske in srednje šole in da določi smer- I	~ r--r- . . . ..
niče za vzgojo v ruskih emigrantskih šo-1 Meksike._ kjer so jo domačunjJiivaii
lah. Svečani otvoritvi so prisostvovali j kot pijačo, prirejeno iz kakaovfli zrn, minister dr. Girsa, zastopnik centralnega i pomešano s pfiemčno moko in vanilijo,
društva srednješolskih profesorjev Češko- imenujoč to pijačo «čokolatl» V 11.
slovaške prof Holeček ter številni za. ! stoletju se je naglo vdomačila med stopnild ruskih profesorjev in ruske jav- | premožnimi sloji pn romanekin nostL	i dih, zlasti med Italijani, kjer je postala
«Asia malor.» V Londonu je pričela : takorekoč narodna pijača. V Franciji
tznajat! v nemsicem	s0 nastale posebne čokoladarne, ki
revija pod naslovom «Asia maior». Ki je , i *	., , v ••___:	in
posvečena študiiu jezika, umetnosti in j» bile	^K™
civilizacije indokineških narodov. V re- j kjer so se zbirali gizdalini m njihove viji s« bodo priobčevali članki učenja | prijateljice
kov celega sveta. Prvi zvezek obsega 800 strani in prinaša tudi muogo slik vzhodne Azije. Članki obdelujejo kitajsko zgodovino od najstarejše dobe pa do da-našn.rih časov. V sledečih številkah se bo razpravljalo o vseh pojavih kitajskega duha na področju ljudskega življenja. umetnosti, filozofije in književnosti Razen tega se bo revija pečala tudi s študijo kitajske gramatike, raziskovana budizma, raziskovanjem materijala o Tibetu, o njegovi zgodovini, religiji itd. Ravno tako se bo posvečalo vso pozornost japonski gramatiki predklasičnega jezika, študiju o japonski r elitni umetnosti itd
tobak so uvažali Portugalci iz Brazilije v Francijo in Italijo, kjer pa so ga spočetka rabili le kot zdravilo. V Angliji pa se je udomačil že po letu 1585. ter je postal v 17. stoletju strastno priljubljen. Vsi sloji prebivalstva so kadili z nenavadno strastjo. Kadile so tudi dama, in sicer iz lončenih pip; v gledališča ie bilo n. pr. običajno, da so dame v odmorih kadile prav tako. kakor gospodje. Ali pa P° pojedinah so si tudi dame nažgale svoje pipe. Matere so celo dajale otrokom pipe s tobakom s seboj v solo; tudi otroci so torej kadili kakor odrasli. V Italiji iu Francic k» ie tooak
Prerivali so se fotog/afi kpematogra-fUti, novinarji. Vse je hotelo na lastne oči videti visoke osebnosti in to pnr od blizu. Tudi stopnišče pred Kanalom so stražili karabinjerji in civilr' varnostni organi. Pred_njimi je stal vratar v gkrlatasti livreji in s palico, ki je imela na koncu srebrno jabolk^.
Vse je bilo v rožah. Videti je bilo trobentice, vijolice in bele nageljn«. Cvetje je stalo v dragocenih vazai-. razvrščenih ob bogato drapiranih stenah. Goste je sprejemal princ Ru-poi'. veliki cereminier tega dneva, v «heii dvorani». Med gosti so bili v prvi vrvi diplomatični zastopniki raznih držav. Novinarjem je bil dovoljen dostop lr v omejenem številu.
Stene prostorov, v katerih so zbirali odltčniaki so poslikane s
7.obami različaiR zgodovinskffi osebnosti ii prošlosti rimskega cesarstva. Tu je videti tudi Julija Cezarja in bli-njega Kornelio, mater obeh Gra-kov.
V največji dvorani Kvirinala sedi za majhno mizico senator Tittoni. Nosi civilno črno obleko s trikoloro na pr-eih. Njemu nasproti sedi Mussolini v spremstvu članov Velikega fašistov-skega sveta. Lice mu je prijazno; smehlja se. V teh prostorih razvršča došlece in svate grof Macchi di Cel-lere.
Ženin grof Carlo Calvi di Bergolo je oblečen v obleko kavalerijskega častnika. Pogled mu je živahen, drži se resno. Poleg njega stojita mati — grofica di Bergolo in ženinova sestra. Na desni strani dvorane so razvrščani člani kraljeve rodbine, na levi pa člani rodbine Calvi di Bergolo.
Točno ob 10. začne poročna ceremonija. Ko vstopita kralj in kraljica, princi in princezinje, se vsi navzoči globoko priklonijo. Z ženinom so vsi njegovi najbližji sorodniki. Grof Carlo Calvi sede nasproti nevesti Jolandi, ki je oblečena v belo. Pajčolana, katera nosi. sta izdelali dve še ne 12 letni vojni siroti. Draguljev kraljičina ne nosi mnogo. Kapitan Calvi ima na pr-fcih odlikovanja, katera si je pridobil v vojni
Končno se oglasi senatni predsednik Tittoni: «Nj. Vel. kralj mi naroča, naj otvorim poročno ceremonijo.» Tittoni vstane in prebere Člene 130., 131. in 132. civilnega zakona, zadevajoče pravice in dolžnosti obeh zakoncev.
Jolanda je bleda, toda se zadovoljno smehlja Ko nastopi trenotek nevestine in ženinove besedice «da», nastane grobna tišina. Tittoni vpraša Jolando: «Ali ste vol i ai poročiti grofa Carla Calvija di Bergolo?» Jolanda te za hip ozre na očeta-kralja in ko ta molče pritrdi, izreče svoj «da». Že-
nin odgovarja glasno in razločno. —
Takoj nato se podpišejo poročne listine. Mati Jolandina. kraljica Jel-sna. joče.
Poročenca se nato s spremstvom vred podasta v kapelo Padina, kjer se vrši še cerkveni obred. V kapelo stopijo poleg staršev in sorodnikov neveste in ženina še Mussolini generali, državni tajniki, Tittoni, De Nicola in drugi odličniki. Jolando vodi pod pazduho oče. Za njima gresta kraljica-mati in bavarski princ Konrad. Tretji par tvorita kraljica Jelena in prestolonaslednik. Slede Se drugi pari, v katerih se nahajajo člani kraljeve družine, princezinja Mafalda z vojvodo d'Aoslom in drugim. Sprevod zaključijo dvorne dame.
Kapelica je natlačena. Pevci zapo-jo. Kralj spremi Jolando 5e par korakov ter sede potem na desno od al-tarja; na levi so porazvrščeni člani ženinove rodbine. Cerkvene obrede opravi monsignor Becc-aria. Ko mu kralj dovoli začeti obred, se prekriža in moli. Z njim molijo tudi ostali. Jolanda in ženin izrečeta še tukaj «da», Beccaria še nekoliko moli za nju, iu blagoslovi in ima kratek nagovor, Potem mladoporočenca s svati izzide-ta. Grof Calvi di Bergolo vodi Jolando pod pazduho. Oba se smehljata. Občinstvo prireja- novoporočencema ova-cije.
