Književnost. Jfzičnik, knjiga slovenska v XIX. veku, 29. zvezek, spisal kanonik profesorJ. Marn, izšla je kot ponatisek iz 31. letnika »Učiteljskega Tovariša«. Ta zvezek je posvečen slovenskim učiteljein, ker je v njem opisano literarno delovanje večinoma učiteljev in sicer so opisani Cegnar, Levičnik, Močnik, Navrat.il, Praprotnik, Tomšič. S kako natančnostjo g. pisatelj sploh v »Jezičniku« opisuje slovensko lite- rarno delovanje, ni treba oinenjati, saj je vsakemu znano, kdor to knjigo pozna, in iz tega se da sklepali, kakšno zgodovinsko vrednost ima »Jezičnik«. Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1892 s popolnim imenikom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskettt, Kranjskein, Primorskem in slovenskeui delu Koroš- kega po stanji v zaretku šolskega leta 1891/92. — VI. leto. — Izdal in uredil Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik »Popotnika« v Mariboru. Celje. Tiskal in založil Dragotin Hriliar. — Kakor prvih pet letnikov, tako tudi šesti letnik z velikiin veseljem pozdravljamo, tembolj, ker je »Koledar« leto za letom bolj popolen ter vedno bolj ustreza željatn slovenskega učiteljstva bodisi glede vsebine ali glede zunanje oblike. V njeni najdemu letos popolen koledarij za tekoče leto; sliko slavnega pedagoga Jana Amosa Koinenskega z lepo pesinico: »Ob rojstveni tristoletniei Jana Amosa Komenskega«; rodopis cesarske rodovine; upravni odbor in delegacijo »Zvezo slovenskih učiteljskib društev« ; tarif za pisina; najvažnejše perijodične uradne opravke šolskib vodstev in krajnib šolskih svetuv; šolske piaznike; žiebanje vseh avstroogerskih sreček 1. 1892.; dr. G. A. Lindnerja: »deset pravil za življenje« ; lestvice za prislujbine šteuipeljnov; kratek opis avstrijsko - ogrske rnonaibije z ozirom na nje velikost v krn2, število prebivalcev, glavna inesta s številom prebivalcev; inienik šolskili oblastev, učiteljišč, c. kr. izprnševalnih komisij, Ijudskib šol in učiteljskega osobja, kakor lansko leto; »dodatek« z imenikotn učiteljiičnikov-četrtoletnikov oziroma četrtoletnic v jMatiburu, Gradci, Ljubljani, Kopru in Goiici. Za tern pride »imenik« učiteljskih osob, ki so v preteklem letu iz učiteljstva izstopile in sicer v pokoj stopile ali uuirle. Bazven tega dobiš v »dudatku« popolni abecedni imenik šolskih krajev in učiteljskega osobja; na konci koledarja je pa več prnznili listov za beležke. »Popotnikov koledar« stane koinad navadne vezi 1 gld. 30 kr. Ta eena je seveda kljubu raznovrstni vsebini vsejedno še precej visoka ; odvisna je pa od naročnikov; če se bode slebarn slovenski učilelj naročil na »Koledar« in ga tudi pravočasno pla<"al, bode v prihodnje gotovo tudi cena nižja. Občna želja slovenskega učiteljstva je pa, da bi, če ne že v začetku šolskega leta, pa gotuvo vsaj p r e d novim letom izšel ter bil v grudnu že razposlan. Želeli bi ludi, da bi bila v pribodnje itnena učiteljev z drugačnim tiskom (n. pr. z ležečimi črkaini) tiskana, da bi bila bolj razvidna. Tu pa tain se najde tudi kaka jezikovna napaka; mislim, da je bolj pravilno »Zveza«, kakor »Zaveza« ; popolnoma napačno je pa: »Med tiskom vršujoče se premembe«. Vsega tega pa ne smemo zameriti g. uredniku, če pomislimo, koliko truda ima z uredovanjem »Koledarja« . zato ga vsem tovarišem in tovarišicam najtopleje priporočatno v naročbo in ne moremo si misliti slovenskega učitelja ali slovenske učiteljice b:ez ,Popotnikovega koledarja«, ki