w • u * vs a f t LJUBLJANA St. 299 Lift Izhaja F mcMce L •L 65C vet —" i v MreUcti * IT ctnkc, tliivt*^. mmn pnanm km tmfraii hm m Trsta, v Četrtek, M. decembra 192«. Posamezna Številka 30 stot Letnik Ll za 1 L«-, edel]1u. NmU«: celo leto L 75.-, ▼ stot. — Ogtanlna mm. 1 m prostora trgovske in obrtne oglasa 75 atol, za J.2U, cclcoe denarnih gam4mr L X— stot za besedo, najmanj L X EDINOST Uredniihro in apravniŠtTo: Trat (3), ulica S. Princese* đ'Aaiiji 20. Ta» lefon 11-57 Dopisi naj m poiiljcj* izključno uredniltru, oflad, nklai maciie in denar pa upravnistvu. Rokopisi m bs miaja NoCronkarana pisma se ne »ore em« Jo. — Last, založba In tisk TIskarna „Dfllaeet-Foćtiredništvo v Gorici: ulica Glosue Carducd št. 7. L o. — Trfel it 827 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Še par besed o varčevanju Pred (Glas z dežele) nedavnim je prinesla « Edi- nost« par člankov o draginji in varčevanju, ki so izzveneli kot časom odgovarjajoči apel na vse sloje našega na- našega telesa, najmočnejšemu in najusodnejšemu zapravljanju naših ljudi. Nisem ekstremist. Sem pa na drugi strani u ver j en, da vsako čezmerna uživanje — pa naj bo še tako nedolžno — naši telesni konstrukciji škoduje. Da pa pri čezmernem uživanju tudi de- razumljivo. Električne neprave t saški talini RIM, 15. (Izv.) Kakor poroča «Agen-zia di Roma« je pričela elektroželezni-ška družba, kateri je bila podeljena koncesija za izrabljanje vodnih sil celega gornjega toka Soče z največjo vne- —--------------~ narnica trpi, je povsem . _ . __. __ XTi. roda. Oglašam se sicer malo pozno, škodljivo pa je tudi skopuštvo, ki se mo z vsemi predpripravami. V Vidmu vendar ne prepozno z ozirom na ak-|p(>Sebno na deželi skriva najrajši pod'je bil (ustanovljen »centralni tehnični tualnost varčevanja. Podati hočem to-!krinko varčevanja. O te vrste varčeva-!urad, medtem ko so podrejeni uradi v zadevno tudi jaz nekaj misli, izvirajo- njU pa je «Edinost» že pisala v enem Bovcu, Žagi in Soči že več časa pridno čih iz neposrednega kontakta z našim izmed svojih uvodnikov preteklih dni. na delu. podeželskim ljudstvom, med katerim! Zaključujem. Našim društvom_ so po-; Prva raziskovanja cone, v kateri se. Seli JusoslOBMsKe redlkalske struke Popolno zaupanje, v Uzunovića - Uzu-novićeve konference z načelniki strank BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes dopoldne ob pol 12. uri je pričela seja radikal-skega kluba, ki je trajala do poldne. Vodil jo je podpredsednik Mihajlović. Kot prvi pa je govoril predsednik narodne skupščine Marko Trifković, ki je pojasnil sedanjo krizo, konzultacije na dvoru ter mišljenja, ki so jih predstav- P se pod krinko varčevanja največkrat i trebna predavanja zdravstvene in eko-lbo pričelo s prvimi deli, so dokončana, j niki parlamentarnih skupin izrazili lSf^iii vrši temeliito Droučevanie-kroni• nadalie. da ie tudi on svetova] skrivajo najrazličnejše slabosti Človeške narave, slabosti, ki so včasih zavestne, včasih nezavestne. S to splošno trditvijo pa nikakor nočem predbacivati pretiranega zapravljanja ali nezdravega varčevanja izključno le podeželskemu ljudstvu, saj bi se postavil v nasprotje z resnico, ako bi trdil, da je v pogledu zapravljanja mesto — nedolžna ovčica! Le oblike so različne, radi različnosti vab in prilik, ki zapeljujejo. V mestu so mnogoštevilnejše, na deželi pa močnejše, ker je izbira — radi njihove maloštevilnosti — manjša. Zato je tudi Sertaj se vrši že temeljito proučevanje, kroni; nadalje, da je tudi on svetoval umetnih strug, ki bodo tvorile bazo;kralju, da je potrebna delovna vlada, tega ogromnega podjetja in ki bodo j ker zunanja in notranja situacija za- nomske vsebine, ki so se do sedaj vse preveč zanemarjala. Upam, da naše prosvetne centrale in podeželske organizacije ne ker zavedajo —-----— . . P - - , prinašajo nove naloge! Pri nas pa je, i z pogajanji za zgradbo pristav elektro- j predložil kralju radikalsKo stranko, za na. žalost še preveč starokopitnosti v i železniške družbe. «Agenzia di Roma»i mandatarja pa Uzunovića, ker je on te društvenem ustroju!... _ Branimir D. i zaključuje svoje poročilo, da odgovar-j posle že vodil in jih bo tudi najlažje jja delo elektroželezniške družbe popol-j dovršil. Za Trifkovićem je govoril Uzu-noma željam vlade, ki želi, da bi delojnović, ki je v nekaj glavnih potezah bodo prezrle tega opomina, blagodejno uplivale na ves ostali tok enkrat ne dovoljuje volitev. Trifković jo naj se, da nam novi čeusijreke. V najkrajšem Času se bo pričelo; je poudaril, da je za nositelja vlade < • T-k ______C I rr luinninnii nn vmrnlDm olaV+r/V-I nnA/]lnX{l lrT-nliii rlilr nI cT' r\ otro fll'n TCI Seja poslanske zbornice Finančni minister Volpi o državnem obračunu za preteklo poslovno leto RIM, 15. (Izv.) Tudi današnja seja poslanske zbornice ni prinesla nikakih napredovalo z največjo brzino. zapravljanje v mestu različne narave, ? p0tiei)nij1 zanimivosti, kajti razprava o na deželi pa bolj enolično, enostransko;; xiktorskem posojilu pride na vrsto še le vr31i OD sievimi uueiezoi vanjeieuuu j - • - *t etral,kp a kjer je. tam je globoko, v mnogih j na jutrišnji sejL Med sejo je predložil j igraIcev in umetnikov pogreb štirih g^™? ^ OSmiv! požara v rimskim fiefcllifa Pogrieb nesrečnih žrtev - Komisija za pregledovanje gledališč 15s; (lz? } t^tli6 pot, po kateri je treba iti, in da je treba vršil ob številni udeležbi vanjetetnih; » JT „J »tr^k* P* naglasil, kaj namerava storiti. Tudi on je poudaril, da je potrebna delovna vlada. Pozornost je vzbudilo, da je nato govoril znani pašićevec Miljutin Dra-govič, ki je slavil spomin Nikole Paši-ća ter poudarjal, da je Pašić začrtal =1 Ob priliki božičnih praznikov nudi manufakturna tvrdka Trst, Mazza Goldcni štev. 12 svojim odjemalcem vse potrebščine s posebnimi popusti Govori S8 slovanski 1500 slučajih uničujoče. j poročevalec posebne komisije on. A*n-| žrtev, ki so izgubile svoje življenje Le poglejmo najhujšo vrsto podezel-, drea Torre predsedstvu svoje poročilo; vsled požara, ki je nastal v varieteju-cega zapravljanja — pijančevanje, kijglede dekretov o liktor. posojilu, kijtabarinu Apollo. Na krste žrtev so bili rorimop-n Hnifcinp obremeniuie Z nepo- v.,^ ^ ir m*ksvn«> Finanrni ! m^l lra_ si premnoge družine obremenjuje z nepo trebnimi dolgovi, jili razjeda in gloje toliko časa, da jih v pogledu zdravja in imetja popolnoma uniči, da jih spravi na beraško palico! In imejmo pred očmi, da zamore to povzročiti le en sam pijanec v družini! \ Kaj pa tam, kjer jih je več? Kjer očetu sekundira jo v tem «vzglednem» življenju — sinovi?... Kako drvi to navzdol in odna-ša naše družine v neizogibno gospodarsko smrt! In kaj pa tam, kjer se v gostilni pije za denar, a v trgovini kupuje na — up! (In vsaka naša družina tvori en člen v tisti verigi, ki ji pravimo — narod...). Videl sem pijanca, ki je stradal z družino pri polni kleti vina, dasi bi vino lahko prodal, ker je imel kupca zanj. A ni ga prodal... Videl sem pijanca, ki je v pijani ra-doda mosti plačeval omizju za pijačo, doma pa je trepetala družina — lačna, ker ni bilo denarja niti za sol... Tn videl sem jih, ki so pili za izposojeni denar... Prisluhnil sem za hip obupnemu pogovoru nesrečnih družin takih pijancev — jn L»iio me je strah ob sami misli! Boj alkoholu? Vidim jih, ki stoje pred menoj majajoč z glavami, ker ne verujejo v uspe- bodo izpremenjeni v zakone. Finančni j položeni mnogoštevilni venci, med ka-minister Volpi pa je predložil poslan- terimi je bil tudi krasen venec kraljice, ski zbornici državni obračun za poslov-;y pogrebnem sprevodu so bili tudi no leto 1925.-26., pri čemer je ob sploš- mati in sorodniki Tržačanke Mahnich, ki je na tako tragičen način izgubila svoje mlado življenje. Pod vtisom požara v gledališču Apollo je bila sestavljena posebna komisija, kateri je bila poverjena naloga, da pre- nem začudenju zbornice spregovoril naslednji kratek govor: «Štejem si v čast predložiti poslaiv ski zbornici državni obračun za poslovno leto 1925.-26. Čeprav so številke tega iz obračuna že javnosti znane iz izjav gleda vsa rimska gledališča, če odgo-vlade v visoki zbornici in poročila o; v^.rjajo predpisom javne varnosti. Vče-včerajšnji svečani seji računskega; raj zvečer je poslala komisija rimske- bi ne bil Uzunović dobil mandata, bi morala nasotpiti opasnost, da bi se situacija izmaknila iz rok radikalske stranke. Po končani seji je bil objavljen naslednji komunike: vPotem ko je predsednik narodne skupščine Trifković obrazložil potek svoje avdijence pir kralju ter izjavil, da je svetoval kralju, naj poveri mandat za sestavo nove vlade Uzunoviću, je poslanski klub narodne radikalske stranke po zaslišanju mnenja Uzunovi-ćevega o načinu, kako namerava postopati pri sestavi nove vlade, soglasno f i 70ii0 t „ v ^ i bol j še v interesu države«, redbo, da ostane gledališče Valle tako cJ.m je UzunQvić dobil ad radikalov proste roke, se je tega posla takoj lo- dolgo zaprto, dokler ne bo ustreženo zahtevam javne varnosti. dvora; vendar se mi zdi umestno, daj^ prefektu "predlog, da naj se takoj ^ bi tudi gledališče Valle, ker električne ^/rSSSLSmfMM Su^ je občudovanje italijanskega naroda, naprave ne odgovarjajo zahtevam jav-^ J . £ smatral nai- ki je bil v stanu doseči s tihim delom ne varnosti. Prefekt je izdal takoj od-: tako krasne uspehe, katerim ni para v zgodovini kraljevine. /Vaše občudovanje naj velja italijanski mladini, kateri se moramo zahvaliti za narodni preporod; velja naj predvsem predsedniku vlade Benitu Mussoliniju, mojstru in graditelju veličine Italije». Zaključne besede finančnega ministra Volpija so spremljala burna odobravanja poslanske