Sosedska pomoč Mnogi med natni še danes ne vedo, kaj pravzaprav pome-ni in kaj želimo doseči s so sedsko pomočjo našim starira in osamljenim občanom. Kako bi torej lahko na kratko ozna-čili to obliko humane pomoči starostnikom? Bržčas bo naj-bolje, če vzamemo samo enega izmed številnih vsakodnevnih prtmerov. Če na primer starej-ši, že onemogli občani že živi-jo skupno s svojimi otroki ali vnuki in nimajo v svoji bližini drugih svojcev, jim je potreb-na sosedska pomoč. Zdravstve-ne, socialne, strokovne in druž-bene službe sicer po svoje ure-jajo nekatera njihova življenj-ska vprašanja, vrsto drobnih, prav tako nujno potrebnih stva-ri pa naj bi opravili zanje, če nimajo svojcev, drugi. Take ljudi imamo, običajno so to sosedje ali znanci, ki so osta-relim in osamljenim lahko ta-koj pri roki. Taka pomoč je urejena že v večini slovenskih občin, razumljivo tudi v Cen-tru, vodijo in usmerjajo pa jo osnovne organizacije Rdečega križa s svojimi prizadevnimi aktivisti. Zato jo tudi imenuje-mo sbsedsko pomoč. Brez dvoma je razveseljiva ugotovitev, da smo doslej v Centru veliko štorili na področ-ju sosedske pomoči starostni-kom. Verjetno re bomo preti-ravali, če povemo, da je naša občina med domala vsemi v Sloveniji po svoji, resnično zgledno organizirani obliki te pomoči starejšim občanom prav pri vrhu, če ne celo med prvimi. Sekretarka občinskega odbora RK Center Marjeta Sto-pajnikova nas je sicer y pogo-voru hotela na vsak način »pre-pričati«, da zgled ostalim obči-nam v vsem sicer ne morejo biti. »Vendar se mi zdi na me-stu,« je nekoliko v zadregi de-jala, »da vsaj na kratko, saj Dogovori, o tem še niso pisali, povem, kako poteka sosedska pomoč v naši občini.« Leto dni izkušenj in uspehov Z organizirano sosedsko po-močjo je naša občinska orga-nizacija RK začela pred do-brim letom. Iz krajevnih sku-pnosti so najprej povabili na krajši seminar svoje aktiviste, v glavnem ženske, in jih sezna-nili z osnovnimi cilji sosedske pomoči. Med skoraj 70 aktivistkami, med katerimi je bilo največ starejših gospodinj, je zavlada-lo za pomoč ostarelim tolikš-no navdušenje, da vam tega zlepa ne bi mogla opisati. Skratka, delo je potem steklo tako, kot smo si lahko samo želeli...« Pa vendar leto 1973 ne pomeni mejnika v organizi-ranju sosedske pomoči v Cen-tru, saj so sodelavke RK že poprej pomagale starostnikom, jim nudile najrazličnejšo po-moč in skrbele za organizacijo družabnih prireditev ob praz-nikih, vsako leco še posebej ob dnevu žena, 1. maju, dnevu republike in pred novim letom. Prepustimo zato besedo na-ši 'sogovornici, tovarišici Sto-pajnikovi: »Samo lani smo v centru, bolje povedano v vseh naših krajevnih skupnostih obi-skali in obdarovali skoraj 900 starejših občanov. Ta podatek nas spodbuja za še bolj orga-nizirano in množično akcijo na področjii sosedske pomoči. Od tod tudi naš dogovor, da bi vsaka naša aktivistka redno skrbela vsaj za dva, če ne že tri starostnike, sleherno, še ta-ko majhno pomoč pa naj bi re-dno zapisovale v svoje belež-nice, ki so jih dobile od na-šega občinskega odbora RK«. »Po vsem, kar smo slišali, ste za sosedsko pomoč poskr-beli v vseh krajevnih skupno-stih. če ne drugače, bi to so-dili po množici obiskov, ki so jih v zadnjem letu opravile va-še aktivistke ...?