Beda na Slov. Štajerju. OoTor poilane* J. Žičkar-ja v držarnem zboiu 1. febr. 1905. (Konec.) V imenu gospoda poslaaca dr. Ploja kakor tudi v lastaem imeaa moraia omeaiti neki drug predmet, ki spada semkaj. Gre ae aamreč za prebivalstvo viaogradaih haloakih goric, ki se nahaja v jako bedaem ataaja. Valed trajaih nalivov meaeca oktobra laaskega leta ao aastopili v teh že preaovljeaih viaskih goricah velikaaaki plazovi. Skoda zaaaa veliko tiaoč kroB. Prebivalstvo se aahaja v veliki bedi ter ae more samo popraviti skode, katero so povzročili ti plazovi. Pomod je torej bbjbo potrebna. V stajerskem deželnem zboru amo spodaještajer8ki poslaaci v tej zadevi vložili aajai predlog, ki ae glaai: »Viaoki deželai zbor naj blagovoli akleaiti: Deželaema odboru se aaroči, aaj Be obrne do c. kr vlade, da ta po popolaoma zmožaem veščaku 8 aodelovaajeai kakega zastopaika deželaega odbora prejkoprej določi ekodo na raznih aaaadih, posebao aa ameriakih viaogradih, v Halozah, pol. okraj Ptoj, katero so povzročili valed dolgotrajaega deževja aaatali plazovi, ter jo približao oceai, da more potem c. kr. vlada ia dežela Štajerska aa podlagi te oceae podeliti poakodovaaiia potrebao deaarao podporo, da 80 skoda povzročena po plazovih, posebao aa ameriakib vinogradib, popravi". Ta predlog se je vložil 8. aovembra 1904, ia je deželai zbor skleail aledeče: BDeželaemu odboru ae aaroči, da puati po kakem tehaičaem orgaau pregledati škodo v Halozab, povzročeao po plazovib ia ljudatvo poačiti, aa kak aačia bi se akoda dala popraviti m kako bi se v bodoče plazovi zabraaili. Dalje ae aaroči deželaema odbora, da omogoči v aporazumljeaju ia z materijelaim sodelovaajem c. kr. vlade popravo materijelae skode, aastale po omeajeaib plazovih". Pred aekolikimi daevi 8mo vložili v tej viaoki zborflici tozadevao resolacijo ia pro8imo visoko zboraico, da jo blagovolli odobriti, da aamreč skaai viaoka vlada v sporaznmljeaju a štajerskim deželnim odborom popraviti omeajeao skodo. Omeaiti mi je še aekaj o potrebai uravaavi rek aa jažaem Štajerskem. Glede regulacije aekaterih rek 8e je maraikaj že ukreailo, a. pr. glede Mure, Drave ia Save. So pa ae druge reke, ki so jako potrebae aravaave kakor Saviaja, Mialiaja, Voglajaa, Pesaica, katera se je deloma že začela regulirati, potem Sotla ia aekaj hudouraikov. Osobito, kar ae tiče Sotle, ki dela mejo med Štajer8ko ia Hrvatsko, se mora omeaiti, da aaatajajo leto za letom velikaaske povodaji, ia če tudi deževje poaeha ia voda odteče v strago, oataaejo veadar aa bližajih njivah ia travaikih velikaBske mlake, valed katerih je krraa tako blataa, da se ae raorc več rabiti za živiao. Ce pa je trava že pokoaeaa, jo voda, kakor ae je že doatikrat zgodilo, odaeae. Laaako jesen ao tndi poljski pridelki vsled take velike povodaji po ajivab segnili ia bili popolaoma uaičeai. Ob Sotli leži vaa Gregovce, ki se aahaja vedao v aevaraosti, da jo Sotla odaeae. Sotlajepred kratkim zapustila arojo prejsajo atrugo ter si napravila aovo strugo aaravaost proti vaai. Viaoki vladi se je o tem že Bporočilo ia seje proailo za pomoč. Da se reii vas Gregovce, so potrebae posebae obrambae aaprave ob Sotli, katerih prebivalci ae morejo postaviti na lastae stroške. Rad bi omeail še aeko zadevo. Reklo se mi je sicer, da ta stvar ne spada v to debato o bedneui staaju. Vendar mislim, da se bodo ceajeai gospodje prepričalf, da spada aemkaj. Gre se aamreč za stavbo aolakega poslopja v občiai Globoko. Leta 1882 morala je občiaa Globoko zidati aovo aolsko poslopje. Glede stavbisča za aovo aolsko poslopje so bili merodaJBi možje različaega maeaja. Dobil aem ravaokar zapi8aik, iz katerega se razvidi izjava več ee živečib mož, ki so svarili, aolo poataviti aa prostor«, kjer zdaj atoji. Toda komiaija okrajaega aolakega sveta ia v sporazamljeaja ž ajo državai stavbeai tebaik ao določili, da ee mora poslopje veader poataviti aa tej prožai zeralji. Ko ao se pozneje tekora zidaaja podrli temeljai zidovi, poklical se je zopet državai tehaik. Čeravao je irael poraisleke, ali bo mogoče solo aa tem mesta trdao postaviti, je veader pustil atavbo aadaljevati. Kmalu so ae pokazale v poalopju razpoke; občiaa je z velikimi atroaki dala aapraviti železne vezi, izkopati kaaale ia je akreaila ae maraikaj, kar jo je veliko stalo, da bi rešila poalopje. Pozaeje je aastal tndi potres, valed katerega so ae razpoke v zidovju še povečale. Prialo je tako daleč, da se je moralo 1. 1904, torej laasko jesea, aolsko poslopje zapreti, ker ai bilo več varao v ajem ataaovati. Oblastaijam, aaučaemu ia aotraajenia miaiatrstva ia aaaiestaiji v Gradca se je o tej stvari že sporočiio. Zidati se mora torej aovo aolako poalopje. V tem čisto aeaavadaem slačaja bi morala veadar vlada vmea poseči, osobito če 8e bo pokazalo, kar se tndi gotovo pričakuje, da državai tehaik ai čiato brez krivde, da se je moralo aolsko poalopje, katero atoji aa popolfloma nepriličaem prostorn, zapreti. Občiaa je pri tem čieto nedolžaa ia aaj bi imela zdaj zopet toliko atroakov! Dovoljajem si torej staviti aledeči aasvet: ^Visoka zboraica aaj blagovoli skleflifi: B),Od c. kr. vlade sezabteva, da pusti zadevo aolakega poslopja v Globokem pri Brežicah aataako preiskati ter podeli občiai izdatao podporo, da si poatavi aovo aolako poBlopje."" Usmilite so, goapoda moja, te aboge občiae, katera bi ae morala brez laatae krivde globoko zadolžiti, da more zopet postaviti aovo aolsko poslopje. Visoka vlada pa aaj blagovoli uvaževati vae težaje, katere sem predaaaal, da: 1.) podeli prebivalceai, ki so prizadeti aa Spodajem Stajerakem po vremeaskih aimah, izdatao podporo; 2.) akreae vse potrebao v amialu aklepa deželaega zbora štajerskega gledfc plazov v haloskih goricah; 3.) uravaava struge rek ia potokov; 4.) prejkoprej akreae vse potrebao, da reai vas Gregovce ob Sotli; 5.) dodeli občiai Globoko za stavbo aove aole potrebBo državao podporo. S tem koačam. (Odobrovaaje: Dobro! dobro!)