Po poročniki svečanostih je Jolanda, sedaj grofica di Bergolo podarila Mussoliniju svojo sliko; Mussolini pa ji je poklonil kito belega cvetja. Na slavnostnem poročnem obedu so bili navzoči poleg novoporočencev in njunih sorodnikov tudi Mussolini. Tittoni, de Nicola. generali, člani admlralitete in drugi odličniki. Po svečanem banketu sta se novoporočenca _ podala v San Rossore, ne daleč od Pise, mesta, ki je znano po svojem poševnem stolpu.
Sokolski vestnik
tztreznenje v hrvatskem Sokolstvu
«Hrvatski Sokol», list za promicanje Sokolstva, ki izhaja v Zagrebu, je bil doslej last Lacka Križa staroste Hrvatskega sokolskega saveza pod uredništvom dr. Milana Dečaka, Kakor smo že večkrat poročali, je ta list vehement-no in povsem neupravičeno napadel ju-goslovensko iu češko Sokolstvo. Vsaka številka lista je bila polna podtikanj in omalovaževanja napram jugoslovanskemu Sokolstvu, obenem pa tudi polna neizmerne samohvalo v hrvatskem Sokolstvu, list je bil naravnost divjaški in zagrizen, tako da ni niti malo spominjal oa sokolsko idejo.
V 3. številiki pa prinaša «Hrvatski Sokol» poročilo, da je starešinstvu Hrvatskega sokolskega saveza uspelo dobiti list v svoje roke In da je odslej izdajatelj in lastnik lista Hrvatski sokolskj sa-vez. Starešinstvo je poverilo uredništvo dr. Bučarju in še dvema članoma starešinstva Ta redakcijski odbor ima nalogo, da pazi, da ne pride v list ničesar, kar bi se ne skladalo s sokolsko idejo vobče in z idejo hrvatskega sokolstva posebej. Prejšnji urednik dr. Dečak je namreč odložil uredništvo zategadelj, ker ni hotel urejati lista pod nadzorstvom. Istočasno izjavlja starešinstvo Hrvatskega sokolskega saveza, da se z dosedanjo vsebino lista ne strinja»
Ta izprememba kaže, da oni del hrvatskega Sokolstva, ki je izstopil iz JSS., tu istega mišljenja kakor nekateri prenapeti nestrpneži, ki jim načeijuje doktor Dečak. Značilna je tudi izjava dok-lor Bučarja v tej številki, kjer razlaga, čakaj je moral zapustiti mesto referenta pri oddelku za prosveto v Zagrebu in Kako je posredoval za izravnavo spora med jugoslovenskim in hrvatskim So-kolstvom. V zmoti pa je dr. Bučar, ko irdi, da je bil na glavni skupščini JSS. v Zagrebu omenjen kot posredovalec on, v resnici je bila mišljena povsem druga oseba. Sicer je pa razveseljivo Hejstvo, da dr. Bučar koncem svoje izjave izraža upanje, da- ni več daleč čas, ko bo zavladalo v vseh sokolskih vrstah pravo bratsko pojmovanje sokolske misli na temelju popolne ravnopravno-sti Hrvatov, Srbov in Slovencev. Nam c-e zdi, da ne more nihče trditi, da v „tagoslovenskem Sokolstvu že zdaj ne vlada popolna ravnopravnost med jugo-siovenskimi plemeni. Treba nekoliko večje strpnosti ter iskrenega bratstva in nesoglasje med Sokolstvom izgine takoj.
Cešld sokolski tisk o jugoslovanskem SokoSsivu
Dvanajsta Številka «Vestnika Sokoljega» prinaša poročilo o odborovi seji JS8-._ki se je vršila dne 28. januarja 1.1 J Ljubljani. Poročilo prihaja pozno, a je sicer končno posneto po zapisniku, ki S3 Priobčuje zadnja številka «Sokolskega Glasnika». Kot poročevalec je šifriran br. Stepanek, znan naš prijatelj in posrednik me<i našim in češkim Sokolstvom.
Češka sokolska revija. «Sokol» pa ima v svoji marčni številki kar štiri članke iz jugoslovenskega Sokolstva Prvi članek je posmrtnica za br. dr. Tavčarjem, napisal jo je br. Ainbrožič. Kratko, a dostojno opisuje zasluge umrlega za slo-
sec in neumorni sokolski delavec, razlaga početek jugoslovanskega Sokolstva v letu 1919. od novosadakega sabora dalje in o predpripravah za sabor, o doktorju Lazi Popoviču kot idejnemu ustanovitelju JSS. in prvemu uredniku «Sokolskega Glasnika», o poteku sabora In o glavnih sklepih sabora ter o nalogah jugoslovanskega Sokolstva. Koncu članka obeta pisec, da hoče prihodnjič opisati razvoj Sokolstva od sabora do L jugoslov. vsesokolskega z leta. Obeta se nam torej pregled zgodovinskega razvoja jugoslov. Sokolstva «očrtan od nepristranskega opazovalca».
Tretji daljši članek «Delo v jugoslo-venskem Sokolstvu» je zopet izpod peresa br. Ambrožiča. Razpravlja, kakšen vpliv ima politično in gospodarsko življenje na naše Sokolstvo, dalje o uspehih prvega vsesokolskega zleta in o sokolskih nasprotnikih, predvsem o našem klerikalizmu. Nato sledi utemeljenje o potrebi prosvetnega dela v sokolskih društvih, ki naj gre vzporedno s telesno vzgojo ter poroča o ustavi Saveznega prosvetnega odseka. Za tem popisuje občni zbor Jugoslovenske Sokolske Matice in nje pomen za razvoj Sokolstva» Končno poroča o odborovi Beji z dne 28. januarja in o glavnih sklepih te seje. — Članek dajo zares točen pregled o najnovejšem delovanju našega Sokolstva.
Četrti spis poroča o jugoslovenskem sokolskem tisku in navaja te-le sokolske liste: «Sokolski Glasnik», «Vestnik T. 0.», «Vestnik mariborske Sokolske župe» In «Vestnik zagrebške Sokolske župe». Nazadnje omenja tudi naraščajev koledarček «Zbor», ki ga je izdala mariborska sokolska ž upa. Češki članek je napisal češki avtor Mt.
čimprej javi, ker jih Ima pisarna le majhno šievilo na razpolago.
Zlet sokolske dece v Novem Sadu. Dne 27. in 28. maja t L se bo vršil v Novem Sadu zlet moškega In ženskega sokolskega naraščaja, na katerem bodo sodelovala vsa sokolska društva Iz Vojvodine. Ob priliki zleta bo otvorjena tudi razstava ročnih del našega ženskega naraščaja Ker jc ta zlet prva večja prireditev v Novem Sadu izza velikega sokolskega sabora lz leta 1919., ko je bil ustanovljen Jugoslovanski sokolski sa-vez, bodo na njem sodelovala tudi sokolska društva iz ostalih delov naše države. Za zlet se vrše že sedaj obsežne priprave.
Štipski Sokoli v Beogradu. Dn«
13. t. m. dospe v Beograd 60 Sokolov m 30 Sokollc bregalniške sokolske župe lz Stipa. Iz Beograda odpotuje ta sokolska skupina tudi v ostala mesta Srbije in priredi več javnih nastopov. Zdi se nam, da bi bilo koristno, ako bi tudi ostale naše sokolske župe prirejale z manjšimi skupinami izlete v razne pokrajine naše države.