zbornice in tribun. Po končanem glasovanju o nekaterih neznatnih zakonskih načrtih je predsednik on. Casertano zaključil sejo. Vodstvo fašistovske stranke bo danes imelo sejo RIM, 15. (Izv.) Seja vodstva fasistov-ske stranke je bila končno določena za jutri ob 11. uri predpoldne. Vršila se bo v palači Chigi pod predsedstvom on. Mussolinija. Kakor znano, bodo na tej .Seji definitivno določeni novi strankini pokrajinski tajniki. Ker je postala Goriška zopet' pokrajina, bo tudi ona dobila strankinega tajnika. V tukajšnjih krogih se ugiba o raznih imenih, toda vse to so samo ugibanja. Razumljivo On. Volpi o liktorskem posojilu RIM, 15. (Izv.) Včerajšnje seje poročevalske komisije za dekreta o liktor-he takih akcij. Vidim jih pred seboj; skem posojilu, ki se naj izpremenita v|je, da vlada v fašistovskih krogih na-v še večjih Četah kot so čete pijancev! j zakona, se je udeležil tudi finančni pet0 pričakovanje za napovedana ime-In da govorim po pravici, moram pri-! minister oict Volpi, Jti je podal pred novanja. znati tudi sebi neko skepso v tem ozi-j komisijo važen govor. Povdaril je tudi, ru... A sem skeptik samo glede spre-;da liktorsko posojilo ni bilo morda obračanja pijancev samih, nisem pa'razpisano v kritje potreb države, ki skeptik glede uspehov protialkoholne razpolaga z zadostnimi lastnimi sredstvi. Posojilo bo investirano v podjetja, ki naj bi okrepila in povzdignila narodno gospodarstvo. vzgoje tistih, ki s pijančevanjem še niso okuženi. Kakor bo na eni strani najbrž res, da «pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne», tako sem na drugi strani prepričan, da uspehi protialkoholne vzgoje ne izostanejo, ako se je lotimo ob pravem času in na pravem mestu! Posvetsvonja pri on. Mussolinija za zboljšanje javno-varnostne slnžbe . . RIM, 15. (Izv.) Danes zjutraj so bili Mislim, da je vsakemu jasno, kateri pozvani k predsedniku vlade on. Mus-so faktorji na deželi, ki so predvsem soliniju državni podtajnik on. Suardo, generalni poveljnik kraljevih orožni- Majordomns papeSklh palač podal ostavko RIM, 15. (Izv.) Danes se je razširila v vatikanskih krogih vest, da je ma-jordomus in prefekt papeških palač mons. Samper podal sv. očetu svojo skupščini" ostavko. Ta vest, ki bo baje v najkraj-* " šem času objavljena v uradnem listu «11 Osservatore Romano», je vzbudila v vatikanskih krogih veliko začudenje. til. Že tekom popoldneva je Uzunović zaslišal mnenja Radića, Davidovića, Pribićevića in dr.ja Korošca, ki jih je po vrsti telefonično klical. Izjave raznih parlamentarcev o krizi Radić je ostal pri Uzunoviću 55 minut ter je nato izjavil novinarjem, da v vla.do ne morejo vstopiti one stranke, ki so proti narodnemu sporazumu in za takojšnje volitve. Nadalje je Radič poudarjal, da je treba storiti vse korake, da vstopijo v vlado tudi Slovenci, ampak kot Slovenci in ne kot pristaši SLS. Nato je dejal Radić, da sta z Uzunovićem ugotovila enakost nazorov z ozirom na baze in smernice parlamentarnega dela ter z ozirom na način, kako bi se kriza čimprej rešila. Davidović, ki je bil nato pri Uzunoviću je izjavil novinarjem: «Jaz sem dejal, da pristanem pod pogojem, da bo nova delovna vlada zares delavna in da se bo intenzivno delalo v narod-O podrobnostih glede Filip Turati v Pariza RIM, 15. (Izv.) Kakor poročajo rimski <o govoril mogoče še tekom današnjega popoldneva v državnem zboru o Ženevi. Danes je preiskovalna komisija državnega zbora zaslišala bivšega podtajnika v ministrstvu za zunanje zade-! ve Kuhlmanna o njegovem delovanju ! v letu 1917, ko je bil Nemčiji od papc-iža predložen mirovni predlog. Vseka-, kor izgleda, da bivši državni podtajnik nikakor ni razpoložen braniti bivšo nemško vlado. bilo treba hoditi v trgovino — na up!» Povedal je trpko resnico. V tisti vasi je bil ta mladenič skoro edini sovražnik podeželskega plesnega norenja in pohajkovanja iz gostilne v gostilno. Bil je poosebljeno hrepenenje po lepem, višjem. In prav take izjeme so nam potrebne! Izjeme, ki bodo svoji mrtvi konstataciji kot njeno posledico pridružile Živo inicijativnost v propagandnem j" smislu, bodisi zasebno, bodisi v okrilju društva. Te žive in zdrave izjeme bodo najboljša in najuspešnejša propagranda proti pijančevanju in plesnemu nore-nju, tema dvema najhujšima ranama zapopadeni v gornjem 'tseznamu. Liktorski sveženj • državni znak , Pravilnik k zakonu o smrtni kazni objavljen RIM, 15. (Izv.) Današnja «Gazzetta Uficiale» prinaša med drugim tudi izvršilni pravilnik k zakonu o smrtni kazni, kraljev dekret, s katerim se proglaša liktorski sveženj za državni znak pa besedilo italijansko-albanske prijateljske in arbitražne pogodbe. Bivši nemšik cesar bolan DOOHN, 15. (Izv.) Bivši kaiser je zbolel na influenci, radi česar mora ču-vatx posteljo. DUNAJ, 15. (Izv.) Danes zjutraj so priredili brezposelni pred parlamentom veliko demonstracijo, tekom katere je Bivša služkinja postala — minister PARIZ, 15. V novi finski vladi sedi došlo do sovražnih vzklikov, žalitev in tudi ženska, gospodična Silaanpa, ki groženj na naslov vlade. Demonstranti: je .začela svojo karjero že tedaj, ko je so hoteli z demonstracijo izsiliti od bila še služkinja. Organizirala je ta-vlade, da bi jim dovolila za praznike; krat sindikat služkinj in natakaric in posebno podporo v znesku 3V2 milijonov šilingov. Ker se demonstracija ni polegla in se brezposelni iniso hoteli raziti, je policija uporabila orožje. Mnogo demonstrantov je bilo ranjenih od udarcev s sabljami, mnogo pa jih je bilo aretiranih. RIM, 15. Italijanska družba za petrolej AGIP je sporočila, da se s 15. decembra znižajo cene petroleju in bencinu za 10 lir pri kvintalu. ustanovila tudi sindikalni list. Že pred leti je bila izvoljena v parlament in so ji bile že večkrat poverjene važne politične naloge. V novem k£t-binetu ji je bil poverjen portfelj za socijalna vprašanja. * Boji v Mehiki MEHIKO, 15. Te dni so vstaši skušali Ludendorff je spet zdrav MONCHEN, 15. General Ludendorff je srečno prestal operacijo in se sedaj prav dobro počuti. Zdravniki so izjavili, da je sedaj spet popolnoma zdrav. Opozicija na Madžarskem dobila do sedaj 12 mandatov BUDIMPEŠTA, 15. Do sedaj je bilo porazdeljenih med posamezne stranke 199 mandatov. Izmed vladnih oziroma vladi prijaznih strank so dobili: vladni blok 158 mandatov, kršćansko socijalna gospodarska stranka 26, neopredeljeni 2, malomeščanska stranka 1; skupno 187. Od opozicijskih strank: agrarci 3, socijalni demokrati 2, zdru- zasesti mesto San Miguel, pa so jih žena levica 1, plemenovci 1, neoprede-vladne čete prepodile. Sedem vstašev ljeni opozicijonalci 5; skupno 12 man« se je predalo, pa so jih takoj ustrelili, datov. «EĐXNOST» TT Trstu, dna 18. decembra Strašna eksplozija 23 mrtvih in 40 raajenih PARIZ, 15. V S. Aubanu pri Digni se je včeraj zgodila huda nesreča. V neki tovarni, kjer je bilo zaposlenih kakih 200 delavcev je eksplodiral reservoir, v katerem se je nahajalo 20 tisoč kilogramov raztopljenega klora. Strop velikega skladišča, v katerem se je reservoir nahajal, se je takoj udri. Razvili so se dušljivi plini. Nekateri so takoj obležali mrtvi na tleh, drugi pa so skušali ubežati na prosto, pa je mnoge plin zadušil. Odigrali so se pretresljivi prizori, ko so žene in otroci v tovarni zaposlenih delavcev prihiteli na mesto nesreče in objokovali izgubo mož in očetov. Triindvajset delavcev je prišlo ob življenje, 30 jih je bilo težko ranjenih, kakih 40 delavcev pa je zadobilo samo lažje poškodbe. Nesreča na morja LONDON, 15. Iz Reykjavika poročajo, da je vihar vrgel norveški parnik «Balliom» pri Akrarju proti cbali, kjer se je razbil. Vsi potniki in posadka so utonili. Železniška nesreča na Francoskem PARIZ, 15. Dva tovorna vlaka sta včeraj trčila na progi Creil-Ervuelines, 17 kilometrov daleč od S. Quintina. Dve osebi sta bili mrtvi, 14 pa jih je bilo ranjenih. _ Šest ukrajinskih častnikov ustreljenih KIJEV, 15. Sovjetske oblasti so obsodile na smrt šest ukrajinskih častnikov bivše Petij uro ve armade, ker so še po porazu bele vojske organizirali oborožene tolpe in se borili proti so-) vjetom. Pred ustrelitvijo so si morali valko Anglijo in zavidljivo Avstrijo, ki vplivati na Turčijo, naj izvede so^rfal-l ne reforme, kot jih je izvedla vsa Ev-1 ropa po revoluciji iz leta 1848. — v korist kristjanom. V Srbiji pa so šli celo tako daleč, da so zahtevali od vlade naj se priskoči upornikom v Bosni in Hercegovini na pomoč. In knez Mil a A se ni mogel več ustavljati. Tako sta leta 1876. Srbija in Črnagora izročili Turčiji ultimatum, da isroči Bosno v srbsko, Hercegovino pa v črnogorsko u-pravo. Ker se je Turčija temu protivila, sta ji državici napovedali vojno. V srbsko vojsko se je priglasilo obilo dobro volj cev iz ostalih slovanskih dežel, zlasti iz Rusije, in poveljstvo vse srbske vojske je prevzel ruski general Černjajev. Toda velika turška armada je potisnila Srbe nazaj pri Aleksincu — nadaljnje turško prodiranje pa je preprečila ruska intervencija. Leta 1877. se je sklenil mir, ki je določil «status quo» med Srbijo in,Turčijo. Nasprotno pa je Črna gora v Hercegovini imela več sreče in nadaljevala boj. Videč te homatije v Bosni, se je sklicala v Carigradu konferenca evropskih poslanikov, ki je ponovno zahtevala, da porta (Turčija) konča z nasiljem proti kristjanom in izvede reforme. Turčija pa je vse to odklanjala in da bi vendar vrgia nekoliko Deska v ©či, je 13. decembra 1. 1876. proglasila ustavo, ki naj podeli vsem državljanom brez ozira na vem ali narodnost enake državljanske pravice — parlament. Toda videlo se je takoj, da Turčija — po svoji stari navadi — tudi te nove ustave dejansko ne. bo uveljavljala, pač pa da bo ostala le na papirju. Zato ji je Rusija 1. 