206 Determination of some loads in slovenian men‘s volleyball team Abstract For better understanding the load in volleyball game is necessary to ascertain the number of jumps according to player position and their characteristics. In relation with jumps it is also important to know the number of hits as these are two main loads in vol- leyball game which are associated with most of injuries. Thus far, studies have focused mostly on the efficiency of volleyball skills in competitions and their characteristics as well as injury incidence, without giving any attention to the number of jumps accord- ing to player positions. The present study includes the members of the Slovenian national team at the 2015 European Volleyball Championship. The analysis is based on the statistical data collected with the Data Volley software. The sample includes seven players on different playing positions. They played seven games and 26 sets. Jumps and hits in each set were counted according to the player positions. The findings show that blockers and setters do more jumps, while opposite and receivers do more hitting. Key words: volleyball, load, jumps, hits, playing position Izvleček Za razumevanje telesnih obremenitev v odbojki je pomembno poznavanje števila skokov za posamezna igralna mesta in nji- hovih značilnosti. V povezavi s skoki je prav tako pomembno poznati število udarcev, saj sta to dve glavni obremenitvi v odboj- karski igri, s katerima je povezanih največ poškodb. Večina raziskav se je ukvarja- la predvsem z uspešnostjo odbojkarskih prvin na tekmovanjih ter značilnostmi in incidenco poškodb med igralci odbojke. V vzorec smo vključili člane slovenske odboj- karske reprezentance, ki so bili na evrop- skem prvenstvu leta 2015. Meritve smo izvajali na podlagi statističnih podatkov tekem, pridobljenih s programsko opremo Data volley. V vzorec je vključenih sedem odbojkarjev na različnih igralnih mestih. Odigrali so sedem tekem in 26 nizov. Ugo- tavljali smo število skokov in udarcev v posameznem nizu glede na igralno mesto. Največ skokov izvedejo igralci na igralnih mestih bloker in podajalec, največ udarcev pa korektor in sprejemalec. Ključne besede: odbojka, obremenitve, skoki, udarci, igralno mesto Jernej Rojc, Tine Sattler Ugotavljanje nekaterih telesnih obremenitev članov slovenske odbojkarske reprezentance raziskovalna dejavnost 207 „ Uvod Odbojka je globalni šport, ki ga igrajo na- rodi na vseh celinah. Podatki iz leta 1997 kažejo, da odbojko po svetu igra več kot 200 milijonov ljudi (Aagaard, Scavenius in Jørgensen, 1997). Z razvojem odbojkarske igre se je zgodaj pojavila tudi potreba po specializaciji igral- nih mest v odbojkarski ekipi. S pojavom specializacije se je raven igre opazno zviša- la. Usmeritev v posamezno igralno mesto je imela za posledico tudi usmerjen trening za posamezna igralna mesta, predvsem pri tehnično-taktičnih prvinah odbojke. Igral- na mesta so podajalec, sprejemalec, korek- tor, bloker in libero. Na igrišču so hkrati v igri dva sprejemalca, en korektor, dva blo- kerja in podajalec. V naši raziskavi so nas zanimale vse prvine, pri katerih so vključeni udarec, skok ali kombinacija obeh prvin. Prav vsak gledalec ali opazovalec na odboj- karski tekmi bo hitro opazil najatraktivnejše in najzanimivejše tehnične prvine, ki sesta- vljajo odbojkarsko igro, še posebej tiste, ki so izvedene ob visokem skoku. Prav gotovo vsak opazi močan servis iz skoka ali napad, kjer so hitrosti žoge izjemne. Zavedati pa se je treba, da vsakemu visokemu skoku