Lužičko-srbskl večer v Zagrebu. V soboto zvečer priredi zagrebško Sokolsko društvo I. V. slovanski večer v čast lužičklh Srbov. Večer bo kot nadaljevanje lanskih slovanskih sokolskih večerov, ki so s svojim programom napra-
vffl pr! ljudstvu najboljši trtls. Pote? pevskih nastopov in deklamacij bo ob tej
priliki brat Vojta Režny predaval o »Življenju, delu in sedanjem položaju lužičklh Srbov». Dvorana Sokola I. bo deko-rirana z grb! in zastavami lužičko-srb-skimi.
Vzpored telovadnega nastopa obeh naraščajev in dece Sokola LJubljana, ki se vrši v soboto, 14. t m. ob 20. uri v Narodnem domu, obsega naslednje točke: 1.) Letošnje župne proste vaje moškega naraščaja. 2.) Ženska deca na gredi. 3.) Rokovanje (bcks) izvaja moški naraščaj. 4.) Letošnje proste vaje ženskega naraščaja. 5.) Moški naraščaj: jurišni skok, moška deca: koza 6.) Ritmične vaje s palicami izvaja ženski naraščaj. 7.) Visoke skupine moškega naraščaja. 8.) Posebne proste vaje moškega naraščaja. — Blagajna se odpre ob 7. uri (19.) zvečer.
Sokolski denarni zavod v Češkoslovaški. Upravni odbor COS. je sklenil, da se ustanovi pcscben sokolski denarni zavod. Za izvedbo tega sklepa sta bila pooblaščena brata Štenjak in dr. Fleich-man.
Sokolstvo in olimpijada v Parizu.
Odbor COS. je sklenil, aa Sokolstvo ne bo sodelovalo pri olimpijskih igrah, ki se bodo vršile prihodnje leto v Parizu, ako se ne bodo upoštevali predlogi Sokolstva
po 290, koruza proniptr» 8 >«BIW IŽJ 250, za maj 2 odstotka defekta«, 100 odst. kasa, 3 vagoni po 250, za aprfl 4
odstotke defektna, 2 vagona po 255, kvalitativno garantirana 25 odst kasa, 2 vagona po 252.50, srcmska 4 vagon! po 277.50, moka «00» en vagon 668.75, «0» ponudba 660, «2» ponudba 635, «6» en vagon 507.50, «8» ponudba 250.
Zagrebški žitni trg. (10. t. m.) Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notlrajo: pšenica 450 — 455. koruza začasno suha 265 — 280, rž 450, ječmen za pivovarne 215 — 220, oves 290 — 301, pšenična moka «0» 675 — 700, «2» 650 — 675, «6» 625 — 650, za krmo 220 — 250, otrobi drobni 160 — 180. dcfceli 200 — 240. Tendenca mirna. Povpraševanje po moki velike.
Gospodarska vprašanja
Zagrebška borza
Te dni se bo vrSila četrta letna skupščina zagrebške borze. Povodom tega prinaša hrvatsko časopisje članke o razvoju zagrebške borze, ki je začela poslovati 4. junija leta 1919. Posluje torej že skoro štiri leta.
Tekom tega časa je imela prometa: leta 1919.: v efektih za 35,715.545.56 Din, v devizah in valutah za 43,168.062.71 dinarjev, leta 1920.: v efektih 147,210.302 dinarjev, v valutah in devizah 463,504 tisoč 932 Din; leta 1921.: v efektih 70 milijonov 404.968.25 Din, v devizah in valutah 1„178.280.110.75 Din; v letu 1922.: efektih 52,067.009.55 Din, v devizah in valutah 2,,134,475.044 Din. Skupno je torej znašal promet:
leta 1919.: 78,883.608.26 Din leta 1920.: 610.715.234,— « leta 1921.: 1,.248,685.079.— « leta 1922.: 2„18C,542.053,— « Iz številk je razvidno, da je promet z devizami in valutami vsa štiri leta močno naraščal a promet z efekti je po 1920 padal. Najbolje se presodi razvoj prometa z valutami in devizami, ako se preračunajo letne vsote o prometu v dolarje po povprečnem letnem tečaju v Zagrebu. Tako bi znašal devizni in valutni promet v dolarjih: leta 1919 okoli 2.9 milijona, leta 1920 okoli 15.9 milijona» leta 1921 okoli 26.2 milijona in leta 1922 okoli 29.6 milijona dolarjev. (Povprečni tečaji dolarja v Zagrebu leta 1919. 15, leta 1920. 29, leta 1921. 45 in leta 1922. 72.45.) Devizni in valutni promet je naraščal torej tudi po zlati vrednosti.
Promet najvažnejših deviz je znašal (v
milijonih dinarjev:		
leta 1920	1921	1922
Dunaj 68.85	228.58	260.56
Italija 52.59	194.17	527.21
Praga 44.46	172.52	497.82
Berlin 41.80	186.90	188.57
Newyork 18.03	40.60	58.76
Pariz 15.54	42.70	129.24
London 6.73	59.75	207.73
Curih 1.74	25.96	79.31
Budimpešta —	29.54	56.73
Sokolski znak. Od vsesokolskega zleta sem se pogosto opaža, da nosijo sokolski znak osebe, ki s svojim vedenjem in nastopanjem ne kažejo, da bi bili pravi Sokoli. Zlasti se opaža mlade osebe, predvsem ženske, ki še niso dopolnile 18. leta In torej ne morejo biti še člani(ce), s sokolskim znakom. To kaže, da naša društva in naši člani ne pojmujejo pomena, k! ga itna sokolski znak In da niso dosti previdni pri oddajanju znaka, ali premalo strogo pazijo pri izključitvah članstva ter ne zahtevajo od izključenih povrnitve znaka in legitimacije. Vsak član se je pr! sprejemu znaka z reverzom zavezal, da vrne znak, ako izstopi sili ako bo izključen iz sokolske organizacije, zategadelj ima društvo pravico in dolžnost, da od izstopivših in izključenih zahteva znak in legitimacijo. Po veljavnih predpisih o nošnji sokolskega znaka ima vsak član, ki se legitimira s sokolsko legitimacijo, pravico od onega, ki ima sokolski znak, zahtevati, da pokaže legitimacijo. Kdor se ne more legitimirati z veljavno legitimacijo, v kateri mora biti potrjeno, da je plačal članarino, temu se sme odvzeti znak in ga oddati društvu ali župi. Društveni odbori naj izvršijo tozadevno revizijo In naj strogo postopajo po predpisih, ker vse kaže, da se sokolski znak izrablja v gotove svrhe. Pravi Sokol ne bo užaljen, ako se ga vpraša po sokolski legitimaciji, ker ve, kaj znači sokolska disciplina in čast, nesokoli pa niso upravičeni nositi znaka.