1877. napovedala voino. Položaj Rusije pa takrat ni bil lahak — dva nasprotnika je imela: tekmo- Me in delo l Pel ■ S... • . \ .v. •.' Prišel je kot zastopnik manjšine v ii-;vi, katere takorekoč ni več pustil iz nančni odbor, kjer je vodil ljuto borbo rok. Prvo svojo vlado je obraj&oval Pa-proli Risticu in Piročancu. Svoj vrhu-išic 11. februarja 1891. in s tem se >e nec je dosegla ta borba v proglasu, ki zmaga v dvoboju kralj Milan-Pašl<5 ga je izdal Pašić na vse prijatelje na- nagnila na stran tega poslednjega roda. Sledil je razpust narodne skup- j Kralj Milan je moral zapustiti deželo ščine. Pri novih volitvah pa je dobila I in na prestol je prišel mladi kralj radikalna stranka že 40 poslancev in \ Aleksander. Kralju Milanu je bil pre-ob otvoritvi narodne skupščine je bil j povedan povratek v Srbijo, toda izgna-ugled Nikole Pašića že tako velik, da j ni vladar ni miroval in že 1. 1892. se je bil skoro enoglasno izvoljen za pred-, mu je posrečilo zrušiti Pašićevo vlado, sednika skupščine, in sicer s 131 glasovi od 141. Kralj Milan, ki je videl v uspehu Nikole Pašića afront, naperjen proti njemu, je uporabil pravico, ki mu jo je dajala ustava iz 1. 1869., ter je odklonil potrditev Pašića za predsednika. Pašič kot revolucionar Leta 1880. se je ustanovil prvi klub radikalskih poslancev Nikola Pašič je bil izvoljen za predsednika. Beograjski list «Samouprava» je objavila 8. januarja 1881. program te stranke. Pod proglasom je bil podpisan Nikola Pašić. Istega leta se je vršil v Kragu-jevcu občni zbor radikalne stranke, na katerem je bil Pašić izvoljen za pred- Sledila je nova jzma^a radikalov pri volitvah in Pašić je zopet obrazoval vlado, ki pa je imela le kratko življenje. Po ostavki je bil Pašić imenovan za poslanika v Petrogradu, toda že isto leto je bil upokojen. Naslednja leta so bila za Pašića zopet težka doba političnih borb. Kralj Milan je zopet obnovil svojo oblast in Pašić je bil potisnjen v ozadje. L. 1898. je bil obsojen na 9 mesecev ječe radi razžaljenja veličanstva potom tiska. Ni še bil prišel dobro iz ječe, ko se je dogodil takoimenovani ivanjdanski atentat na kralja Milana. Pašić je bil zopet aretiran in ker je bilo proglašeno obsedno stanje, je prišel pred vojno so- a Pašiću se je posrečilo zbežati v Avstrijo, od koder se je podal na Bolgarsko, ^ kjer je živel v Vidinu in Kuli. Zaječarsko sodišče je obsodilo razne radikalske voditelje,- med njimi tudi Pašića na večletno ječo. Nikola Pašič je prebil v izgnanstvu dve leti. Vrnil se je še le 1. 1889, t. j. po ___________ __odstopu kralja Milana. Njegov povrsL- JBalkanu in postala naslednica nekda- cembra 18-45. leta, a po novem štetju i tek je bil pravi triumfalni pohod, kar tor Beneš se je iz Ženeve spet podal na j .nje močne Turčije. Avstrija je torej 19. decembra, in sicer v mestu Zaječar^® pričalo, kako močna je že bila v na-francosko riviero. V Prago se bo po-j.od lo-čno odklanjala, da bi se ob Donavi , v Srbiji. Njegov oče Pera Pašić je imel rcK*u radikalna stranka. In res so do-vpni 1 "ftvo leto in bo spet prevzel j,ustanovila velika slovanska država, i v Zaječarju svojo trgovino, a v mesto 1x111 radikali ipri naslednjih , volitvah M.to SP ip Riiftiiu m/vpaln *wuMio4j irn • _ ___ _____j_____ sknm xrat* cbnnSJ'incl'D rv>onHoln T>oSt« sednika njenega glavnega odbora. Pri dišče. Bil bi gotovo obsojen na smrt, naslednjih volitvah je dosegla radikal- če bi se ne bila zavzela zanj Rusiia. na stranka sijajne uspehe, toda kralj j Radi njene intervencije je bil obsojen Milan je volitve prav radi tega trikrat na pet let ječe, a potem je bil pomilo ^aporedoma razveljavil. Postopanjei ščen pod pogojem, da se izseli. To je kralja je narod tako razburilo, da je! Pašič tudi storil in odšel v inozemstvo, prišlo v Timočki Krajini do prave l. 1903. sta bila umorjena kralj vstaje, ki je rodila krvave spopade med Aleksander Obrenović in kraljica Dra-vojastvom in volila. Radi te vstaje so ga. Na prestol je prišel Peter Ivaradjor-bih voditelji radikalne stranke zaprti, djević in od tedaj se je pričela nova častniki sami izkopati grob. Dr. Beneš na Francoskem. PRAGA, 15. Zunanji minister dok- je ravno takrat prav posebno začela s svojim «Drang nach Osten» (Siliti na NIKOLA PAŠIC kot min. predsednik ob začetku svetovne vojne. Nikola Pašić se je rodil na dan sv. Mi- vzhod), da bi razširila svojo oblast na klavža, t. j. po starem koledarju 6. de- RaTkami ITI IVtSfaln nue! Ari nipn nnl/ilo namKfin "1 O Z K. 1 „i.. _ __ _______ v j. . a • _ vrnil za nov svoje posle. B^atdas&tletnKca (Nekoliko zgodovine) Morda najhujše posledice še do dandanašnjih Časov je zapustila konservativna Turčija v Rosni in Hercegovini. Stare turške feudalne razmere — begi in agi — so se poznale in se poznajo še dandanes. Letos — ko je že tako leio obletnic — ni morda neznatna tudi petdesetletnica srbsko-turške vojne (1. 1875). Ta vojna za Srbijo ni imela morda nobene koristi, ali ravno doba okrog nje nam označuje politični ples zunanja politika Srbije, katera je do-vedla v petnajstih letih do osvete Koso-vega in do ujedinjenja Jugoslovenov. Pašić je bil glavni tvorec tega kratkega a prevažnega razdobja, v katero spadajo njegova največja dela in njegove najslavnejše zasluge. Tudi po ujedinjenju Jugoslavije je večkrat posegel kljub svoji visoki.starosti z mladeniško energijo v notranje politične homatije ter določal ponovno smer dogodkov. Znan je njegov nastop „„. „„ . .. . . ,. r — —~----* - -------j _ t vv. , , , _ „., proti Radiću, iz katerega pa se je iz- "^^i^JSS? ^Sl« ™ se je priselil iz Pologa, neznatnega jj^o Zllif^ ^^ i cimil potem sporazum med radikali in radić evci. Zadnjič je bil Nikola Pašić na vladi od 24. novembra 1925. do 8. aprila 1926. Tudi v sedanji krizi bi bil najbrže zopet postal ministrski predsednik, če bi ga njeno nevtralnost, medtem ko bi ona srbskega trga. Svoja otroška leta je pre- J*e izvoljen v Beogradu, a skupščina napadla Turčijo. Glavna sfvar, ki se je bil Nikola Pašić v Zaječarju. Tu je tudi 3e z°Pet postavila za svojega pred- sklpnila -ir toi ~---; ---i,-,, j.i. _ - i c or? m" o sklenila v tej rusko-avstrijski pogodbi, je bila: Avstrija dobi kot svojo teritorijalno odškodnino Bosno in Hercegovino in pravico, da spada Srbija in za dovršil ljudsko šolo Šolanje Nikole Pašića Po dovrsitvi ljudske šole je vstopil padni del Balkana v njeno interesno pladl Pašić v gimnazijo v Kragujevcu, sfero (radi česar sta se pozneje toliko kjer svojo srednješolsko izo- dajali Avstrija in Srbija, zlasti za časa dražbo. Po maturi ga je oče poslal v gospodarske vojne). j Belgijo, kjer se je vpisal na tehnično sednika. Pašić na vladi Po odstopu Grujićeve vlade je Nikola Pašić prišel prvič do oblasti v drža- ne bila ugrabila nenadoma smrt. In tako je res Rusija leta 1877. s po-1 J^^^Jl^ končanih študijah se močjo Romunov in deloma tudi Srbov »Jf -V 111 za t1?2^' ki so znova začeli vojno — pri dr! a celo' I? , le in je hil po- v bližino Carigrada. Turčija je morala Slan k0t drzavm gojenec v Zunch na skleniti mir v San Štefanu (1. 1878). Ta mir je imel za Srbijo zelo neugodne določbe, pač pa je istočasno usta- ve lesi! (med katerimi je bila gotovo f°V\l Vel}k<> Bolgarsko radi česar se najbolj samopašna bivša Avstro-Ocr-! ska), ki so jim bile male balkanske dr-j žavice le orožje, s katerim so teple druga drugo. Obenem je nekak uvod k zasedbi Bosne po Avstriji. V tej dobi imamo na Balkanu dvoje malih državic, ki sta nekako tekmovali je nasprotje med tema dvema državama še bolj poostrilo. Sanštefanski mir pa tudi evropskim Rakič i. dr. izpopolnitev študijev. V Ziirichu je bilo tedaj mnogo srbskih študentov. Mladi Pašič se je seznanil z njimi in sklenil z mnogimi tesno prijateljstvo. Nekateri izmed njih so postali njegovi najintimnejši sotrudniki, tako na pr. Pera Veli-; mirović, Laza Paču, Djuro Ljočić, Mita DNEVNE V Knjise Gorttke Matice Za našo javnosti S. V. je naprošen, da izroči vse v redu. — Načelnik. kakim navdušenjem je bil tudi letos j fv flPffff^lf #qa> ?iftl9iAitRA iet med ljudstvom krasni kniiževni I mđ> JJ &B HIJ<5?ff3<3 velesilam ni bil všeč, ker niso marale,' V onem času je bil Ziirich priljublje-da bi Turčija, ki jim je včasih s svojimi no središče izgnancev iz raznih evrop-nemiri prav prišla, izginila iz Evrope, skih držav. Posebno mnogo je bilo ru-Zato se je moral ta mir popraviti na'skih revolucionarjev. Mladi srbski di- sprejet med ljudstvom krasni književni j dar Goriške Matice* dokazuje zgovorno sle- j deči dopis, ki smo ga prejeli z dežele. Pri- j občujemo ga brez pripombe, da se ohrani Nezgoda pri delu. _______________________________ V mehanični delavnici Giacomelli v ulici pristoost in" preprostost priznanja na na- Ec onom o št. 2, so delavci, med katerimi slov te koristne ustanove: Zimski Časi so res dolgočasni, in sredstva je bil tudi 15-letni mehaniški vajenec Lu-ciano Posar, stanujoč pri Sv. Alojziju za preganjanje tega dolgočasja imamo. Le- IT'V prf I>oMi;e rtv^aii pe knige nam nudi Goriška matica, kakr- ?'eV kolo nekega stroja, tež- ine soba* za na* mladino potrebne. Po- blh dvtlfmh PrcceJ sebno mladini, ki je malo ali pa nič pod- Zf?^'^?]