sledi globok doskok. Ob vsakem odrivu in doskoku na igralca delujejo velike sile. V od- bojki se največ točk doseže z napadom. Za uspešen napad morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja: moč in natančnost udar- ca. Poznavanje števila skokov in udarcev je ključnega pomena pri pripravi odbojkarjev na največje napore in obremenitve. V eni izmed raziskav, ki je ugotavljala povezavo med trajanjem treninga in številom pono- vitev, so ugotovili, da so odbojkarji v eni uri v povprečju skočili 62,2-krat, odbojkarice pa 41,9-krat (M. A. Bahr in R. Bahr, 2014). V letu 2015 je slovenska moška odbojkar- ska reprezentanca dosegla najboljši uspeh v zgodovini slovenske odbojke. Na evrop- skem prvenstvu v Bolgariji je osvojila srebr- no medaljo. Evropsko prvenstvo je trajalo devet dni. Slovenska reprezentanca je na prvenstvu odigrala sedem tekem. Zaradi kratkega in napornega prvenstva smo z raziskovalnim delom želeli pridobiti čim bolj natančne podatke o številu skokov in številu udarcev med posameznim ni- zom, s katerimi se ponavadi osvaja največje število točk in predstavljajo hkrati največjo obremenitev v odbojkarski igri. „ Metode Preizkušanci V raziskavo je bila vključena slovenska od- bojkarska reprezentanca, ki je nastopila na evropskem prvenstvu v odbojki v Italiji in Bolgariji leta 2015. Prvenstvo je trajalo de- vet dni. Slovenska reprezentanca je odigra- la sedem tekem: tri tekme v skupini skupaj z Belorusijo, Belgijo in Poljsko ter nato še štiri v izločilnih bojih. V osmini finala je bila Slovenija uspešnejša od Nizozemske, v četr- tfinalu od Poljske, v polfinalu od Italije, pre- moč je šele v finalu evropskega prvenstva morala priznati Franciji. Slovenska ekipa je celotno prvenstvo odigrala z majhnim številom igralcev, zato so bili ključni igralci izredno psihofizično obremenjeni. Skupaj so odigrali 26 nizov, 14 so jih dobili, 12 pa izgubili. V času prvenstva je bila povprečna starost ekipe dobrih 26 let. V višino je ekipa v pov- prečju merila 197,4 cm in tehtala 87,1 kg. V vzorec smo vključili vse slovenske igralce, ki so vsako tekmo odigrali vsaj en celoten niz. Takih igralcev je bilo sedem, če ne upošte- vamo libera, ki načeloma ne izvaja skokov in udarcev. V vzorcu so zajeta štiri igralna mesta in sedem odbojkarjev (1 podajalec, 2 sprejemalca, 1 korektor in 3 blokerji). Pripomočki Z uporabo programa Data volley je mogo- če analizirati in v vsakem trenutku prikazati uspešnost ekipe v posamezni odbojkarski prvini. Danes je ta programska oprema zelo razširjena tudi v Sloveniji. Program omogo- ča hitro in raznovrstno obdelavo vnesenih informacij, kar omogoča celosten in bolj specifičen pregled dogajanja na tekmi. Sta- tistiki med tekmo vodijo statistiko, na pod- lagi videnega beležijo odbojkarske prvine in jih ocenjujejo z večstopenjsko lestvico. Ocene pripisujejo igralcem, ki izvajajo od- bojkarsko prvino. Statistik posredno beleži vsak skok na tekmi, neposredno pa tudi vsak udarec. Postopek Z omenjenim programom se posredno be- leži tudi število skokov v povezavi s prvina- mi, ki se izvajajo v skoku. Te prvine so servis v skoku, podaja v skoku, napad in skok v blok. To so štiri odbojkarske prvine, kjer je prisoten skok. Te podatke smo pridobili z obdelavo statističnih podatkov. Pridobljene podatke smo prenesli v Microsoft Excel, jih tam obdelali in nato opravili še statistične izračune v programu IBM SPSS (Statistical Package for Social Sciences) verzija 20.0, okolje Windows (SPSS Inc., Chicago, ZDA). Pri zbiranju podatkov iz programa Data