Slike z glavne skupščine v Beogradu se dobijo v pisarni Jugoslov. Sokolskega Saveza v Ljubljani. Male slike
Značilno je zlasti, da je promet z močnimi devizami zelo naraščal, kar je znamenje, da naša zunanja trgovina postaja vedno živahnejša z državami z dobro valuto. To nam spričujejo tudi naši izvozni podatki za leto 1922, ki smo jih pred kratkim objavili in po katerih je izvoz našega blaga v države s st-bo valuto nazadoval, a v države z dobro valuto močno narasel.
Blagovni promet pa se ni razvijal enako ugodno, čeprav izkazuje leta 1922 zna ten napredek. Iznašal je v dinarjih leta 1919. 2.2 milijona, leta 1920. 7.9 milijona, v letu 1921. 4.4 mili iona in leta 1922. 11.7 milijona. V letu 1922 je znašal promet žitaric 13.858 q moke 8044 q, fižola 520 q. sena in slame 4480 q, orehov 300 q. suhih češpelj 200 q. grašice 100 q, lanenega semena 80 q, mehkega gradbenega lesa 30.000 tek. metrov in 512.632 kubičnih metrov, lesa za kurjavo 6137 ton, oglja 745 ton in raznega drugega blaga 1041 q in 5000 vreč iz jute.
Prihranki pri uvozu so bili najmočnejši pri žitu, kjer so znašali 1090 milijonov, potem pri sladkorju 306 milijonov, pri premogu 228 milijonov, pri ribah 78 milijonov, pri kavi 25 milijonov, pri goveji živin! 15 milijonov in pri surovi juti 13 milijonov.
Izvoz pa izkazuje največji porast pri rlžu, in sicer vrednost 139 milijonov lir, pr! konoplji vrednost 131 milijonov lir, pri siru vrednost 98 milijonov lir, pri jajcih vrednost 95 milijonov lir, pri paradižnikovih konzervah vrednost 38 milijonov, pri mramorju vrednost 38 milijonov lir, pr! konzerviran! povrtnini vrednost 25 milijonov lir, pri pšenični moki vrednost 21 milijonov lir, pri krompirju vrednost 19 milijonov lir, pri svežem sadju vrednost 16 milijonov lir, pri testeninah vrednost 14 milijonov Hr, pri pe-rotnini 11 milijonov ln pr! steklenim 11 milijonov lir.
Stanje Italijanske zunanje trgovine v letu 1922. se Je torej že znatno zboljšalo, vendar se iz podrobnosti v objavljenih statističnih podatkih vid!, da je v Italiji še vedno občutna industrijska kriza Železna in tkaninska Industrija se ne more prav razvijati, ker ne dobi zadosti zunanjih trgov. Kriva je temu deloma tudi kolikortoliko zaostala kakovost izdelkov omenjene Industrije.
Zboljšanje italijanske trgovinske bilance je mogoče nekoliko vplivalo tudi na čvrsto držanje mednarodnega kurza Italijanske lire, vendar je še tako ogromen primanjkljaj vedno težko breme za vrednost lire.
Trgovina med Italijo in našo državo je bila v prošlem letu precej živahna, kar je razvidno tudi iz beograjskih statističnih podatkov o naši zunanji trgovini. Te trgovinske vezi bodo brezdvomno vedno večje, ko se ugladijo politična nasprot-stva. Sosedstvo obeh držav in razmeroma precejšnje prometne zveze pospešujejo medsebojno izmenjavanje blaga. Poleg tega pa je glavni vzrok, da so kljub napetosti med obema državama trgovinski stiki vedno večji, ta, da imata obe državi tako blago, ki ga primanjkuje eni ali drugi državi.
DOBAVE, PRODAJE IN ODDAJE.
Prodaja Htografsklh kamnov. Prt
ravnateljstvu državnih železnic v Subcv-ticl se vrši 25. t m. ob 11. dop. dražb» 40 komadov kamnov za Htografijo.
Oddaja Izdelovanja službenih oblek: Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se vrši 26. t. m. ofertalna licitacija glede izdelovanja 2510 službenih oblek, za katere da blago imenovano ravnateljstvo.
Dobava rešet za pesek. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlcl se vrši 26. t. m. ofertalna licitacija gled* dobave 100 rešet za pesek.
Prodaja stare vojaške opreme. V pisarni uprave Zavoda za Izradu vojne odeče v Sarajevu se vrši 25. t. m. draž> ba razne stare vojaške opreme.
Dobava drv. Pri mtendantnri Potiske divizij ske oblast! v Suboticd se vrši 25. t m. ob 11. dop. ofertalna licitacij« glede dobave 43.160 kubičnih metrov drv.
(Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubltani na vpo gled.
Uspeh praškega sejma
Za letošnji mednarodni vzorčni veliki sejem v Pragi, ki se je vršil od 11. do 1?. maica, sicer niso bili posebno sijajni izgledi, vendar je bil uspeh precej ugooen.
Na sejmu je razstavilo svojo proizvo-
= Obveznice predvojnih posojil bivše Avstro-ogrske. Rok za sprejemanje teb obveznic, ki se vzemo iz obtoka, poteče dne 13. aprila. Opozarjamo na tozadevni razglas finančne delegacije, objavljen
v «Uradnem listu» št. 29 z dne 27. mar ca 1923.
= Izvoz blaga iz Slovenije v inozemstvo stalno slabL V največji meri se izvaža še les, deloma čreslo, živine gred« le posamezni vagoni. Velika ovira n. pr. za izvoz v Francijo je to, da se mor» še vedno Izvažati preko postaje Buche, ki je stalno prenatrpana. Izvoz lesa ir. nekaterih drugih predmetov bi sicer mogel uspevati v večji meri, toda pomanjkanje denarja onemogočuje nabavo večjih izvoznih količin.
= Carinsko-tarifna novela v Avstriji. Z Duna.'a pvočajo: Finančni in p'Dra-ČMnski odbor je sprejel carinsko-tariino novelo po kateri je ukinjena carinska oprostitev za uvoz cele vrste živil, ka kor sadja, sira, rib itd.
= Ukinjen je deviznih nakazil za bvot lesa v Madžarski. Iz Budimpešte javlja jo, da je glede na težki položaj preekr be deviz ukinila devizna centrala nakazovanje tujih plačilnih sredstev za uvor lesa.
=■ Povišanje carinskega nadavka v Madžarski Zaradi razvrednostenja madžar ske krone je povišalo madžarsko trgovinsko ministrstvo carinski nadavek z ve Ijavo od 15. aprila. Povišanje je znatno, tako n. pr. za blago carinske tarife B od 10.000 na 20.000 odst.
= Obtok bankovcev v Rumunijl je na rasel v zadnjem tednu marca za 22 mi lijonov na 15.4 milijarde lejev.
= Stagnacija na pollskem žitnem trgu. Iz Varšave poročajo, da vlada na žitnem trgu že dalje časa stagnacija, katert vzrok je splošno pričakovanje nadaljnjega padca cen vsem žitnim vrstam.
=> Cena sladkorju v Poljski znaša sedaj 300.000 poljskih mark za 100 kg t veletrgovini. V trgovini na drobno s* plača 1 kg sladkorja po 5400 mark.