« »Ugotavljamo, da nam je do-slej v vseh sedmih krajevnih skupnostih uspelo dobro orga-nizirati to obliko dejavnosti RK. Delo ne šepa skoraj ni-kjer, morda sta za »spoznanje« nekoliko slabši od ostalih sa-mo dve krajevni skupnosti, kar pa ne pomeni, da se tudi tam ne prizadevajo za dobro so-sedsko pomoč. Če bi skušala strniti dosedanje izkušnje, bi lahko rekla, da smo z vsem, kar smo doslej opravili na po-dročju sosedske pomoči v na-ših krajevnih skupnostih, lah-ko več kot zadovoljni. Toda kljub temu bomO v prihodnje skušali pomoč ostarelim čim-bolj uskladiti, ne samo med občinsko organizacijo RK in krajevnimi skupnostmi, temveč tudi med našimi aktivistkami, vodstvi krajevnih skupnosti in občinskim odborom RK.« »Ta povezava ima prejkone svojo »vzročno zvezo«, mar ni tako?« »Imate docela prav. Povezo-vanje na teh relacijah bo po-trebno v bodoče iz, vsaj za nas, ki delamo v RK, povsem preprostih vzrokov. Zato vam bom skušala pobliže predsta-viti poseben položaj ljubljan-skih starostnikov.« Vedno več starejših občanov čeprav ne razpolagamo z naj-novejš.imi podatki, presega po pulacija starostnikov v Centru po podatkih iz leta 1971 že 10 odst. prebivalstva v naši občini starih nad 65 let. Zdaj pa je v Centru med vsemi občani kar 14 odst. takih, ki so stari več kot 60 let. če sodimo s statističnega zornega kota, po-tem veljamo za »staro družbe-no skupnost«, v katero sodijo vse tiste, ki imajo nad 7 odst. svojega prebivalstva, starega preko 65 let. Ta odstotek so dosegle vse razvitejše indu-strijske dežele in se giblje, gle-de na celotno prebivalstvo, med 11 in 12 odstotki. Poseb-nost ljubljanskih občin se od-raža ne nazadnje še v neznat-nem deležu kmečkega prebival-stva (z izjemo viške občine). Zato se družine čedalje bolj zožujejo, kar je neke vrste ne-pisano pravilo za urbanizirane sredine, na svoje najelemesntar-nejše jedro — na skupnosti staršev in otrok, pri tem pa seveda starostniki pogosto os-tajajo sami in prepuščeni sa-memu sebi. »Med 14 odstotki naših obča-nov, starejših od 60 let še niso vsi deležni sosedske pomoči, čeprav bi jo zaslužili. Tega se sicer zavedamo. vendar vemo, da ne bomo mogli še tako kmalu nuditi pomočl vsem os-tarelim občanom. Preprosto že zato, ker nimamo dovolj pro-stovoljcev, niti podmladkarjev RK. Vseeno pa smo precej do-segli, saj nudijo danes naše aktivistke pomoč več kot 1000 starostnikom, kar tudi za tako veliko občino kot je naša, ni majhno število,« je strnila na-pore naše občinske organizaci-je RK za nudenje sosedske po-moči vsem starostnikom v Cen-tru, Marjeta Stopajnikova. Ob vsera tem velja poudari-ti, da se problemi starih in osamljenih občanov odražajo kot izraziti družbeni problemi. Prav zavoljo tega se v občin-skem odboru RK zavedajo, da bi morali sosedsko pomoč ure-diti tako, da bi presegla pojem »varstva starostnikov«. S svojo intenzivtiostjo, najbolj pa s svojim obsegom, se je zadnja leta namreč problematika osta-relih v Centru razrasla do te meiL, da zahteva neprimerno aktivnejši odnos družbenopoli-tičnih dejavnikov, oblikovanje novega družbenega koncepta in novo kvaliteto odnosov do njih, kot zadnja leta. V občin- skem odboru RK zato sodijo, da so za izdelavo konkretnih programov zlastl pomembna tale izhodišča: 1. 