?' ^r:°pupust ^ ^ x h krat u rva je bil obenem njen namen odmakniti Turčijo od Črnega morja ter dobiti v roke ključ mednarodnih, , , . . . x . .,, , ^ ...... vrat _ to je Carigrad). K orej omenje- s van pravoslavni. , tedaj videl v Pažicu bodočega politika nrmu bolgrarskemu eksarhatu so sel Iz vsega tega vidimo, kako so bile a Pašić se je idejno že te- morali podvreči tudi mnotri srbski pre-imale balkanske državice le igračke ^aj.ne.ra^užno,spoj\1 z. Rusi*0> deTi. med njimi Macedonija, radi česar mednarodne politike — in njihovo i - m odob,raval v ^loti socialnih idej se je pričela tam ostra bolgarska pro- ozemlje je bilo le nekako bojišče — na prijatelja m učitelja. kraiev lo zoPet na tIa in za las Je manjkalo, da tJ * pri tem ni zmečkalo Posarja. Toiia feprav odskočil, ga je vendar kolo dregnilo, da mu je zlomilo in iz-nogo v gležnju. Nesrečni de- «no morali zapustiti naSe domove in iti v^r ^nt^Z^*^0 kot begunci po svetu. Mno*i so imeli srečo, ^i Sddel^k P ^ P J V " da so obiskovali ljudske šole, — a mnogi — komaj 9—10—11 letni dečki, smo si mo- Tramvajska nezgoda na trgu Sanscviao. Predsinočnjim okoli 19. ure se je dogo- pagajida, ki je rodila tako zloglasno in tako tragično srbsko-bolgarsko na-sprotstvo, katero se ie jvokazalo zTasti v svoji pravi luči 1. 1913. in v letih svetovne vojne. T«*m bolj pa se je tedaj pozornost srb- prelomu dveh svetov — med državami, ki so stremele proti vzhodu — viru na- Pa&ić kot politik Leta 1873. se je Pašić vrnil v Srbijo. ravnih bogastev — in med Turčiio, ki Dobil je službo občinskega inženirja v JV^lf IO Vironilo Mmi'o »inoneti J^« Prt7J)rPVP11 in taL'rtl fll/ll r» r\ X 1 : * Požarevcu in takoj tudi začel delovati za udejstvitov novih političnih idej, ki naj reformirajo notranjo uredbo teda- je branila svoje posesti, pridobljene v času svoje slave, ki je pa začela tem-neti takojT ko je odjenjala ona jeklena ske nacijonalne akcije obračala v Bos-jm°č centralistične vlade, ki ie delala, ^Je Srbije. Pripadal je že po svojih leno in Hercegovino. Tu je prenašalo kr-|eildeže v času, ko so se zapadnoevrop-i tili k omladincem, ki so bili skrajno ne-prebivalstvo silna davčnajske države lovile za vpliv na r'>npm zadovoljni z upravo dežele, posebno pa ozemlju. D. B. scansiio bremena, zlasti potem ko so begi in agi — to je onemogla centralna turška oblast — lahko zahtevali od kmetov kolikor so hoteli. Desetina se je namreč pobirala po zakupnikih. Posledica temu so bili. upori in poboji med musli-mani in kristjani. Leta 1875. pa je izbruhnil organiziran upor v Drobne vesti Meniha hočejo za žnpaika. V župniji Costa Masnago pri Brianzi _ «. ,c se te P^P^til čuden slučaj ne-[mu se^jim je posrečilo ga razširili med nredelu Pp^f^^^11** napram cerkvenim oblastim.! narodom. L. 1874. je začel izdajati Pa- r 1» ni« 11 m fl 4 n ■m.^.Sn ii X.. «11. *_____].• __ TI — ____J__ 1__.'.'S___• t js z reakcionarno ustavo iz 1. 1869. Voditelj omladincev je bil Svetozar Marko-vič. Pod njegovim vodstvom je vzdrževala omladina močno politično agitacijo. Ustanovljen je bil list «Jasnost«, ki pa ga je vlada preganjala. Kljub te- Ilercegovine, ki se je razširil tudi na umrl tamo§nji župnik Riccardi, šić v Beogradu književni list «Rad», severno Bosno. Ki šCanskim upornikom cerkvena oblast razpisala natečaj! kateri pa je imel tudi določeno politično prišli na pomoč še številni Srbi 2uP!iani niso bili prav nič zadovoljni no smer r , ... , __ » O fam nntaita lAm Irn« nA _ - A______ Crnogorci, Hrvati m cek> Slovenci iz Avstro-Ogrske. Bojev se je udeležil zi+ , - - - večjo četo Srbov tudi Peter K^radjor- • ^ Jn a Klccardi:,a'ki J"e Pa menih Nlkal° Pašića in njegovega prijatelja djević pod imenom Peter Mrkonnć Iln radi P° cerkvenih postavah ne j Pero Velimiroviča. Oba sta bila inže- Po smrti Svetozarja Markovića je prešlo vodstvo mladinskega pokreta na sprotno so turški muslimani, ki jih je T i ■ ' t °ovemu bila tedaj Bosna še polna, požigali srb-!^ da ^ maSeval, ska sela in morili krščansko prebival-i Jf* nat° v/nak P^sta zaprli cerkev, v; _____ ^ i i S tem pa stvar ni še končana. Župljani, požigali sko preb stvo, ki je moralo bežati v sosedne balkanske dežele. Ti upori so našli odmev pri evropskih velesilah, ki so se tačas skušale so v nedeljo preprečili novemu župni- entuzijast, medtem ko se je Nikola Pa-T ............." šić že tedaj izkaz«! za hladnega politič- nega računarja, lastnost, radi katere je bil kakor ustvarjen, da postane ki menda nikakor nočejo odnehati od \ vrhovni voditelj vsega mladinskega svoje zahteve, so odposlali posebno de-1 gibanja, ki se je Širilo z veliko naglico puta ci j o naravnost h kardinalu Tosijpo vsej deželi. In ravno iz tega gib*v zelo vmešavati v balkanske zadeve ker ;da izpo&luje pri nJem» da potrdil nia se je porodila radikalna stranka, je bilo tam žarišče stikov treh močnih! !n?eu?Val?.je žuF,nika% .s0 si ^ami ki je postala za Pašića toriSče in opo-držav: Rusije, Turčije in Avstrije Ni znano kako je mons. Tosi male balkanske državice pa so bile le ^ ^ v igračka teh velikih medsebojnih tek- c*rkveml1 kro^h ze!o komen- mečev. Evropske velesile so torej skušale tarje. rišče vsega njegovega političnega udej-stvo vanja do smrti. Pašić poslanca Prvega novembra 1. 1878. je bil PaSić Gonske Matice, ki nam opisujejo nase pes- bota _ glavni kolodvor; vozil je v mien nike m pisatelje S. Gregorčiča, I. Cankarja proti mestu. Istočasno je privozil izpredo-in taium podobne može si moramo vtisniti ra Sv Vida v isti t meri tramvajski voz št v dno srrca: ker mi smo bih njihovi m oni proge Skedenj-Vrdela. Oba tramvaja so sedaj naši! __i sta vlekla za seboj priklox>ni voz. Tik pred ftli. . f lm ! predorom Montuzza, kjer se oba tira zdru- UWr*K PfcISHla uIITrll 'žita sta tramvaja privozila čisto blizu drug Včeraj ob 5. uri popoldne se je odpeljal drugega. Po določbah, ki mejujejo trarn-dosedanji prefekt gr. uff. Gasti iz Trsta v vajski promet, bi bil moral voz proge št. 1, ki ga je vodil zavirač Anton Cliba, v tem slučaju počakati, da gre drugi voz naprej, NVftlMI rtisftffl tfa? RrtliA IlrtSBniiffl toda zdi se» da se c,iija ni ravnal po teh WflltU KMU.IU.U doIoCbah SeIe ko ie uvideU da ga boFdrugl Tukajšnji jugoslovenski generalni kon- tramvaj, ki ga je vodil zavirač Alfonz Mi- sulat sporoča^ da bodo v petek 17. t. m., na chel, prehitel, je skušal naglo ustaviti. _ rojstni dan kralja Aleksandra, uradi gene- isto je storil v zadnjem hipu tudi Mit hel. ral nega konsulata zaprti. j A bilo je že prepozno. Priži0 do trenja, Isti dan bo v cerkvi sv. Spiridiona blago- ki je bilo kljub počasni vožnji ot>eh tram-darenje, ki se začne 11. uri. vaev tako silno, da je voz proge št. 2 sko- Ob 12. uri bo na generalnem konsulatu Čil s tira ter zavozil na tratoar pred hišo sprejemanje za člane jugoslovenske našel- št. 1; ustavil se je tik pred njenim uho- bine. __dom. Priklopni voz tramvaja proge št. 1 je tudi skočil s tira, a se je premaknil le za Proffifct V tržflikem Pristanišču par centimetrov. Pri nezgodi sta se voza „ . -jo« v . precej močno poškodovala; najbolj *o «e- Od 1. januarja do 30. novembra letošnje- veda trpele šipe katerih je mnoeo popo-ga leta je bil v tržaškem pristanišču slede- kalo. Med potniki, ki jih k sreči ni bilo či promet v kvint&lih: dosti, je nastala velika zmešnjava, toda A. Dovoz skoro vsi so jo izkupili samo s prestanim strahom; le neki gospod in neka Kospa sta zadobila neznatne poškodbe. Dobila sta potrebno pomoč v bližnji lekarni. Na mesto ' nezjrode se je podal oddelek tramvajskih delavcev, ki so po približno enoumem delu, kateremu je prisostvovala velika mno- 1926 1025 Po železnici . 12,273.736 12.534.571 Po morju 13.757.331 17.603.207 Skupno 26.031.067 30.137.778 B. Odvoz Po železnici 8.767.523 11,220.247 Po morju 8,419.087 8,449^90 Skupno 17,186.610 19,^69^37 Ves promet 43.217.677 49,807^315 Promet prvih enajstih mesecev letošnjega leta je torej za 6 589.638 kvintalov manjši nego v isti dobi lanskega leta. V odstotkih predstavlja promet od januarja do konca novembra letošnjega leta 86.795 prometa v isti dobi lanskega leta. vozova, nakar je bil promet zopet vzpostavljen. Ravnateljstvo tramvajskega podietia je odredilo preiskavo, da dožene, kdo je odgovoren za nezgodo. TELESNA VZGOJA Oruitvm« vesti , — It D. RocoL Danes se vrši pod novim načelstvom sestanek športnega odseka z vsemi pod odseki. Sestanku, ki se otvori ob PMmorje-Rocoi 2-6. 20. uri in pol v društveni sobi, morajo pri- I Osmini {#**!»• fvr^v ___v*__ prvič izvoljen za narodnega poslanca, sostvovati vsd člani - športniki. Prejšnji ^ ( ' Ivekorektnc SPORT tehnično vodstvo nogometa. (Uradno poročilo). -----tttkm*: Obzor-Tommajeo 2-0 (forfesif Sparta-Zora 2-0 (forlait) Sv. Ivan-Bajtovica 2-1' V Trsta, dne IS. decembra 1926. «EDZNOST» Vpis k tekmovanju IL divizije: Sprejme se U. D. w pC1I?e tekmovanju Ii. divizije. Sazovica-Rocol; igr.: Primorje: Opčine-prične točno ob 12.30, Nedeljske tekme* L divizija: i*r.:'Adria: Prosve-ta-Adna; igr.: Obzor: Obaor-Conconlia; igr.: Adria; 1 ommaseo-Zora. a divizija: igr. Herpetfe; Jadran-Primorje; igr.: Bazovica: Ba---— ** • — - - Sv. Ivan. Tekma Tommaseo-Zora ostale tekme ob 14.30. Uradno radovanje L divizije. Ubzor - - - Sparta Adria Concordia. Tommaseo Prosveta Zora T. V. N. SAVEZ SODNIKOV. (Uradno poročilo). Nedeljske tekine: Avče: Prodajalni dave* ia družinski da- bilo treba, da bi sir, ki se je izdeloval, le-vek za leto 1927. ; žal bogve koliko časa v zadružnih mlekar- d) Kazni ukrepi: skih prostorih. Ve®, kar se ga je izdelalo Log: Rekurs proti družinskemu davku s sodelovanjem vseh vaščanov, se je prodal od strani Mangane!lo (se le delno ugodi), po visokih cenah. Obstajala je takrat samo Zamenjave vojašnic. i mlekarna in razpora ni bilo med nami. _ . , .. . ... . v ilodžt leta so tekla in vas se je začela ob- Po dolgih pogajanjih, ki so se bila priče- | navijati. Iz podrtin, ki jih je napravila voj-la se pod avstrijsko vlado, se je v torek ' n&j so se vzdignila nova poslopja. Istočasno podpisala pri kr. finančni intendanei fur- z kidanjem teh kmetskih hiš se je zopet - lanske pokrajine pogodba, s katero zaane- j vzdignilo še drugo, lepče mlekarsko po-2 £jat.a. občina in država vojašnice, slopje, ki obstojalo že pred vojno. Z vzpo- 2 Goriška obema je odstopila vojašnici «Ao- stavitvijo porušenih hlevov «e je množila l s,taw «Savoia», ležeči na Tržaški cesti tudi živina. In tedaj je razporni duh naših 0 državi, ki ji je zato dala vojašnici «Vitto- , kmetov, nekako njih samozavest, razdelil 0 riau na Travniku in «Sabotmo» v ulici sv. tudi složno skupno sodelovanje pri eni sa-1 Klare. Ti dve zadnji ne bosta služile več mi mlekarni; odločili so se šibkejši kmetje kot vojašnici, marveč se uporabita v druge od onih kmetskih gmntarjev ter si usta- ,javne namene. Ob tej priliki se je nakazal novili svojo lastno mlekarno. Naglo, brez Adria: Tommaseo-Zcra, g. Smerdel; igr.:"6"b- in tri s.to tisoč ,lir- Pogodbo so podpi- fitev. — Pripravili so si novo mlekarsko Ob zor-Concordia, I " " " "" **"" -lx ■*■ T> T ~" — lenme: 19, decembra 192ft " -V. r" rvV":"---— ---7~ uuvin jsvujv ms>uiu uiit?ik«u uir. rsagiv, vi ci Nogomet: igr.: Adria: Prosveta-Adria tf Kras' obciru kot izenačba znesek 1 mili- posebnih pomislekov se je storila ona lo-iur • A Hria • Tnmm«,,«?