= Nemška aktivnost na vzhoda. N? bližnjem in daljnjem vzhodu so Neme' ¡ razvili ogromno propagando v korist
Italijanska trgovinska bilanca za leto 1922
vensko Sokostvo, ki si jih je stekel za
časa starosto vanja v ljubljanskem So- i v velikosti razglcdnic stanejo 3 Din, večje kolu in to v najtežjih časih sokolskega. | slike 18 X 24: skupina župnih delegatov Preporoda — Dušan Bogunovič iz Za- ■ se lahko naroči istotam in stane 35 Din. greba. vsestransko priznani sokolski oi- i Kdcr si hoče ««baviti ta klika, nai se
Te dni je objavilo italijansko finančno ministrstvo statistične podatke o Italijanski zunanji trgovini za leto 1922. Vrednost uvoza je znašala v tem letu 15 milijard 726,750.924 lir napram 17 milijardam 266,621.940 lir v letu 1921., kar pomeni nazadovanje uvoza za 1 milijardo 539,871.016 lir. Vrednost izvoza pa je znašala v lanskem letu 9„297,116.589 lir proti 8,-275,006.061 lir v letu 1921., torej porast za t,.022,110.528 lir. Primanjkljaj v letu 1922. znaša potemtakem 6 milijard 429,634.355 lir proti primanjkljaju 8 milijard 991,615.879 lir v letu 1921. Pasivnost italijanske trgovinske bilance za lansko leto je še sicer ogromna, vendar pomeni napram letu 1921. zmanjšanje za znatno vsoto 2„561,981.544 lir.
Uvoz je padel znatno v prvi polovici leta, dočlm izkazuje v drug! polovici porast, predvsem na račun sirovin. Izvoz pa je v zadniih 9 mesecih sfalrr» nara- ; n
de 2053 razstavljalcev, domačih in ino- ,	-	..
zemskib. Razen 'evropskih trgovcev, ki svo3« trgovine in industrije. V teku let? redno posečajo praški sejem, so obiskali I i92"- -i0 Nemčija uvozila v Palestino toliko blaga, da je bil nemški uvoz oelo večji od angleškega Tudi izvoz v Egipt
letos sejem tudi trgovci iz Egipta, Indije, Japonske, Amerike, Kube itd. Vseh obiskovalcev je bilo 95.000.
Od tujih posetnikov je vzbudila veliko pozornost jugoslovanska deputacija, ki sta jo vodila predsednik zagrebškega velikega sejma g. Radkovič in g. Hribar za Zvezo industrijalcev.
Na sejmu so bile zastopane nastopne stroke: gradbeni del 188 razstavljalcev,
izkazuje ogromne številke. Nemci so poleg tega na živahni agitaciji v Perziji. Bojkot angleškega blaga v Indiji so Nem ci prav dobro izkoristili. Osnovali so posebno delniško družbo, ki zalaga Indijo z nemškimi produkti. Na Kitajskem in Japonskem Nemci tudi pridno delajo Nemško časopisje z zadovoljstvom poi: kovinska skupina 490. elektrotehnika dar>- da so Japonci pripravljeni obno-mehanika in optika 75. lesna industrija i viti dobre trgovske zveze z Nemci. 121, kožarska 108. steklo, porcelan in = Stev"° ^onkurzov v Nemčiji teko® fina keramika 71. kemična skupina 91, Prve?a četrtletja t. L je bdo najnižje, umetniška stroka 26. življenske potreb- ki ?a more Nemčija doslej beležiti. Bilo ščine 114. glasbena skupina 16, igračke jlh * »a®0 7? Pioti 389 konkurzom v 34, grafika, papir, šolske in pisarniške P™® Četrtletju lanskega leta. Vendar
potrebščine <06, diaguljarst:o 25, razne ! Pa f maro kalal že MPet naraščajofr
stroke 110. Vsa podjetja, ki so bila zastopana na sejmu zaposlujejo 13.530 urad nikov ter okoli 400.000 delavcev.
Po številu sklenjenih kupčij stoji na prvem mestu kovinska in elektrotehnična industrija, nato slede tekstilna industrija, konfekcija, pohištvo, sokolske potrebščine, kuhinjsko orodje, športne potrebščine, motocikli, kolesa itd.
tendenco.
= Poplava papirnatega denarja v Nem-čijL Obtok bankovcev v Nemčiji se je <yi 22. do 29. marca povečal za 562 milijari3 na 5517.9 milijarde mark.
= Pivi evropski lesni veliki sejem se je vršil v KOnigsbtrgn v Severni Nemčiji Posebno važno je, da so bili n.-' njem zastopani skoro vsi ruski lesni trn
Sejem je v polni meri pokazal konku- Namen tega sejma je bil pospeaeva renčno sposobnost velike češkoslovaške «je lesne trgovine med vzhodno xn za-industrije, ki je deloma že izfla iz težke ' padno Evropo.
krize, ki jo je povzročilo naglo naraščanje tečaja češkoslovaške krone.
TRŽNA POROČILA.
¿švicarska gospodarska kriza. «Zti ■ richer Tagesanzeiger» označuje kot vzrok ¡nazadovanja švicarskega f-anka vedm : slabšo plačilno bilanco Švice.
Javni dolg Zedinjenlb držav zna-1
Novosadska blagovna borza (11. t.;dne 31. marca po vesti <Newyork He > baška pšenica 1 varan 452.50, ječ- rUd» 22.,192.479.000 dolarjev
ščal
imen poldrugi vagon 315. oves 2 vagona
Odoovedi stanovanj in poslovnih iokaSov
n.
Važna razsodba o podnajemih
Okrajno sodišče v Ljubljani je v vprašanju odpovedi podnajema izdalo razsodbo. s katero ie razveljavilo odpoved, s katero je najemnik stanovanja odpovedal stanovanje svojemu podnajemniku. Razlogi so zanimivi tudi za javnost.
Trditev tožeče stranke, da je odpoved podnajemnikov prosta, je pravno pomotna. člen 19. pravilnika o stanovanjih določa sicer, da razven odredb čl. 20. ne veljajo za podnajemnike omejitve po zakonu o stanovanjih in po pravilniku, torej osobito ne omejitve giede odpovedi. Vendar pa ta določba nima zaslombe v zakonu o stanovanjih, člen 5. zakona o stanovanjih govori namreč o najemodajalcih. med katere spada brezdvomno tudi tisti, ki je samo najemnik stanovanja, pa je dal del stanovanja v podnajem. V stanovanjskem zakonu ni določbe. iz katere bi se mogle izvajati v čl. 19. pravilnika ustanovljene pravice najemodajalca v slučaju podnajema, Ta določba pravilnika stopa torej ne samo iz okvirja stanovanjskega zakona, ampak mu naravnost nasprotuje, in sicer ne samo njegovemu jasnemu besedilu, marveč tudi njegovemu duhu in namenu socialne zaščite
Objave
*	Občni zbor ljubljanske sekcije *Ju-goslov. novinarskega ¡¡draženja» bo 22. t m. ob pol 11. pri Mraku na Rimski cesti.
*	Češkoslovenska Obec v Ljubljeni Zadl všechny členy, aby se sučastnili v sobotu dne 14. t. m. ve Zvezde Jihoslov,-českos!. Ligy pofadanč os!avy.