vol- ley smo upoštevali število odigranih nizov za posameznega igralca in igralno mesto. Upoštevali smo dejstvo, da se nizi 1, 2, 3 in 4 igrajo do 25. točke in da se 5. niz igra do 15. točke. Zato smo pri večini obdelav po- datkov naredili izračune ločeno za prve štiri nize (NIZ1234) in nato še za vse nize skupaj. „Rezultati in razprava Število skokov v napadu Skupno so igralci v vzorcu izvedli 1334 skokov v napadu. Najmanj skokov je bilo izmerjenih v petem nizu, v katerem se igra do 15. točke z dvema točkama razlike. Slo- venija je na prvenstvu odigrala samo en peti niz, proti reprezentanci Poljske v četr- tfinalu. Število skokov za igralno mesto podajalec je večje kot pri igralcih za preostala igral- na mesta. Podajalcu smo šteli vse skoke na Tabela 1 Povprečno število skokov pri napadalnem udarcu v posameznem nizu glede na igralno mesto za vse igralce, ki so bili vključeni v vzorec, za celoten turnir NIZ S1 S2 K B1 B2 B3 P 1. niz 6,3 6,0 5,6 8,3 7, 8 5,3 12,7 2. niz 8,7 7,4 6,1 10,1 9,6 9,5 16,0 3. niz 7,7 6,1 6,3 8,6 9,0 0,0 13,1 4. niz 6,0 7, 8 10,8 8,0 8,3 0,0 13,5 5. niz 8,0 4,0 3,0 7, 0 0,0 6,0 13,0 SKUPAJ 7, 3 6,3 6,4 8,4 6,9 4,2 13,7 NIZ1234 7, 2 6,8 7, 2 8,8 8,7 3,7 13,8 LEGENDA: NIZ – igrani niz, S1 – prvi sprejemalec, S2 – drugi sprejemalec, K – korektor, B1 – prvi blo- ker, B2 – drugi bloker, B3 – tretji bloker, P – podajalec. 208 optimalen sprejem servisa in optimalne obrambe kot skoke pri napadu, saj lahko na optimalen sprejem podaja v skoku ali napada sam. Število skokov v blok Število skokov v blok je veliko. Nekaj skokov je izvedeno samo iz skočnega sklepa, ve- čina skokov pa je narejenih ob lateralnem gibanju ob mreži pri sestavljanju dvojnega ali trojnega bloka. Igralci so opravili skupno 1335 skokov v blok. Najmanj skokov je bilo izmerjenih v petem nizu, v katerem se igra do 15. točke. Pri skokih v blok najbolj izstopajo blokerji, ki skačejo v blok skoraj vedno ob vsakem napadu nasprotnika. Število skokov pri izvedbi servisa Ugotavljanje števila skokov pri servisu je lažje, saj statistik zabeleži vsak servis in vr- sto servisa. Igralci, vključeni v vzorec, izvaja- jo servis v skoku z rotacijo in servis v skoku brez rotacije. Nekateri uporabljajo obe vrsti, nekateri samo enega. Igralci so skupno iz- vedli 590 servisov v skoku. Število skokov glede na igralno mesto Ugotavljali smo število skokov za igralna mesta sprejemalec, korektor, bloker in podajalec. Pri slovenski reprezentanci sta sprejemalca prve postave odigrala vse tek- me in nize na prvenstvu, prav tako korektor in podajalec. Na igralnem mestu blokerja so se menjali trije igralci. Največ skokov so izvedli igralci na igralnih mestih blokerja in podajalca, sledita spreje- malca in korektor. Število skokov pogojuje tudi začetna po- stavitev in število rotacij v določenem setu. Če igralec začne v coni štiri, pomeni, da bo verjetno večkrat v nizu v prednji vrsti kot njegov soigralec, ki začne diagonalno v zadnji vrsti. Treba je upoštevati tudi, da blokerji izvajajo odbojkarske prvine samo v štirih rotacijah. To so skoki ob mreži, skoki v blok in skoki v napadu ter skoke ob izva- janju servisa. Igralci na preostalih igralnih mestih izvajajo skoke tudi, kadar niso v prednji vrsti. Sprejemalca in korektor iz- vajata skoke v napadu tudi iz druge vrste, medtem ko podajalec izvaja podajo v sko- ku v vseh šestih rotacijah ob optimalnem oziroma dobrem sprejemu ali obrambi. Kljub temu pa v posameznem nizu največ skokov izvedejo blokerji. Na prvenstvu je S1 v povprečju večkrat sko- čil v