«.. x: c___j.i ' ion m tri sto tiscc lir. Poc a rib a so oodni- x:+— __i,- ----~ T Novi sodniki: Izda se izkaznica g. Daneu Egvardu ' d.a z^adi DOVO VOjažllicO za infariterijo in (Ladjaj za nogomet. S S S1cer na Tržaški cesti za dvanajst milijo- TEHNIČNO VODSTVO HAZENE * jnov lir, ob enem pa poveča vojašnico v Teo?e za "Sp01*1*11^ ploičo Sport. Udruženja* I Štandrežu (na malih Rojah), ki bo ppveča-Odobrena tekma: Rocol-Sparta 6-0 (forfait). j na služila za en genijski polk. Povečevalna .Neael;Stfe tekme: Adri*-P«™vf» obzor dela so se cenila na šest milijonov lir. Na- ; pravili so se že vsi koraki, da se potrebna Nedeljske tekme: Adna-Prosveta, igrišče Obzor dela so se cenila na šest milijonov lir. Na- oiLa^ tel1^; 5bzvr i pravili so se že vsi koraki, da se potrebna Ufczarram tekmujoceclamcc, da bo četa, ki ne zemliišča in iimt ip da

90—? T t^ifjo- f*?p1 ^ lervamj v nedel?© dne 19. t. m. na našem igrišču. * . ' . . , ' ' ~ ~ Uro določite sami. Odgovor potom -Edinostih ,Ve vrste L l90~200J krompir: L 65—70. V S. vodja. «PreJ navedenih cenah ni všteta užitnina. « Prosveta*-«Adria». (Dalje oa IV. strani) Letošnje prvenstvo obeta postati zanimivejše in na vsak način ostrejše kot lansko. Že prvi začetek je mahoma preobrazil stiko lanske klasifikacije. «Obzor», «Adria^» ste se postavili takoj na odločilna vodilna mesta. «Prosveta» pa je šla nerazumljivo, mahoma navzdol. Na zadnje mesto! Po zad-n'ih ukrepih 3. U. se je položaj pa docela premenil. Medtem ko je imela *Pr<»veta» do sedaf možnost boriti se za^ drugo, tretjo mesto, ji je z anuliranjem forfaita s Sparto mogoče doseči prvenstvo. or* ie klonil «Prosveli» s pičlim rezultatom 3-2. Pomisliti moramo, da se je nahajala takrat •Prosveta* v največji smoli svojega prvenstva. Danes pa se je posrečilo vodstvu te brhke skupnosti vzpostaviti zopet ono bojevitost in premišljc-nost v impostiranju tehnične igre. Premisliti moramo še da igrata v nedeljo Kuferžin II. in Skrbeč. «Prosveta> torej v svoji najpopolnejši sestavi. S. D. «Adria» je četa, ki hoče letos z svojim mogočnim «tcamomi doseči prvenstvo. Č«U «« čakajo v najlepšem momentu svojega razvoja. Rezultat nedeljskega srečanja? Mislimo, da bi bito prerano izreči sodbo. Edino le nedelja nam bo prinesla razrešilev te zanimive prvenstvene borbe. R. F. DM. Sv. Ivan — DM. «Zarja» Bazovica 2-1 Krasno vreme je privabilo precejšnje število občinstva na igrišče Bazovice, kjer se je odigrala prvenstvena nogometna tekma med Bazovico in Sy, Ivanom. — Vreme se je takoj ob pričetka tekme izpremeni- Z VIPAVSKEGA Nekaj dni sem jebilo zopet lepo vreme in lep praznik Device Marije. Že nekoliko tednov sem pa neprestano deževje, deževje in deževje. Včasih zaveje nekoliko burja, pa nikar se letos noče popolnoma u-staliti in zažvižgati skozi «rajfnike» po svoji stari navadi. Človeku se zdi, da bomo vsi splesneli od samega deževja v gorenji Vipavski dolini. Pobiramo zadnje poljske pridelke: repo, korenje, peso. Seveda letina kot vedno — slaba. Kdaj pa še ni bila slaba? V naših krajih, odkar jaz pomnim, ni bilo dobre letine. Letos za peso je, pa v kakih krajih za repo ni. Tako je. Prašiči se bodo gostili letos in z njimi tisti, ki jih imajo. Tisti pa, ki iih nimajo, se kljun ciuLfi i i trdni z.tx peso ne noao pievr^. Saj pravim, deževalo je, to jesen po nekod še otave niso mogli spraviti domov. Tudi vina je bilo letos malo. To ne vedo samo pijanci, ki ga od jeze tembolj pijejo, poznajo to tudi na§i kmetje, ki ga imajo na polovico manj od lanskega leta. (Ne toliko toča, vzele so ga različne bolezni). Doma ti naši ljudje vedno tožijo: «Prepoceni je, .čeprav ga je malo!» Ko pa sede ob nedeljah v gostilni, se jim zdi predrago. Je pa S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra Dora Vodoplvec v cvetoči dobi 16. let, po kratki in mušni Kderni, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 16. t. m~ ob 14.90 iz mrtvašnice jnestne bolnice Begina Elena na pokopališče na Katinari. TRST, 15. decembra 192)6. Anton in Antsnija, Marifii. Mazil, ta, Romu o, bratje in sestra, stciei, nečaki in ostali sorodniki Odi. Navo pogr. podjetje N- Imj^esa Car so V. E. 111 47 tato lo. in gosta megla se je ulegla na igrišče ter • namreč taka navada pri nas Vipavcih: Vi- ZrteP?„APtt S-tilnicarju po dve liri po- Sognik ni bil kos svoji nalogi. — Dobro So igrali j tem ga pa hodimo pit k njemu po Štiri — tovariši: Srebotnjak, Grunt ar in Skrjanc za Bazovi- I lire namreč — podonno kot pride marsikdo co, posebno prvi se je izkazal za hitrega in preciz- Jk njemu pO dveh, pa Se VTaČa domov .pO nega igralca. — Za Sv. Ivan tov. živic, Dougan, štirih! Navadna stvari Sena je tudi malo le-Jaklič ter mali Koren, kateri je zabil goal zmage. tos. Živina pa je — seveda — zelo po ceni. Ostali igralci so tudi mnogo pripomogli, da se je prodajati se ne izplača, rediti se ne more. Poslano*) Podpisani nisem mislil žaliti gospoda Mirko ta Ščuka, v gostilni Jadran in s tem preklicujem izgovorjene žalitve. (1313) Andrej Požar. ne prevzema *1 Za članka pod tem naslovom urednišivo nikake odgovornosti. -TB8TKH1NE «FKIATEtE» so na glasu kot izborna jed, še iz predvojnega časa. Da dobi vsak, ki jih zahteva, tudi res prave naše testenine, smo zopet vpeljali zavoje po ¥2 in 1 kg-. Zahtevajte pri trgovcih makarone, špagete, šubjote in razne juhne vrste le v zavojih z napiaom «Pekatete». MALI OGLASI ■m ITT fTKMI 23- P*uk irl ILXUIi'ilOVil prevali v vsah jezikih, (i >18 tekma odigrala v res prijateljskem razmerfu. Četa zmagovalka: Ferfolja, Bobek, Božič, Živic, Zajec, Sergij, Lando, Jaklič, Bjekar, Koren,Dougan. iti z Goriške mestne vesti Sklepi upravnega odbora furlanske pokra« jiae iz seje dne 14. decembra 1926. a) Zadeve, ki so se odobrile: Medana: Ureditev občinske policije; Biljana: Nabava častnega seznama poteši alov; G-ojače: Ureditev občinske policije; Kam torej z njo? POIaJUBIN. Mlakama. Malo se je pisalo doslej v «Edinosti» o naši vasi. Vzrok temu je bilo, da se mi za dogodke same nismo brigali, ker so se nam .A'saj deloma zdeli brezpomembni. MAS konkure -ce L 5.— kg. Socie^ L£ure-l e»b«rta Piazza Scarcota 3, Tr^J. IzdaJg^ ki se ne boji BOŽIČNA drevesca se dobijo v Barkovljah. Pertot, zaloga oglja ia materijala. 1889 ZIMSKE suknje, možke in se prodajo. XX settembre 78/. T od L 100 do 160 1890 vojni razvijalo skoraj podobno kot v drugih vaseh na Tolminskem, ki so arvoje spremembe več ali manj sporočale v časopise. Toda vsaka kokoš, pravijo, je drugačne barve. Isto tudi mi rečemo, da se tudi to področje našega Življenja ni razvi-čepovan: ' Mspevek "nTcijonaiiemu u-^alo popolnoma vzporedno z življenjem druženj« za vojne pohabljence in invalide; drugih vasi. Poglejmo samo naše ml^ekar-Št. Peter pri Gorici: Obrtni in prodajalni ne, ta veliki činitelj za nas gospodarski ob- FOTOGRAFIJA. Ciril Maurensič, večletni vodja fotografi čilega ateljeja Jer kič, iiT»anja, da je v si o- Gospodarsko življenje na^v^e je ^po g ^tSSEŠU+ZČZSJ-£ la; pavečanja, posnetke v naravnih barvah, notranjosti, skupine, nagrobne slike. Slika tudi na prostem. 1835 davek; Avče: Davek na obrtnice; Planina: Davek na pse; Gorica: Predujem upokojenim učiteljem; Kred: Občinski stavbni red; čmiče: Vzdrževanje občinskih poti. b) Zadeve, ki so se odložile: Grgar: Davek na živino. <•) Zadeve, ki se niso odobrile: Števerjan: Družinski davek; i stoj, in hitro vidimo, da se ta činitelj naše- _ Iga gospodarskega gosp. življenja ni razvi-jnah' Bussini & Leva, j jal vzporedno z razvojem drugih bližnjih vasi. Ni se razvijal v taki meri, kot bi bilo pričakovati od tako velike vasi. Poglejmo nekoliko na njegov povojni razvoj: V prvih letih po vojni, ko je naša vas štela še bore malo živine, se je že osnovala mlekarna. Njeni izdelki so se oddali na trgu po precej visoki ceni. Takrat ni TRGOVINA čevljev s delavnico, dobrovpelfana se proda radi družinskih razmer. Juvančič, Po-: stojna 101. 1881 i STROJI za razbijanje kamenja, žlebni&i za pesek, zračni kompresorji, motorni kompresorji, centri-fugalke, obrtni stroji »*, ira^rt^k 23. t. m. — V Opatiji: hotel «Quaraero», 24. L m. Vsi oni, ki želijo vpisati se, naj pustijo naslov v dotičnem hotelu. Moderna automobilska šola. Vozi se prvi dan. Tečaji od L 100.