*	J. n. a. d. 'Jadran» v Ljubljani vabi vse člane na društveni sestanek, ki se vrši v četrtek 12. aprila ob 20. uri. Na dnevnem redu je: gospodarski položaj tovarišev-. — Odbor.
*	Cvetlični dan Prosvete — CT. priredi napredno dijaštvo v nedeljo, 15. t. m. dopoldne v Ljubljani. Nabrane prispevke uporabi za ustanavljanje knjižnic in ljudska predavanja. Ljubljančani, podprite naše delo! — Odbor.
*	Sokol II. je razstavil v izložbi modne tvrdke «Elite» v Prešernovi ulici in pri br. Milko Krapežu, Jurčičev trg nekaj krasnih dobitkov. Ni čuda, da vzbujajo veliko zanimanje, kaj ti za par dinarjev jih lahko dobiš na tomboli 15. L m. Kupi tablico takoj, da ne bo prepoz. no.
*	Krojaška zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši redni zadružni zbor v nedeljo, 15. t m. ob 9. dopoldne v hotelu Union. Vabim zadružnike, da se zborovanja zanesljivo udeležijo. — Načelnik.
*	Mladinska igra v Trbovljah. Nara-
Sorsspandeat 1251
ekonomsko šibkejših, med katere je prištevati v. pretežni večini ravno pod- ščaj Sokola v Trbovljah vprizori v so-uajemnike. Ker so pa določbe pravil- boto, dne 14. t m. ob 16. uri v veliki siika kot izvršilne naredbe merodajne ia obvezne za sodisča le v toliko, v kolikor se vjemajo z obstoječimi zakoni, se na člen 19. kot zakonu nasprotujočo določbo ni bilo ozirati in je bilo zato odpoved razveljaviti
Proti tej razsodbi je tožeča stranka vložila priziv. V njem je navajala, da člen 5. stanovanjskega zakona govori izrecno le o najemodajalcih in nikakor ne o podnajemodajalcih. Najemodajalec in podnajemodajalec sta pa po pravnem mnenju odpovedujoče »tränke dva strogo ločena pojma, ki t-e nikakor ne krijeta. Prvi je hišni lastnik, ki da stanovanje v najem, lirugi pa najemnik hišnega lastnika, ki da dei svojega stanovanja v podnajem. Če omenja člen 5. stanovanjskega zakona najemodajalca, se more in mora določba citiranega člena kot ii-jema splošnoveljavnih cbčih zakonov l_e tako interpretirati, da velja v členu 5. navedena omejitev odpovedi le za najemodajalce, to je za hišne lastnike, nikakor pa ne za pcdnajemcdajalce, to t? najemnike h i š ni h lastnikov in da tedaj za podnajemodajalce omejitve odpovedi, določene v členu 3. stan. zakona, ne veljajo. Odpoved codnajeminkov je torej prosta in dopustna po občih veljavnih zakonih brez posebnih razlogov v pogojenih, i -inosno zakonitih in običajnih odpovednih rokih.
Deželno sodišče v Ljubljani je zavrnilo to naziranje odpovedujoče stranke in je potrdilo prvo sodbo s sledečo utemeljitvijo:
Pritrditi je prvosodnemu pravnemu ruzoru, da je po stanovanjskem zakonu od 30. decembra 1921 deležen zabite tadj podnajemnik. Prizivno sodi-iee se docela strinja z obrazloženjem Kavnega sodišča, ki izhaja iz pravilne razlage zakonitih določb citiranega iakona in pravilnega pojmovanja vo-
lje in smotra zakonodavca. Pravno >odišče pravilno zaključuje, da odred-ig. člena 19. stanovanjskega pravilnika (možnost odpovedi podnajemniku) nima nobene pravne podlage in da jrekorača zakonovo pooblastilo. Pravilnik je upravičen, da predpisuje natančnejša določila za izvrševanje zakona o stanovanjih, ni pa upravičen. da je jemlje podnajemniku,'(ki -gaje po zakonu šteti med najemnike), •»iš&to. katero mu daje zakon o stanovanjih^ Pravilnik kot ministrska navedba ima moč zakona samo v okvirju zakonovega pooblastila, torej samo, v- kolikor soglaša z naročilom, duhom in voljo zakonodaj a 1 c a, Prizivatel jica zaman skuša izriniti iz zakonove zaščite podnajemnika z utemeljitvijo, da zakon o stanovanjih govori le o najemodajalcu iti ne o podnajemodajalcu, ker da sta pravno dva posebna pojma. Najemodajalec ni vedno ravno hišni lastnik, ker stanovanjski zakon tamkaj, kjer daje hišnemu lastniku posebne pravice, najemodajalca imenuje lastnika. Obči državljanski zakon obravnava v paragrafih 1090. do 1121. tako za najemne, kakor tudi za podnajemne pogodbe skupne določbe, kjer govori le o najemodajalcih in najemnikih, katerim je iiedvoumno prištevati podnajemodajalce in podnajemnike, za katere veljajo ene in iste določbo. Samo. kjer določa v podnajemu samem, da ima najemnik pravico dati najemni predmet v podnajem (§ 1098.) in da jamči ttidi za krivdo podnajemnika (§ 1111.), omenja izrecno podnajem. Ni zato nobenega razloga, da bi podnajemniki ne uživali zaščite zakona, ker oni takšno zaščito ae posebno rabijo.
dvorani celjskega Narodnega doma otroško igro «V kraljestvu palčkov». Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Sokol-skega doma.
*	Tombola Sokola H. Interesente za to tombolo opozarjamo, da imamo razstavljenih nekoliko krasnih dobiikov de-lema v trgovini Drag. Gorup, Prešernova ul., deloma pri Milko Krapešu, Jurčičev trg. Naše tablice so opremljene na spodnji strani z rdečim žigom naše «Zgradbe Ljubljana II.», nakar naj kupovalci pazijo, da ne bo neprijetnih zamenjav posebno, ker se vrši v kratkem razdobju več drugih tombol.
*	Dar za <Dečji dom». G. Ernst Sark je daroval namesto cvetja na krsto g. Franje Košakove, roj. Zetko 50 Din 'za «Dečji dom».
*	Za Borštnik-Verovškov nagrobni spomenik so darovali: po 100 Din: gg. M. Hubad, L, Petrovčič, E. Frölich; po 60 Din: g. F. Kollman; po 50 Din: «Kavarna Zvezda», gg. I. Popovič. Hrovat & Komp., bratje Dolničar; po 40 Din: gg. H. Nučič, A. Rojina & Komp., L. Čeme; po 30 Din: «Menjalnica trgovske banke», gg. F. Bizjak, M. Kuštrin, I. Premelč, V. Bajt, F. Stupica, neimenovani; po 30 Din: The Rex & «Jadran», gg. Reicher & Türk, I Bonač st.. I, Vav-potič, P. Golla; po 20 Din: «Vesta», «J. Meinl d. d.», gg. Ceray, J. Šušteršič, A. Lampret, F. Magdič, J. Zidar, Gričar-Mejač; po 15 Din: gg. Košmeii, M. Rav-tar; po 10 Din: gg. Premelj, neimenovani, B. Jeršič, J. Franke, V. Bežek, neimenovani, J. Laun, J. Dobo', neimenovani, F. Murko, J. Černe, P. Jak, neimenovani, J. čerr.e, Ig. Vok, I. Medvešček, neimenovani, F. Jeras. I. Mandelj, S. Bizjak, S. Rus, T. Türk, F. Pišek IL izkaz 5522 Din, skupaj 7012 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala. Udr. gled. igralcev. Tretji izkaz.