posameznem nizu v napadu (7,2) kot pa v blok (6,5) ali pri servisu (4,0). Podajalec je večkrat skočil v napadu kot pa v blok in pri servisu. Tukaj so šteti vsi skoki ob opti- malnem in dobrem sprejemu servisa ter optimalne ali dobre talne obrambe napa- da nasprotnika. Skok podajalca ob izvajanju varanega udarca ob drugi žogi je namreč isti kot skok ob podaji. Vsi igralci na mestu blokerja večkrat skočijo v blok kot pa v na- padu. Število udarcev v napadu Želeli smo ugotoviti skupno število udarcev v napadu v posameznem nizu in vseh nizih skupaj. Blokerji in podajalci kljub največjemu šte- vilu skokov, ki smo jih navedli v prejšnjih tabelah, izvedejo najmanj udarcev. Tabela 2 Povprečno število skokov v blok v posameznem nizu glede na igralno mesto za vse igralce, ki so bili vključeni v vzorec, za celoten turnir NIZ S1 S2 K B1 B2 B3 P 1. niz 6,6 7, 0 6,7 12,7 14,5 9,0 4,7 2. niz 5,6 9,6 4,6 15,3 11, 8 13,5 8,9 3. niz 6,4 5,4 6,9 13,6 11, 6 0,0 5,3 4. niz 7, 5 8,0 6,5 12,5 14,0 0,0 6,3 5. niz 4,0 5,0 13,0 12,0 0,0 0,0 9,0 SKUPAJ 6,0 7,0 7, 5 13,2 10,4 4,5 6,8 NIZ1234 6,5 7, 5 6,2 13,5 13,0 5,6 6,3 LEGENDA: NIZ – igrani niz, S1 – prvi sprejemalec, S2 – drugi sprejemalec, K – korektor, B1 – prvi blo- ker, B2 – drugi bloker, B3 – tretji bloker, P – podajalec. Tabela 3 Povprečno število skokov pri servisu v posameznem nizu glede na igralno mesto za celoten turnir NIZ S1 S2 K B1 B2 B3 P 1. niz 4,3 4,9 4,1 2,6 2,8 5,0 2,9 2. niz 3,7 5,3 4,1 3,7 3,8 3,5 2,9 3. niz 4,9 4,1 4,0 3,3 3,7 0,0 4,1 4. niz 3,3 4,3 5,5 1,8 3,3 0,0 3,5 5. niz 3,0 2,0 3,0 2,0 0,0 1,0 4,0 SKUPAJ 3,8 4,1 4,2 2,7 2,7 1,9 3,5 NIZ1234 4,0 4,6 4,4 2,8 3,4 2,1 3,3 LEGENDA: NIZ – igrani niz, S1 – prvi sprejemalec, S2 – drugi sprejemalec, K – korektor, B1 – prvi blo- ker, B2 – drugi bloker, B3 – tretji bloker, P – podajalec. Tabela 4 Skupno število skokov v posameznem nizu glede na igralno mesto za vse igralce, ki so bili vključeni v vzorec, za celoten turnir NIZ S1 S2 K B1 B2 B3 P 1. niz 120 125 115 160 95 58 142 2. niz 126 156 104 194 116 53 194 3. niz 133 110 120 170 159 0 158 4. niz 67 80 91 87 78 2 93 5. niz 15 11 19 21 0 7 26 SKUPAJ 461 482 449 632 448 120 613 LEGENDA: NIZ – igrani niz, S1 – prvi sprejemalec, S2 – drugi sprejemalec, K – korektor, B1 – prvi blo- ker, B2 – drugi bloker, B3 – tretji bloker, P – podajalec. raziskovalna dejavnost 209 ov ob napadalnih udarcih, SKBLOK – število sko- kov v blok, SKNIZ – skupno število skokov. Na evropskem prvenstvu sta bila najbolj obremenjena odbojkarja S2 z 291 udarci in 482 skoki in B1 s 632 skoki. Skupno število udarcev V tej kategoriji sta upoštevana servis in udarec v napadu skupaj. S tem dobimo po- datek, kolikokrat udari igralec po žogi, kar predstavlja določeno obremenitev za ra- menski sklep. Največ udarcev na celotnem turnirju je izvedel sprejemalec S2 (291 udarcev), drugi je korektor (283 udarcev) in tretji sprejemalec S1 (277 udarcev). Igralci na mestu blokerjev izvedejo v primerja- vi s prej naštetimi podatki o skokih veliko manj udarcev. Največ udarcev se izvede v napadu. Blokerji poleg servisa, ki je edina popolnoma individualna prvina, izvajajo skoke ob vsaki organizaciji napada, kjer ima ekipa optimalen ali dober sprejem oziroma obrambo. Taktična distribucija žog v mo- derni odbojki narekuje, da igralci na igral- nem mestu blokerja dobivajo v napadu manj žog kot igralci na preostalih igralnih mestih. Servis je največkrat izvajal S2. Veliko število izvedenih servisov posameznega igralca nam lahko pove več stvari. Igralec ob do- brem servisu