je vsakemu izmed nas pravi »vademecum«. J. 1). FUnfiiPhiitrir Jahresbericht der k. k. Staats(iewerbosc'hiil« in Urasc. Director K. Laužil. To letno poročilo omenimo zaradi tega, ker Slovenci nintamo svoje državne obilne šole. Naše obrtne šole  so le strokovne ali sarno nadaljevalne šole. Če se hoče torej kak slovenski inladenič v kaki obttni stroki više izobraziti, treba mu je iti v Gradec. Zaradi tega visoka vlada vsako leto šolsko nadzorstvo opozarja na ta zavod. Kako obširen je zavod, razvidi se lahko iz tega, da iina 43 uenib močij. Ueencev in učenk je bilo v šolskem letu 1891. 81_ v starosti od 13. do 45. leta. Po dumovini je bilo seveda največ Štajercev, 571. Na drugein mestu je Niže- Avstrijska (41), na tretjetn Ogerska (30), na četrtem Kranjska (26). Dalje so Koroška (24), Laška (22), Češka (19), Primorje (15) itd. Izmed teh je bilo Slovencev 53. A. Ž. Katalog des k. k. Sclitilbiicher-Verlagres in Wien. Ausgegeben ain 15. .Juli 1891. P'o tem katalogu ima c. kr. šolsko-knjižna zaloga nastopne slovenske knjige in šolske potrebščine v zalogi: A. Za ljudske šole: Mali katekizem (tri izdaje a 8, 7, 6 kr.); Srednji katekizem (28 ki\); Veliki katekizetn (dve izdaji a 50 in 30 kt\); Krščanski katoliški nauk (25 kr.); Sveti listi, berila in evangeliji (46 kr.); Zgodbe svetega pisina (50 kr.) — Začetnica in prvo berilo, Miklosich (24 kr.); Drugo berilo in slovnica (35 kr.); Tretje berilo (40 kr.); Getrto berilo (60 kr.); Slovenska slovnica (45 kr.) — Prva računica (8 kr.); Druga računica (12 kr.); Tretja računica (43 kr.); Četrta računica (16 kr,); Peta računica (20 kr.) — Slovensko-nemška začetnica, Miklosich (20 kr.); Slovensko-uetnški abeoednik, Presebera (35 kr,); Prva nemška slovnica (24 kr.); Druga neraška slovnica (36 kr.); Tretja neinška slovnica (30 kr.); Navod k naučenju italijanskega jezika, Valentič. I. del (20 kr.), II. del (42 kr.). - Tablica zlngovanja (1 gld. 4<J kr.). B. Za učiteljišča: Doinoznanstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske, S. Rutar (40 kr.). (;. Poinožne knjige: Navod k Kundratovim anatomičniin tablain (_O kr.); Navod k prvi in drugi računici (35 kr.). D. Cesarska pesem. avtentični tekst (5 koinadov 2 kr., 100 komadov 35 kr.). E. Tiskovine: Nenatisnene pole za spričevala (z jediiosjlranskiin podtiskotn HX) pol 1 gld. 40 kr., z obojestranskitn podtiskom 1 gld. 50 ki\) — Izpustnice, odhodnlce in obiskovalna spričevala za Štajersko z nemškim in slovenskirn tekstom (a-2 kr.). F. Učni načrti: Učni načrti za ljudske šole na Primorskam v nemškem, laškeni, hrvaškem in slovenskem jeziku (70 kr.) — Učni načrti za meščanske šole in navod k učnina načrtom za Ijudske in mešfianske šole na Printorskem (90 kr.). G. Knjige za srednje šole: Slovensko berilo za peti gimnazijalni razred (42 kr.); Slovensko berilo za šesti gininazijalni razred (42 kr.); Slovensko berilo za sedtni girnnazijalni razred (31 kr.); Slove- nisches Elementarbuch fiir Mittelschulen und Lehrerbildungsanstalten, J. Lendovšek (nova knjiga, 80 kr.). Po izdanji tega kataloga je ta zaloga, kakor smo slišali, založila tudi nekatere tiskovine za obrtne nadaljevalne šole v slovenskem jeziku. Mnogo knjig še pogrešamo, posebno peto računico za štiri- in večrazredne ljudske šole. Kar se tiče jezika, nam ne ugaja, da se v »prvi, drugi in tretji nemški slovnici« poluglasni e pred r-om ne izpušča, kar se ne vjeina z drugiini učniini knjigami. A. Ž.