*	Kino zldeal* v Ljubljani predvaja od danes do vštevši nedelje t. j. 12. do vštevši 15. t m. iilm «Teodora*, bizantinska carica, v katerem igra glavno vlogo Rita Jolivet. Film Je dosedaj največje monumentalno filmsko delo v 6 dejanjih. Predstave se vrše za ta program izjemoma vse štiri dni dopoldne in popoldne in sicer dopoldanska predstava ob pol 11. url. popoldanske predstave pa
ob: 3., pel 5., 6., pc! S. in 9. uri. Radij reda sc uljudno prosi, da se k predsta- i vam prihaja točno.
*	Lya Mara v «Kirai Tivoli» v Ljubljani. Filmska komedija «Devojka iz Pic-cadilla» s priljubljeno filmsko divo Lyo Maro v glavni vlogi, ie peleg «Sodome in Gomore* na.isijajnejša atrakcija te sezone in prekaša po svoji originalnosti vse do sedaj tukaj igrane filme. Spretno aranžiran in globoko zasnovan film nam poleg svoje humorne strani prikazuje momente, ki vzbujajo občudovanje in trepet. Lya Mara povzroča v svoji naivni ljubkosti salve smeha. Dober re- i z visokošolsko uaobrazbo, ki noinč. ki ga uživa «Kino Tivoli» bo s obvIaJa P domačih tudi tem filmom še povečan. Film obsega 2 dela: I. del se predvaja 12., 13., 14., in 15. t. m. II. del pa 16„ 17. in 1?. L m.
*	Najiskrenejša zahvala vsem, ki so ob priliki požara v Mengšu tako požrtvovalno pomagali rešiti naše imetje hi društvu «Sokol» za izdamo denarno pomoč. Rodbina Zupančič.
*	Služba pomožnega sluge, je razpisana pri Gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg 1. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo št. 34.
stanejo s *JrS»vT:!m dsvlccm p« lasarate rred do 20 boeedi D!n 6'—, vsa V a rudi"-'« beseda 5 o par »efi. — P'ač3 se vedno naprej (lahko tudi v mamicah', Na rpraicnli odgovarja uprav« le, ako .'e vpreSaniu priložena merr.ka is edgover ter irenlpuiaeliilte pristojbine 0 Wn).
Trgovski poslovodja
Zeli premeniti službo. Reflek-tira samo ca mesto poslovodje v kakšui večji trgovini ali podružnici z mešanim blagom. Dopise pod «Spretjn in marljiv» na upravo «Jutra».
1228
nemški in francoski jezik, išče popoldansko ali večerno delo proti honorarju po dogovoru. Cenj. ponudbe pod «Ezport-akademik» na uoravo «Jutra».
Gospodična 1249 srednje starosti išče službe kot samostojna gospodinja k manjši družini. Gre tudi izven Ljubljane. Pismene ponudbe pod «Maj» na upravo «Jutra».
Fridaa deklloa.
z dežele, s 6 rszreduo ljudsko šolo, ¿eli vstopiti v trgovino z mešanim blagom za učenko, ako mogoče s hrano in stanovanjem v hiži. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» ped «Učenka». 1241
Kovaški pomočnik,
---! dobro iiučen v podkovanja
Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra».! konj in volov ter okovanju Odgovorni urednik Fr. Brozovič. vozov se sprejme za takojšnji Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. \ nastop. Andrej Brus, kovač, ____Logatec. 1246
Sobo, 1253 meblirano ali prazno, išče samski pezizijonist, pri gc-spej za skupno gospodinjstvo v mestu ali ni dežeii. Be-nudbe pod «Dobro zadela» u upravo «Jutra».
£S6bllrana soba,
zelo prijazna, se odda takoj boljšemu, mirnemu gospodu. Naslov pove uprava «Jutra.».
136-!
(Ji.
Priporoča se špedicija
RANZ1NGER
Ljubljana — Jesenice. 33

Priporoča, se novo, moderno urejeno
delikatesno trgovino i in zaffrkovalnico
Prodajalka
s triletno prakso, izvežbana r manufaktari in galanteriji, išče službe, najraje na deželi. Ponudbo pod «Marljivost» na upravo «Jutra». 1269
Dobro vzgojeno mlado dekle
toi ■ ae sprejme za pospravljanje
Frece & Plahuta, Celje, Aleksandrova ulica 7.
sob in k otrokom. Naslov v upravi «Jutra». 1255
Orno vino
po K 28*— liter čez ulico, vsak petek sveže ribe
Kaharioa,
poštena, snažna in zanesljiva se takoj sprejme. Naslov v upravi «Jutra». 1256
| Brivskega pomočnika,
...	. _ _ . ,, 1 mlajšega, sprejme takoj Dra-
nnai gostilna „p r x x e x a je u", gon Lisac, Hrastnik. 125S
Za obilen'
i
ter';
Sv. Jakoba trg št. 5.
poset se priporoča
602
Ivanka Vidmar, gcstilničarka.
»
6 tednov stare, naprodaj. Ogledajo se lahko Cesta na loko 4, Ljubljena - Trnovo. 567
Zahtevajte
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
„JUTRO"
Ravnokar öoslo:
23/1
pomladanske —= novosti
fi. Šinkavic nasi. X. Soss
ijubljaaa, JÄestoi trg 19.
Krojači, pozor!
Deček, 16 let star, pošten in priden, se želi izučiti krojaškega obrta. Nastopi lahko takoj. Naslov: Matija Obra-novič, Vrh 13, pošta Fara pri Kočevju. 1210
Stanovanj« 1257 treh sob, predsobe in kuhinje v sredini mesta, se odda proti Zbirka knjig; ' primerni nagradi. Ponudbe ca slovonskih pisateljev ; upravo «Jutra» pod «St. 2990».
doliro ohranjena, se kepi. j-
Ponudbe pod «Klasiki» na ' Letovlsčarjem,
upravo «Jutra». 12'.'6 j oddam lepo meblirano stanovanje s kuhinjo od začetka maia do konca avgusta ped ! zolo ugodnimi pogoju Infor-: macije pri Stadler, Sv. Petra ' cesta 23, pismeno pa pod Proda se kompieten jiajerjev . £Ugodno» poštnoležeče Ko-konverz. leksikon z dodatki i	njiee. 1238
in dopoluili (22 zvezkov);: ■\Ve!tali und Menschheit (5 ' ^^^ zvezkov); Brekais Thierlebea, SSSS-?»' «f»J01 Volksausgabe (3 zve2ki); vso ;
novo, orisrinalno vezano. Tri-	Trgovino lHS
merna cena. Besne ponudbe ( ;	) d b
za celoten ah delni odkupna.^ y CBnt^ma upravo «Jutra» pod <Upe ; ^^ s!oreuij ^ dl ^ knjige». 12b0 j T naJJeln. stanovanje tudi ta-i koj na razpolago. Naslov pod » «Trgovina» na upravo «Jutra».