— naprej Trst — corso Gorlboldl it 9. vrsta G. Č« bi fi obolela, bi U dala to. kar d«i« meni mama. I. ČOKOLADNI BONBON A R RI B A PROTI GLISTAM, ki ima izboren okus in ki uni-takoj in gotovo vse gliste. V zelenih zavitkih po L. i. Prodaja se v vseh lekarnah. daje (do preklica) CARRIBA ČOKOLADNI BOMBON MOTI GLISTAM Kcmično-lrfcarniški u»txj .Ali* Mnriofloa (1*11« Sfttule" - Ca»- Rafl. Godin* • Triut«. S. Ciacoma. Clavni idslopnik in jalurnik ta lltlijo in Adolf o Ccckct - Tri*si«. Vi» S. Micolo 11 NA MORJU. \? HRIBIH IN NA LETOVIŠČU »MEJTE \?EONO NA --. a A Ct?(RO" er" 2DRA0JE OASlH OTROK. na itak skrajno ugodne fiksne cene, označene na slehernem predmetu. LINOLEUM ITALIJI = Trst, Via Mazalni 40- blizu prodajalne GentUll & Crtsro&ncich Rp*lni IttKKt AJ\°/ na Linoiauvn« Povoiionam platnu In ifr«4fah vsled opustitve predmetov. 1312 FERRO CHINA PIGATTI Okrepčevalno sredstvo, predpisane ed zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, w __BLEDICI in za OKREVANJE (1*04) LEKARNA ZANETTI - TRST - ViaMazzini g P E C E M C O Za Sivan^e* veze"Je in pioteaje, za dom ln vsako obrtnljo. - Potrebščine -HlMla vaccbia 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila Brezplačen pouk v vezen i«* ca s v T3 4» u. > C m E o cć o o KA N ^»ijiihNA fT r ■>- ■? >- -^V-t : - -A. * m -ort ft ZNAMKA [je znamka, kateri dajejo prednus vse dobre gospodinje. [Ako rabite znamko „O. G." ki itn« za seboj že 65 let samih uspehov, pripravite v resnici izborno pijačo. Zastopnik : B. POLESELLO, Gorica Corso Vlit. Em. 47 tHe*. mmmš LVEUALANCENTMAL- VARESE PODLISTEK (3) V. I. KRIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN — Ali ni grof Rudolf oni huzarski častnik, ki je večkrat pri nas? Njegov oče je dvorni komorni k ? — Da, to je on. — In ti nisi niti vedel, da ima sestro? — je rekel Abraham s prezirnim usmevom. — Ti morda niti ne veš, da sta oba visoka gospoda zabredla v dolgove; v moji listnici je precej menic očeta in sina. Toda nadaljuj svojo povest. «Končno je Valerija (tako se imenuje grofica) odprla oči. Z iskrenim čuvstvom hvaležnosti se mi je zahvalila, ker sem ji rešil življenje. «— Pretiravate, grofica, — sem dejal v smehu. — Vsa moja zasluga obstaja v tem, da sem prišel o pravem času. Prožila mi je roko s takšnim dobrohotnim smehljajem, da se nisem mogel zadržati in sem pritisnil to t*oko k svojim ustnam. Nato je sprejela moj predlog-, naj izpije kako hladilno pijačo, in mi povedala, da nT dolgo na deželi, da je končala svojo izobrazbo ▼ nekem švicarskem zavodu, preživela nato vse leto v Italiji, a zdaj upa, da si postanemo dobri sosedi. «Ves navdušen sem jo poslušal, in ko so se njene višnjeve oči, jasne in smehljajoče se, uprle vame, mi je srce tako močno bilo, da sem mislil, da se mi razpoči v prsih. Bil sem očaran. «Prihod grofa Rudolfa je prekinil najin pogovor. Poljubil je sestro in se mi prijateljski zahvalil za izkazano pomoč in za obvestilo, ki je skrajšalo njih mučno skrb, ker Valerijin konj je pritekel domov ves zapenjen in z okrvavljenimi koleni. Nato je dejal, da je treba čim prej umiriti očeta, in podal je seetri roko. Spremil sem ju do zunanjih stopnic, in ko se je Valerija poslovila od mene, je rekla: « — Upam, da se bomo večkrat videli; papa in Rudolf bosta srečna, da vam moreta izraziti svojo hvaležnost, ker brc« vaše pomoči bi si bila razbila glavo ob kamenju in drevesnih koreninah. »Tedaj sem zapazil, da je grof začudeno pogledal sestro in ni z nobeno besedo pritrdil vabilu, ampak rekel, vihajoč si brke: « — U ver jen sem, Valerija, da ne veS še, kdo Je tvoj rešitelj; torej dovoli mi, da ti predstavim gospoda Samuela Meierja. «Ton je bil miren in ravnodušen, toda v njem je zvenelo nekaj, kar me je zbodlo, kakor tudi deklico; pozorno je pogledala brata, nato mene ter brez besede skočila v kočijo. Rudolf je naglo sedel k njej, dvignil roko k čepici in udaril po konjih. «Vrnil sem se domov s potrtim srcem: razumel sem grof ovo namiga van je in poznal posledice. Razum in ponos sta mi velela pozabiti ta neznatni dogodek mojega življenja; toda spomin na Valerijo mi je vzel pokoj; dan in noč sem videl njeno prelestno obličje, njen očarujoči usmev. Neka neodoljiva sila me je gnala k vili grofov M. Rekli so mi, da sta oba odšla v mesto, a grofica da ne sprejema nikogar, ker ni popolnoma zdrava, kar je pa seveda ni oviralo, da se je še tisti večer peljala na izprehod. Bilo je očitno, da me niso hoteli sprejeti, vendar sem sklenil, da poj dem še enkrat... in zopet me niso sprejeli. Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem molče požrl žalitev, ki je nisem zaslužil. «Toda, dragi oče, vkljub žalitvi nisem mogel potlačiti v sebi čuvstva, hrepeneče sem iskal prilike, sestati se z Valerijo. «Snoči, pri baronu Kirchbergu, sem jo nenadoma zagledal. Zardela je in se umikala mojemu pogledu, toda jaz nisem hotel zamuditi prilike, da bi se ne pogovoril z njo. Izrabil sem trenotek, ko je bila sama v oranžni dvorani, in sem stopil k njej. «— Oprostite, grofica, da vas nadlegujem, — sem dejal in se ji priklonil, — toda jaz bi rad vedel za vzrok vaše izpremembe napram meni: zakaj me ne sprejmete, ko vam najavijo moj obisk, dasi ste bili tako prijaznu z menoj in me povabili k sebi? «Pobledela je in me premerila s prezirljivim pogledom. «— vi izzivate, pojasnjuje, gospod, dasi bi bilo bolje za vas, če bi se temu izognili, — je rekla z ostrim, hladnim glasom, ki bi ga nikoli ne pričakoval iz njenih ust. — Vem ceniti uslugo, ki ste mi jo izkazali, zato vam odpuščam, da ste se tedaj predrznili govoriti z menoj s tako domačim načinom, da sem bila uverjena, da pripadate k našim plemiškim sosedom. Ko sem spoznala zmoto, sem pač postopala, kakor je bila moja dolžnost. Krog naše družbe je strogo omejen. Jaz sem dolžna upoštevati občutljivost onih, ki posečajo sprejemnico mojega očeta, in ne morem jih siliti k temu, da bi se srečali z ljudmi, od katerih jih ločijo plemenski predsodki. «Pri teh besedah, ki jih je poudarila in ki so mi jasno dokazovale, da sem bil v očeh po meni oboževane deklice in njenega ponosnega sloja samo parija, mi je bušila vsa kri k scu, a v očeh se mi je stemnilo. To je ona seveda opazila, ker je takoj ispremenila glas, se z roko dotaknila moje roke in rekla z nemirnim sočutjem: «— Kako ste bledi, gospod Meier, ali ste morda bolni? «Odstopil sem, kakor da me je gad pičil. XV. V Trst«, dna lt. tecmbra 1828. Že sedaj, ko nismo Še združeni vsi vaščani, zmore od 7—8 sto tov mleka in prinaša dnevno do 28 kg masla, ki se letos izdeluje ▼ njej in po dobrih cenah spravlja na trg. — Kaj naj bi torej de obstojali predsodki, saj vendar nada vas ni tako močna, da bi vzdrževala kar dve mlekarni? Saj bi vendar lahko drugo novo poslopje spremenili v šolsko. Naša vas je ena največjih v bližnji okolici Tolmina. Zato ima tudi svojo dvorazredno šolo, kljub temu da je le četrt ure oddaljena "od trga. Kaj bi se ve lahko spremenilo to mlekarsko poslopje v šolo, kar bi bilo le v ponos naši vasi, da ima lepo šolsko poslopje. Še enkrat se obračamo do vas, dragi so-vaščani ter vam svetujemo, da se združimo složno vsaj na gospodarskem polju, ker le na tak način bomo mogli porivati naš gospodarski voz skozi nešteto ovir, ki se stavijo na potu. Mlekarske zadruge so na Tolminskem življensko potre-bne in če se Še te cepijo in brez potrebe silijo v stroške in dolgove, je očivirlno, da si sami, po lastni krivdi kopljemo jamo, v katero se bomo bedni zvrnili. Slo^a jači, nesloga, tlači, pa naj si bo že na katerem koli področju našega življenja TOLMIN. Čeravno se spremembe v našem trgu tako hitro vršijo, vendar nismo najmanj pričakovali, da se bo podprefektura tako hitro ločila od nas. Še ni pretekel mesec dni. ko se je premestila iz Idrije k riain ili jedva se je ustavila, že zopet izgine. Spremembe se vršijo po bliskovo. Seveda širši del tolminskega prebivalstva ne zdihuje kdove kako. Nekoliko bolj prizadeti so gostilničarji in trgovci, ki so že opažali veliko več prometa kakor prej. Tolmin se bo zopet pogreznil v ono življenji, ki te inu je že dobro privadil pred prihodom pod prefekture. Pred leti se je mislilo, koiiko izgubi na svojem ugledu; toda ko je odšla 1923. leta podprefektura iz Tolmina m se je prebolela prva bolečina je .šlo življenje v mirnem teku naprej. Zaradi tega nas ni tako zelo iznenadila in udarila vest, ki je takorekoč nastala črez noč. Ne dolgo od tega sta se ustanovili v Tolminu še športno in dramsko društvo kot odseka društva «Biblioteca popolare fasci-sta» in h kateri so vabili Tolmince naj se vpišejo. Prej je obstojalo «Hokodelsko bralno društvo« z golim prosvetnim namenom, katero pa je bilo preteklo jesen razpušče-no. V novo športno in dramsko društvo so vpisali tu naseljene uradnike in par Tolmin cev. IZ VIPAVE IN VRHPOLJ. Vprašanje gozdnih poti. Novost za vas Vrhpolje je bila ta, da so gozd z užitki razdelili med užitkarje, tako da je dobil vsak svoj gozdni del («tal» imenovan), ki je moral odgovarjati 4500 liram. Če ni bil cenjen dotični gozdni del na to-.liko, so kmetu razliko doplačali. Ali so dobro napravili? S stališča dobrega gospodarstva: da! Če ga bo znal gospodar umno upravljati, mu bo nesel, slabi gospodar t>o gozd takoj i>osok«.l, ukupičck zanj bo zapravil in ne bo imel ne gozda ne denarja. In potem bo moral hoditi po drva v «borovno» kot pravijo Vipavci. Na vsak način je tudi postava, ki omejuje čisto izsekavanje že radi važnosti kraškega pogozdovanja. Ta zadeva pa je napotila občino, da je popravila gozdne poti. Če se ne motim, je moral dati vsak gospodar za en gozdni «tai» 35 delavcev (to je 35 delavskih dni). Sedaj bodo gozdne poti dobre in to bo boljše za živino, za ljudi in vozilo se bo lahko več. Isto nameravajo storiti v Vipavi, le da jili bodo stale gozdne poti nekaj stotiso-čokov — kot se sliši. Sicer pa je vipavska občina ena bogatejših in za koristne reči se na vsak način izplača trositi