povzroča težave pri sprejemu servisa in posledično organizaciji raznovr- stnega napada nasprotnikove ekipe. Zara- di tega je lahko organizacija blokiranja in obrambe lažja in predvsem kontrolirana, saj ekipa ne prihaja v časovno stisko. Čas in hitrost odbojkarske akcije sta ključnega pomena. Ob kakovostni obrambi se ekipi, ki je imela servis, ponuja nov napad in pri- ložnost za »break« točko. Ko navedemo skupno število udarcev in skokov, ki so jih igralci opravili v devetih dneh prvenstva, se zavemo, kako po- membna je dobra fizična priprava ter kako pomembno je spremljanje zdravja in obre- menitev odbojkarjev pri preprečevanju poškodb. „ Zaključek Odbojka je šport, kjer se večina točk do- sega v skoku in z udarcem. Ob pregledu literature smo ugotovili, da je bilo v prete- klosti na tem področju opravljeno le malo raziskav, neposredno povezanih s spre- mljanjem števila skokov in tudi z meritvijo števila udarcev. Trenerjem v odbojki lahko število skokov zelo dobro služi kot usmeri- tev pri načrtovanju trenažnega procesa in preprečevanju poškodb. Največ skokov v posameznem nizu se iz- vede pri skokih v blok. Največ skokov v blok izvedejo blokerji (B1: 353). Rezultati na preostalih igralnih mestih so si podob- ni. Predvsem so izenačeni korektor in oba sprejemalca. Podajalec je imel ob razvija- nju napadalne taktike vedno na izbiro tri napadalce, na katere se je lahko enako- vredno zanašal v vseh igralnih situacijah. V situacijah, ko podajalec ni imel možnosti za izkoristek vseh napadalcev, je s svojim iz- jemnim pregledom v napadu prevladoval S1. Karakteristike ekip so različne glede na igralce, ki sestavljajo ekipo. Trenerji skupaj s podajalci prilagajajo napadalne sisteme svoji odbojkarski ekipi. Zanimivo je, da blokerji izvedejo več skokov v krajšem časovnem obdobju. Podajalec večino skokov v posameznem nizu opra- vi zaradi podaje v skoku. Čeprav predmet naše raziskave ni bilo ugotavljanje tehnike skoka in tehnike udarca, smo se zavedali, da vsi izvedeni skoki in doskoki niso enaki. Za boljše razumevanje obremenitev je treba te obravnavati v povezavi z izvajanjem od- bojkarskih prvin. Pred začetkom raziskave smo se spraševali, ali bi bilo treba trening kondicijske pripra- ve prilagoditi posameznemu igralnemu mestu. Naša raziskava sicer ni ugotavljala Tabela 5 Število skokov pri posamezni prvini po igralnih mestih S1 S2 K B1 B2 B3 P SKSERV 4,0 4,6 4,2 2,8 3,7 4,3 3,5 SKNUD 7, 2 6,8 6,4 8,8 8,7 7,4 13,7 SKBLOK 6,5 7, 5 7, 5 13,5 13,0 13,7 6,8 LEGENDA: SKSERV – servis v skoku, SKNUD – skok v napadu, SKBLOK – skok v blok, S1 – prvi spre- jemalec, S2 – drugi sprejemalec, K – korektor, B1 – prvi bloker, B2 – drugi bloker, B3 – tretji bloker, P – podajalec. Tabela 6 Prikaz povprečnega števila udarcev v napadu v posameznem nizu za vse igralce NIZ S1 S2 K B1 B2 B3 P 1. niz 6,0 5,6 5,6 2,9 2,5 1,3 0,3 2. niz 7,4 7,9 6,1 2,4 2,0 3,0 1,0 3. niz 6,1 6,7 6,3 2,9 1,6 0,0 1,3 4. niz 7, 8 5,5 10,8 3,5 2,7 0,0 0,5 5. niz 4,0 8,0 3,0 0,0 0,0 2,0 1,0 SKUPAJ 6,3 6,7 6,4 2,3 1,7 1,3 0,8 NIZ1234 6,8 6,4 7, 2 2,9 2,2 1,1 0,8 LEGENDA: NIZ – igrani niz, S1 – prvi sprejemalec, S2 – drugi sprejemalec, K – korektor, B1 – prvi blo- ker, B2 – drugi bloker, B3 – tretji bloker, P – podajalec. Tabela 7 Število izvedenih udarcev in skokov na EP za posameznega igralca na celotnem turnirju IM SERV NAPUD SKUD SKSERV SKNUD SKBLOK SKNIZ S2 119 172 291 119 172 191 482 S1 106 171 277 106 191 164 461 K 111 172 283 111 172 166 449 B1 76 71 147 76 228 353 632 B2 69 39 108 70 167 240 448 B3 25 13 38 