Ugodna prilika.
¿¡Soško kolo
se proda za 350 kron. Gosposka ulica št. 6, dvoriščo, 1L nadstropje, desno. 1238
Tržačka zobozdravnlška učenka,
z dvoletno prakso, zmožna tehniškega dela, išče mesta v Jugoslaviji proti hrani in stanovanju. Naslov v opravi «Jutra». 1239
Učenko
v manufakturno trgovino Bprejme takoj tvrdka I. Ogrin, Noto mesto. 1262
Stavbeno podjetje
išče samostojno, z večletno prakso sposobno gospodično
SZlinake kamne
iu kamne za sadje mleti, mehke in trde, vsat.e vrsto velikosti, imam po najnižjih cenah. Ivaa Kapun, Sv. Duh na Ostrem vrhu, pošta Selnica ob Drari. 1244
FroSa se 1247 nekaj moških in žsnskih novih čevljev po nizki ceni. Karel Bolha, čevljar, Vidov-danska cesta 2.
Gostilna.
Proda se jako dobro idbča gostilna. Hiša pred kratkim novo zidana, gospodarsko poslopje v dobrem stanja, po-so-tva z gozdom 9 oralov. Leži ob jako prometni okraj«! cesti Št. Juri cb južni žel. Planina. Zraven gostilne jafcj pripravni prostori za trgovino, osobito ker ni ▼ bližini nobene konkurence. Natanč neje se poizve pri Alojziju Plausteinerju v Št. Jurju ob jež. zeL 1231
Stroj
1214
za pletenje nogavic je naprodaj. Naslov pove podružnica «Jutra» v Maribora.
Prodam 1172 vagon lepega, zdravega krompirja. M. Vrečko, «Narodni dom», Slovenjgradec.
Velika s&loga
raznovrstnih otroških vozičkov, lesenih vozičkov na 4
M
II II H N II II II II II
Ugodna prilika!!
Slavnemu občinstva in cenjenim svojim odjemalcem vljudno naznanjam, da se vrši vsled preselitve trgovine
607
vsega manufakturnega blaga po znatno znižanih cenah
Anton Schuster
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7.
iS II II II II II II II II
M
II
II II
II
za takojšnji nastop ali b	-r -*
1. majem. Pismene oferte ter kolflh' dv?.U;oleBa ^jnovejSe-osebna predstavitev. Naslov 1 tipe, malin najnovejših, mo-uDrava «Jutra» 1231 ; t0rc'£0ri šivalnih strojev in p p	' - vsakovrstnih delov. Pnevma-
tika na debelo in na drobno: poceni. Sprejemajo t-e tudi vsa popravila. «TRIBI.NA», tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. Ljubljana, Karlovska cesta 4. 1079
Vsestransko verziran knjigovodja- bll&noist
prvovrstna moč z dolgoletno prakso in vzornimi spričevali, zmožen vseh vrst knjigovod stva, korespondence, kalkulacij ter organizovanja v največjih podjetjih, išce sinžbo. Ponudba pod «Emigrant» na upravo «Jutra». 1163
Kontorlstlnja,
zmožna slovenskega, nem škega in hrvatakega jezika j v govoru in pisavi ter strojepisja, se sprejme. Reflektira se izključno na prvovrstno moč. Ponudbe je poslati na! tvrdko Gdtej & Comp., Celje,' tovarna zlatnine. 1120
Plačilna natakarica
so sprejme takoj. Le popolnoma izurjene naj pošljejo ponudbe 6 sliko tvrdki Frece & Plahuta, Celje. 1190
Gozdarski vodja
z gozdarsko šolo, državnim izpitom, 10letno intenzivno prakso v vseh panogah go-
i zdarstra, izurjen v žaginem obratu ter nakupu lesa, vešč
Čebelarji, pozor!
Proda se 8 kompletnih, praznih, skoraj novih «Dadant Albertijevih» panjev, prav poceni. Naslov pove uprava «Jutra». 123o
Eadi sslitve 1209 se proda hiša
z gospodarskim poslopjem in zraven velik vrt in sadovnjak. V hiši je dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in gostilna, katero lahko prevzame vsak kupec s koncesijo vred. Nahaja se ob glavni cesti, eno aro od kolodvora. Cena 500,000 kron. Naslov pove uprava «Jutra».
„Veselje." 12BC' Dva mlada gospoda iščet» znanja z dvema mladima iv teligentnima gospodičnama » s vrbo malih skupnih izletov z avto. Diskrecija predpogoj. Dopisa ca upravo «Jutra» pod šifro «Avto».
Trgoveo, 1246 star 28 let, na prometne»! kraju, želi kempanjonko s 60 tisoč dinarjev vsled povečanja trgovine. Kesnejsa ženitev ni izključena. Cenjeno ponudbe s sliko n» upravo «Jutra» pod «Sreča». Tajnost strogo zajamčena. Ozira se le na resne ponudbe.
Mlad krojač, 1212 samostojen, vesele in prikupne narave, želi seznanja z mlado prikupno šiviljo z nekaj pri-moženjem v svrho žecitre. Ponudbe s siiko na upravo «Jutra» pod «Vesela bodočnost». Tajnost zajamčena. Na zahtevo se slika tudi vre».
Vsled pomanjkanja
znanja želi inteligentna g«-spodična dopisovanja z boljšim gospodom v starosti od 24 do 30 let. ^enitev ni u-ljučena. — Cenjene dopise prosi na upravo «Jutra» pod šifro «Pomlad».	1261
Velika, močna, zidana enonadstrepna hiša
v prometnem mesta Slovenije, z dvema lokaloma in tremi slovenskega, nemškega in ita- stanovanjem je radi družin
Strojepisje
se poučuje. — Naslov pova uprava «Jutra». 124S
lijtnskega jezika, želi premeniti mesto. Ponudbo pod «Gozdarski Todja» na. upravo «Jutra». 1217
skih razmer samo za 140.000 dinarjev takoj naprodaj. Naslov pove podružnica «Jutra» v Maribora. 1254
„Henres franoal*6* '
Lekcije iz francoščine daje visokošolee, je ns raapcla^a tndi čez počitnice. Poučuj» Farno srednješolce ali odrasle. Cenj. ponudbe pod «Veselje do francoščine» na upravo «Jutra». 125C
BLUZI
&9/11
ne!ftoveiS!h modelov so ravnokar doSle.
Ljubljani
M! m r,
, I S. Mml
POZOR!
Vsled odpotovanja se proda v sredini Ljubljane dobičkanosno podjetje z inventarjem, popolnoma vpeljano, brezkonkurenčno, s klijentelo. Strokovno znanje ni potrebno. Pripravno za vsakega, ker ne zahteva posebnega časa. Cena Din 50.000*—. Ponudbe na _
anončno družbo ^LOMA COMPANY, ««~jHaw|čaJta d«l©¥mk „JutPO«!
Pensioniranega uradnika,
podčastnika ali slicno moč
sprejme «>9
tem mod m enspedlf in poMiiiie posle,
Pismene ponudbo pod „EKSPEDIT", na uprava lista, fi