denar, seveda upoštevajoč vse ekonomske ozire. Sicer pa ie za Vipavo popravljanje gozdnih poti bila gotovo ena tako važnih zadev kot svoječasno napeljava električnega toka, Kot je tudi zlasti regulacija reke Vipave, ki skoro vsako leto poplavi vsa polja in travnike okrog svoje struge in tako uničuje že itak bomi pridelek domačinov, izsekovanje gozda in sploh trgovina z lesom daje Vipavcu enega glavnejših zaslužkov, zato je poprava gozdnih poti res potrebna. Saj se bo po razdelitvi gozda trgovina s sirovim lesom še bolj dvignila. Drugih novic pri nas ni, če omenimo še, da so ravno prod nekaj dnevi skrivni zlikovci poizkušali vdreti v Vrh pol ju v nekoliko biš, da bi pokazali svojo umetnost, pa je baje niso imeli časa. Ob nedeljah je pri nas še malo živo, ob nedeljah! Tu pa tam kak hripav glas, podoben neuglašeni kitari, gori po vaseh se včasih tudi malo si>oprimejo — vroči kot so — i\ menda misli na slabe letine jih zopet ohladijo... Nič hudega. Stvar pa je taka, da se pri nas preveč pije. Logično se misli: «Ne moremo vina prodati, zato ga pi}mo!' In zato je ob nedeljah pri nas še precej živo... BUDAN JE. Na os!nega tega meseca — v sredo je bil pri nas še posebej praznik. Pod cerkvijo' — skoro med vinogradi — smo že lansko leto sezidali precej veliko kapelico Devici Mariji na čast. V sredo pa smo ji položili na glavo krono, ki je bila popoldne vpričo nešteto množice ljudi, ki so prišli iz vseh okoliških vasi, prenesena iz cerkve v novo-ziclano kapelo. Sprevoda (procesije) in svečanosti sc udeležile tudi Marijine Družbe vipavske dekanije. Pevski zbor je na prostem zaprd nekaj cerkvenih slovenskih pesmi. — Vreme je bilo ta dan kot nalašč zelo lepo, tako da se je svečanost v popolnem obsegu prav lepo posrečila. Udeleženci iz Vipave in iz drugih vasi so se morali veseliti že lepega razgleda po Vipavski dolini in pa lepega izleta. Blago po ceni BORZNA POROČILA. Trst, 15. decembra. Amsterdam 890—910, Belgija 805—315, Francija 88.25—89.25 London 108.50—109.50 New York 22.50—22.80, Španija 335—345, Švica 430—440, Atene 28—29, Berlin 530— 540, Bukarešt 11—11.75, Praga 66—67, Ogrska 0.0310—0.0325, Dunaj 315—330, Zagreb 89.75—40.50. Uradna cena zlata 14. XII.) 423.80. VojnoorLškodninske obveznice 61.60. Moj prijatelj Stargulca je kupoval vselej po ceni. Takega štedljivca ni poznala dolina. Će bi bil imel bolj pripravno ime zato, da bi ga lahko spravili v katerikoli stik z lastnostjo štedenja, bi bil gotovo prišel v narodni pregovor. Tako pa ni prišel dalje nego parkrat na leto na mestni sejem. Brez ozira na to, da je imel doma nad kuhinjskimi vrati napis: «Cas je zlato!« Ne vem, zakaj ravno nad kuhinjskimi vrati in zakaj ravno ta napis. Primernega izreka za varčnost je iskal že dolgo časa, a ga ni mogel najti. Na sejmu je vselej obstal pri kričačih, ki so delali z blagom, kakor da ga je božja gnada vrgla izpod neba in ga oni razdeljujejo za malo odškodnino, za trud pri pobiranju. Na vozu stoji mož, ki je debel, in zdi se, da je tako ustvarjen radi gromkega glasu, zakaj glas je pri njem glavno. Odvija blago in ga meče na roko kot perica, ki prebira perilo, pri tem pa ves zaripel v obraz izklicuje neverjetno ceno. Kos za kosom. Ko se ustavi, se ozre po poslušalcih in zavpije: «Tri sto lir... Kdo kupi?» Par ljudi se spogleda. Nekdo dvigne roko. Prodajalec se mu zakrohota, kakor vesoljnemu dovtipu, da se mu dviga telovnik v krčevitih tresljajih. «Vi hočete dati za to blago tri sto lir?... Vi, ali ste zblazneli!...« Občinstvo se ozira po človeku, ki je dvignil roko. Strgulca tudi. Tisti človek pa je bil mejtem že izginil. Nekateri, ki niso vedeli natančno, kdo je bil , so zrli drug drugega. Ta je bil! so si mislili, in so se smehljali. Debeluh je zajel sapo v svoje prsi in za-vpil: «Blago je vredno tri sto lir! Ej, kajpada je vredno. Toda ne vzamem jih, tudi če mi jih kdo ponuja. Tudi dveh stotakov in pol nočem! Dve sto lir je preveč! Sto inpetdeset lir, gospoda moja! Ne, tudi sto-inpetdeset lir ne! Samo sto lir! Samo sto lir !...»> Na te besede je izbočil prsa in zakrožil z roko, kakor da opisuje pol kroga, glavo je dvignil in meril ljudi s pogledom, kakor rimski imperatorji na starih spomenikih. Nihče se ni zganil. Bali so se, da je tudi v teh besedah kaka zvijača in se bo končno izvalilo drugačno pišče, kakor ta hip kaže. Par ljudi se je ozrlo drug po drugem in se je nasmehnilo. To malomarno obnašanje množice je im-peratorski obraz docela spremenilo. Zgrabil je blago na roki in ga zmečkal v ogromno kepo, pri tem pa je napravil kretnjo, kakor da ga hoče vreči ob tla. V trenutku se je premislil, odprl usta in zavpil, kakor da se je zgodil na mestu zavratni umor. «Za sto lir je blago trikrat darovano... Ali nima nihče sto lir?... Sto lir, sto lir!..» Obraz je bil zaripel, oči so grozile, da skočijo po gledalcih. Ijedno so skočile, je zavihral stotak nad glavami. Strgulca ga je dvignil kakor zastavico. Bal se je, da se mož v svoji jezi glede cene ne premisli. Debeluhar je že ob pogledu na stotak utihnil, iztegnil tolsto roko in ujel bankovec, blago pa je vrgel Strgulcu v naročje; ta se je prestrašil, da mu ne pade v decembrsko blato in ga je popadel z obema rokama. Strgulca ni rabil obleke. Vsaj tedaj ne, ko je slišal imenovati bajno ceno tristo lir. Ko pa je zaslišal ceno trikrat znižano, ga je nenadoma stresel mraz, če ne za tisto, j pa za drugo leto. Kdo ve, Če ne izgine prilika za vedno. Tako je Strgulca obhodil vsako leto ves trg. Niti ene stvari ni imel v svoji hiši, razen žene, ki bi ne spominjala na sejme. Od žepne ure do vžigalnika na bencin, od i žepnega robca do mila, s katerim se je i umival. On takorekoč ni smel iti na sejem. Če se je ustavil pri kričaču, ki je jemal pred-| met za predmetom v roko in izkliceval i ceno, mu je srce trepetalo. Škarje, milo, dijamant za rezanje stekla, mošnjiček za denar, nožič... in še mnogo drugih stvari, vrednih med brati toliko in toliko; pa niti za toliko in ne za toliko jih ni dal, ampak samo za pet lir. Greh bi bilo, -da bi opustil priliko. Tako se je zgodilo, da je imel doma pet nikljastih ur « švicarskega« izvora katerih nobena ni tekla, (ženi je dejal, da jih ni navil). Po uri, katero je nosil pri sebi in ki je bila najboljša izmed vseh, na isti ceni način kupljena, je vselej zamudil vlak, da o maši niti ne govorimo. Izmed petnajstih dijamantov za steklo je vse poizkusil in se je prepričal, da so uspešno praskali stekleno površino, z najboljšim pa je razbil veliko šipo, ki jo je hotel urezati za okvir, ki ga je bil kupil na isti način. Ko se mu je slednjič to vendar le posrečilo in je obesil okvir na steno, mu je čez par dni razletel na vlagi; bil ie preslabo zlepljen. Škarij je imel kakih deset; če je žena šivala, si jih je morala izposo-j diti pri sosedu, «ker ne ve kam je svoje za-! mešala.« Milo, s katerim se je umival, ni delalo milnice, pač pa se je izkazalo kot izborno sredstvo proti rabi mila, zakaj en kos je imel dovolj za opomin, naj si ž njim ne opraska obraza in rok; ostale kose je zložil na polico, da počakajo Kolumba, kateri odkrije še kako važnejšo svrho te peščene sestavine. Poleg tega je imel še nešteto drugih predmetov, ki niso bili tako praktičnega pomena kot nekateri zgoraj navedeni. Med temi razna sredstva za prerisavanje slik, drobnoglede, magnetne igle in podkve in bogvedi še kaj. Bile so tudi stvari, za katere sploh ni vedel, čemu so na svetu in ni poznal njih uporabe. Kupil jih je zato, ker je bila prilika in ker so bile po ceni. Za najboljše so se izkazale edino listnice za denar. Te se od svojih sovrstnic niso ločile prav v ničemer. Na isti zagonetni način so bile vedno prazne, kakor najbolj gosposke, v mehko usnje oblečene tovari-šice. Kadar se je katera teh listnic v žepu čez nekaj časa oglodala in povrhu tega izpraznila, jo je Strgulca vrgel z zadovoljstvom proč. «Saj ni za nič!» je dejal. In res ni bila za niči Letos Strgulca ni bilo na sejem. Lani je bil kupil neko sredstvo, s katerim je delal pijačo doma, a je prepozno spoznal, da je sredstvo sicer izborno barvilo za gosposke čevlje, za pijačo pa ni, in si je zastrupil želodec. No, Strgulca niti tega ni zameril. «Mož se je bil pomtil,» je dejal in globoko vzdih-nil. GOVEJI PASMI V IDRIJSKEM OKRAJU SledeCi članek, ki je odgovor na dva naša članka* je priobčil »Gospodarski vestnik« v svoji dvanajsti Številki. V «Edinosti» z rin^ 26. oktobra in 24. novembra 1926 pod naslovom «K problemu vpeljave belanske goveje pasme v idrijski Živinorejski okraj« in «0 mlečnosti krav belanske pasme« priobčena dopisa nam dokazujeta, da ne pozna pisec ne zakona z dne 21. jumja 1926, št. 1162 in tozadevnega pravilnika o spuščevalnicah bikov, ne naloge krajevnih živinorejskih odborov, 3.8035. O točnosti teh podatkov se more g. dopisnik vsak čSs prepričati pri goriškem kmetijskem kemičnem poskuševališču. Sicer pa je znano, da ne od visi mlečnost samo od pasme, ampak v še večji meri od razumnega odbiranja za rejo namenjenih telet za pleme ter od dobre oskrbe in pravilnega krmljenja krav. Naši Živinorejci grešijo veliko, ker zahtevajo vse od pasme, in polagajo le malo ali nič pažnje na jasli, agfsb ldnotdruštvo7.pasmee n 6 abf f Uvaževati bi morali, da dobro rejena živina stane, a mnogo več stane slabo rejena živina. Dopisniku bo bržkone znano, da je uvažala v predvojnem času kranjska kmetijska družba v nekatere občine idrijskega ne krajevnih razmer v našem hribovskem okraja rde5e iisaste simodol^ke bike. Je li živinorejskem okrožju, še manj pa onih na Koroškem. Ako bi bil pisec pazljivo čital naše strokovne liste, bi moral vedeti, da je glavna zapoved novega, za celo državo veljavnega