25 41 54 120 P 87 21 107 87 360 166 613 LEGENDA: IM – igralno mesto, SERV – število servisov, NAPUD – število napadalnih udarcev, SKUD – število skokov ob udarcih, SKSERV – število skokov pri servisu, SKNUD – število skok 210 oziroma preverjala tega. Ker se skoki med seboj razlikujejo, naj igralci ne bi potrebo- vali specialne kondicijske priprave za po- samezna igralna mesta. Zadostoval bi že individualni program kondicijske priprave glede na antropometrične značilnosti in funkcionalne sposobnosti. Karakteristike treninga z žogo pa bi morale vključevati posebnosti za posamezno igralno mesto. S takšnimi podatki si bodo lahko tudi slo- venski trenerji pomagali pri oblikovanju treningov, saj bodo natančneje poznali obremenitve, ki se pojavljajo na tekmah, to pa je izhodišče za načrtovanje trenažnega procesa. S tem si lahko pomagamo tudi pri načrtovanju preventivne vadbe za pre- prečevanje nastanka poškodb. Tako lahko ukvarjanje z odbojko postane še varnejše, trenerji pa lahko računajo na več zdravih igralcev, kar je odločilno pri doseganju vr- hunskih rezultatov tako majhnih narodov, kot je slovenski. „ Literatura 1. Aagaard, H., Scavenius, M. in Jørgensen, U. Int J Sports Med. 1997 Apr; 18(3), 217–221. 2. Bahr, R., Bahr, I. A. Incidence of acute volle- yball injuries: a prospective cohort study of injury mechanisms and risk factors. Scand J Med Sci Sports. 1997, 7(3), 166–171. 3. Castro, J., Souza, A. in Mesquita, I. (2011). At- tack efficacy in volleyball: elite male teams. Perceptual and Motor Skills, 113(2), 395–408. 4. Čopi, J. (2015). Priprava na odbojkarsko tekmo s pomočjo video analize in analize igralne statistike. Šport: Revija za teoretična in praktična vprašanja športa. 2015, Vol. 63, Issue 3/4, 163–166. 5. Dervišević, E., Sattler, T., Topole, E. in Hadžić, V. (2007). Risk factors for injuries in male volleyball players. Med. sport. Bohem. Slov., 2007, vol. 16, no. 3, 75. 6. Fritz, M. in Peikenkamp, K. (2010). Simulation of the complex countermovement jumping by means of a simple four-degrees-of-free- dom model. Medical and Biological Engine- ering and Computing 48 (4), 361–370. 7. Garcia-Hermoso, A., Davila-Romero, C. in Saavedra, J. M. (2013). Discriminatory power of game-related statistics in 14-15 year age group male volleyball, according to set. Per- ceptual and Motor Skills, 116(1), 132–143. 8. Peña, J., Rodríguez-Guerra, J., Buscà B. in Serra N. (2013). Which skills and factors bet- ter predict winning and losing in high-level men‘s volleyball? J Strength Cond Res. 2013 Sep, 27(9), 2487–2493. 9. Sattler, T. (2010). Notranji dejavniki tveganja športnih poškodb pri odbojki. Doktorska disertacija. Ljubljana. Fakulteta za šport. Uni- verza v Ljubljani. 10. Sattler, T., Sekulic, D., Hadzic, V., Uljevic, O. in Dervisevic, E. (2012). Vertical jumping tests in volleyball: reliability, validity, and playing- -position specifics. J Strength Cond Res. 2012 Jun, 26(6), 1532–1538. 11. Sattler, T., Hadžić, V., Dervišević, E. in Mar- ković, G. (2015). Vertical jump performance of professional male and female volleyball players: effects of playing position and com- petition level. J Strength Cond Res. 2015 Jun, 29(6), 1486–1493. 12. Sattler, T. (2015). Ugotavljanje razlik v nekate- rih prvinah igralne uspešnosti med zmago- valci in poraženci v vrhunski moški odbojki. Šport, Vol. 63, Issue 1/2, 110–114. 13. Zadražnik, M. in Marinko, G. (2004). 50 od- bojkarskih treningov. Ljubljana: Fakulteta za šport. Jernej Rojc, prof. šp. vzg. jernej.rojc@novomesto.si