zakona o spuščevalnicah bikov ta, da se smejo krave in junice pripuščati le pri takih bikih, ki so od posebne komisije potrjeni za plemenite v, ter da obsega pravilnik k temu zakonu — razen drugih važnih določb — tudi to, da se smejo uporabljati v našem hribovskem živinorejskem okrožju za javno ali zasebno spuščanje le biki rdeče cikaste hribovske oziroma belanske pasme. Ne zakon in ne pravilnik k temu zakonu pa ne vsebujeta določil, ki bi odrejale, da morajo živinorejci tega rdeče lisasta pasma manj težka, glede kla-manj izbirčna in bolj mlečna od rdeče cikaste hribovske? Krajevnemu živinorejskemu odboru gotovo ne bo prišlo na um, da bi zahteval od čekovniških. *e manj pa masorskih živinorejcev, naj si nabavijo težke bi:ke. Pač pa si morajo tudi oni izboljšati svojo govejo živino s tem, da si nabavijo prav lahke, drugače pa telesno dobro ustvarjene, utrjene planinske cikaste bike, kakršne smo videli dne 16. novembra 1926 na razstavi mladih bikov v Tolminu. Gletle skočnine moramo omeniti, da bi se morali bikorejci, ki si z velikimi žrtvami nabavijo dobre plemenske bike in ki jih oskrbujejo po predpisih živinorejske bujati. Ker pa pravilno držanje bika pre cej stane, bi morale pod pirati vestnega bikorejca tudi občine in zlasti pa lastniki krav. Kdor varči pri skočnini, stiska v lastno škodo; na skočnini si prihrani morda nekoliko lir, pri teletu pa izgubi če treba par stotakov. Na nekatere druge netočnosti g. dopisnika, pa mogoče kedaj pozneje, ako bomo vedeli, s kom imamo opravka. Človeku, ki je svoje stvari gotov, se ni treba skrivati ža uredniški brbet. Naše živinorejce pa svarimo pred brezvestnimi hujskači ter jim prav toplo pri- i poročamo, naj se ravnajo po navodilih na- j ših strokovnjakov in po zakonskih določbah, ki so vse resno premišljena in stremijo vse po enem in istem cilju, to je ■po vsestranski povzdigi domače govedoreje. okrožja nadomestiti svoje lahke domače . komisije> vsestransko podpirati in vzpod-kravjce s težjimi rdečeeikastimi. Zato tudi niso člani odbora nikdar vsiljevali živinorejcem težkih belanskih (koroških) krav, kakor trdi g. dopisnik, kateremu bi moralo biti znano, da vodi akcijo za izboljšanje naše živinoreje pokrajinska živinorejska komisija ter da so krajevni živinorejski odbori le izvršilni organi te komisije. Pri določitvi rdečecikaste pasme za naše hribovsko živinorejsko okrožje so pa bila pokrajinski živinorejski komisiji merodaj-na načela, ki se opirajo na geološke in podnebne razmere tega okrožja. Ker ui dobiti štirikrat potenciranim kozlom podobnih bikov, kakršnih si želi cerkljanski dopisnik, se je pač morala odločiti pokr. živ. komisija za ono pasmo, ki živi v približno enakih krajevnih in podnebnih razmerah, kakor naša domača goveja živina in ki ji je najbolj sorodna. Ta sklep ni bil napravljen kar tako na slepo, temveč je bil plod dolgih in resnih proučevanj, kakor je razvidno iz razprave, kii jo je priobčil živinorejski nadzornik g. M. Klavžar v oktobrski oziroma novembrski številki «Gos. vestnika«. Dopisnik trdi, da je rdečecikasta hribovska pasma za idrijski okraj pretežka, pre-1 malo mlečna, da slabo izkorišča zaužito krmo, ter da je mleko krav te pasme pre-malo tolsto. Te svoje trditve pa opira na izid primerjevalnih poskusov, ki so se napravili pred 20. leti na kmetijski razstavi v Celovcu med kravami belanske in labod-ske pasme. Zakaj pa niso Korošci na podlagi izida teh poskusov opustili belansko pasmo in se niso takoj lotili razširjenja labodske pasme? Ali meni dopisnik, da imajo Korošci glave v mehu, kakor to očita članom odbora. Ne. ne, veleučeni g. dopisnik! Korošci nimajo glav v mehu in zato tudi niso opustili belanske pasine, marveč so kot razumni živinorejci začeli takoj strogo izvajati zakon o spuščevalnicah bikov, ki je približno enak našemu, so odbirali za rejo teleta najboljših in najlepših mlečnih krav, ki so jih plemenili z najboljšimi biki, so teleta pravilno vzrejali, svojo živino dobro oskrbovali, ustanovili živinorejske zadruge za mlečno nadzorstvo in so na ta Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti in razni kmetijski stroji. (1251): TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU, Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7. Odlikovani zobotehniški atelje BBEZ1GAR RSD8LF v Gorici, Via Carducci 15 1. Imm vsaki dan ea 9-12 dep. in 2-5 pep. Za manj premožne znižane cene Znsnost in umetnost ZBORNIK za umetnostno zgodovino. I?J5el je 3. zvezek tega zbornika s sledečo vsebino: France Mesesnel, Ivan Grohar; Francč Stelč, Epiirrafične drobtine IV: Magister Martinus Petri(cb); Milko Kos, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani: VII. Rokopisi različne prove-nience (Nadaljevanje); Umetno-stno-zgodo-vinsko društvo; Varstvo spomenikov; Bibliografija; Književnost; Razstave; Razno: Spomin na Ivana Groharja. Zbornik izdaja Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani. K33B91 I3SB ■9IIS3 523 S S 11533 asnsi^scd A n II za leto 1927 z naslovom tvrtke se dobijo o Marni „E«inesf Trsi, Via S. Francesco štev. 20 aaaarssaai sarasKai £^stzjćii .VSU^JI Razna zanimivosti Črez dva in dvajset let. || Na binkoštno nedeljo 1904. 1. se je J našlo v bližini Kraja Veilsdoria na Tbu- £ ringškem p go^jja je začela s preiskavo, a ^ daril. Tudi na premovanju živme v Ziren, \b uspeha. Pet let pozneje je sodnija U katero je priredil pred vojno kranjski de- , , vrsnik* Tvorba. ki ca ie & že!ni odbor, je dobila prvo darilo krava j za.perla voznika Julija Kocha ki ga je belanske p^sme, last pok. g. Andreja 2ak- 1 j udska govorica oznacala kot storilca JJ V 1U V/ w - » * * v- f * VfcfcJ W J^ V —■ C? ----------»--1 , 4 t _ * 1 r w lja z Ledin št. 2 (18 1 mleka). Enako je bilo A izpustih so ga, ker mu niso mogli g priznano prvo darilo za bike belanskemu I ničesar dokazati. Letos drugega plemenjaku g. Mauserja iz Jarčje doline ! cembra je pa policija na podlagi ljud- g (2iri), dasi je bilo na razstavi dokaj lepih j gke vorice zopet aretirala voznika i da glav živine simodolske pasme. Torej so ze - Rocha ki je sedaj pred preiskovalnim ^riSfe^S^e^^ia^^i-dnikom priznal svoje dejanje. Naj pasma j ulici sta se bila spopadla, Kocli je uda-. Tudi na lanski razstavi goveje živine, j ril Sohna po glavi, ta je padel nezave-o priliki velesejma v Ljubljani, so bila ? sten na tla in da bi ne imel sitnosti Sj goveda belanske pasme razstavljena v naj- policijo in sodni jo, je Koch kratko malo večjem številu in so tudi tu dobila največ j vrg-ei Sohna črez most, kjer je ta konč- daril. j jjq utonil Najbolj pa nam dokazuje izboljšanje be- ■ ^ ie dokaMj lanske pasme razstava, ki jo je priredila f z usesom |e dokazal, prej omenjena koroška kmetijska, zadruga [ V Gossnitzu je bil sejem. Na sejem je lansko jesen v Pusarnicah v belanski do- \ prišel tudi blapec Kreisling s svojim lini, ki so se je udeležili tudi nekateri ži- j dekletom Heleno. Ker je pa Helena le j j vinorejci iz idrijskega in cerkljanskega ; j)reveč ijubimkovala z drugim mlade- i | okraja. Na tej razstavi je ocenjevala obda- ničem Oelmannom, se je Kreisling j rovalna komisija krave ne le po telesni . ™>lcliral ^voiee-a tekmeca v!~ lepoti, ampak tudi po mlečnosti. Med dru- i ujezil, poklical svojega tekmeca v ^ gimi zelo mlečnimi kravami smo videli j Stran m mu odgriznil uho. Oelmann je; eno, ki je imela v letu 1924 6086 kg mleka : tožil, a ker sta bila tedaj sama, m mo-■ z 3.16% tolšče, iz Česar sledi, da ni obsurd- j gel pokazati krivde Kreislingove. Že je no, ako ima belanska krava toliko mleka, j hotel zaključiti sodnik razpravo in Taka krava je bila last g. Antona Supers- i oprostiti radi pomanjkanja dokazov berga v Sachsenburgu; enega bika od te j obtoženepa Kreislinga ko izvleče Oel- krave ima g. Andrej Cufer v Bukovskem mann ^ žopa ko9 SVf>jega ušesa in ga V^udSsmoM tej razstavi tudi 11! položil pred sodnika rekoč: «To uho bo mesecev starega cikastega bika izvrstnega ; pričalo zame!» In res se je doznala pokolenja, ki ga je društvo živinorejcev; Keislingova krivda po sledovih njego- _r.r, 17 rv.iliinriAv l'Prtn V nfliplTI ttiVi taK in Irnripnn ir> Tirnici irin- tiifli f TV-1 Ne pozabite, da ima tvrdka Ini, Corso V. LII!, 25 ntiproii zastavljalnici izfotatfi. sl&fce! pgvFŠBlKC i?5o p fu-in iE&zem&B Ustna krcjBcn.ca l. Fodružnca v IDP!J1 Via CasieiocS (hiia Lspsin:)^ Govori se slovenska M Wšje tsne plačujem zc 1305 kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajeev itd. iid. Sprejemajo se posiljolve po poŠti. nakupilo za 17 milijonov kron, v našem denarju približno 6000 lir. in ki je bil namenjen za plemenitev najboljših, za pleme odbranih mlečnih krav. O mlečnosti razstavljenih belank nam pričajo naslednja dejstva: 13 najboljših mlekaric je dalo v letu 1923 50.360 k$r mleka, povprečno vsaka 3875 1 s 3.53% tolšče. Ostalih 33 razstavljenih krav izkazuje od 2054 do 4438 kpr mleka na leto. O dobroti mleka naših tolminskih cik, ki so jih tolminski živinorejci vzgojili vsled mnogoletnega Kržanja svojih domačih krav s čistokrvnimi belanskimi biki, nam pričajo določevanja tolšče, ki jih je izvrševalo že v predvojnem času goriško kmetijsko kemično poskuševališče. V 37 vzorcih mleka iz volčanske mlekarne je določilo goriSko kmetijsko kemčino po-skoševališče dne 18. maja 1914 sledeče odstotke tolšče: 3.9, 4.6, 3.4, 4.8, 4, 4.1, 3.2, 4.7, 4.2, 4.1, 3.8, 3.8, 5.3, 4.3, 3.8, 3.2, 3.4, 3.7, 3.5, 4, 4.2, 3.9, 5.1, 3.3, 3.7, 3.8, 3.9, 3.3, 3.7, 3.9, 4, 2.7, 3.1, 2.9, 3.1, 3.3, 3.4. Povprečna tolščoba teh 37 vzorcev je znašala torej vih zob in končno je Kreisling- tudi sa m priznal dejanje. 9. mimtii * Trs! Via Cesare Battisti 10, ii. nad., vrata 1& 0 t» ;