2elja, težnja in zahteva po varnem življenju, ki nas spre-mlja od rojstva, postane po-sebno očitna v starejših letih. Da bi zadostili tem zabtevam, bi morali na novo preveriti in dopolniti sistem smiselnih ukrepov, prizadevati pa bi se morali tudi za načrtno zmanj-ševanje oziroma odstranjeva-nje vsega, kar zmanjšuje člo-vekovo varnost. 2. Krepiti bo treba vlogo in pomen starostnikov in obču-tek veljave tudi v jeseni nji-liovega življenja, ki je s tem neposredno povezan. 3. Ohranjati položaj in obču-tek samostojnosti odnosno čim manjše odvisnostd pri nudenju pomoči starostnikom. Pomoč naj bi zato trajala le toliko časa in v takem obsegu, da bi pozneje lahko starostnik skr-bel sam zase in o sebi tudi sam odločal. Vsa ta izhodišča niso rezul-tat novejših spoznanj, nove so predvsem izkušnje socialne me-dicine, socialne službe, psiho-logije in sociologije, v katerih oblikah in na kakšen način za-gotoviti in ohraniti poseben družbeni položaj, ki ga imajp starostniki. S sosedsko pomoč-jo smo v Centru potemtakem dosegli že do sedaj njen os-novni namen: razviti do stare-ga človeka tak »sistem« odno-sov, da se bo dejansko po6util koristnega in potrebnega druž-bi in da mu omogočimo vse-stransko družbeno aktivnost in čim bolj privlačno in razno-vrstno družabno življenje. Že jeseni strežniška nega na domu Danes, ko dobiva sosedska pomod vedno večje razsežnosti in ko že krepko prerašča kla-sične oblike pomoči starejšim občanom, moramo tudi na tem področju misliti na kaj nove-ga, bolj primernega, kot so zgolj obiski na domovih in skrb za ostarele. Končni cilj organizirane sosedske pomoči naj bi bila poklicna, neke vr-ste servisna nega starostnikov na domu. Morda že zato, ker aktivisti RK s svojim prosto-voljnim delom ne zmorejo vseh, nujno potrebnih opravil. O tem snujejo načrte tudi v objčinskera odboru RK Center. Kako, kdaj, kje? Na vsa ta vprašanja smo dobili odgovore v pogovoru s tovarišico Sto-pajnikovo. »V Centru smo prišli letos do spoznanja, da je v naših krajevnih skupnostih med vse-mi starostniki, ki uživajo so-sedsko pomoč aktivistk RK najmanj 50 odst. takih, ki bi bili nujno potrebni strežniške nege na domu. Izkušnje so nam namreč pokazale, da se pri os-tarelih ne da vsega opraviti s sosedsko pomočjo, ki v mno-gih primerih ni potrebna samo občasno, ampak tudi stalno, to-rej vsakodnevno. Zaradi tega in vse večjih potreb po orga-nizirani negi, smo se odločili, da bomo že letošnjo jesen kot prva občinska organizacija RK v Ljubljani poskusno organizi-rali strežniško službo.« »Mar ni odločitev, kq vemo, da doslej še nikjer, ne samo v Ljubljani, marveč tudi v Slo-veniji, niso začeli z organizi-rano servisno nego starostni-kov na domu, prišla malo pre-zgodaj?« »Pri vsaki novosti je pač ta-ko, da nekdo mora začeti prvi. Pri naši odločitvi nam ni šlo za »prvenstvo«, daleč od tega, temveč bolj za to, da na osno-vi izkušenj, ki smo si jih pri-dobili z organizirano sosedsko pomočjo, poskusimo še s strež-niško nego na domu. Torej gre Nad. na 15. strani Nadaljevanje s 14. str. za poskusno servlsno nego, še-le po prvih izkušnjah pa bo-mo videli, kaj se da s časom trajneje urediti. Izdelan ima-mo že program za to obliko pomoči našim ostarelim obča-nom. Strežnice, predvsem bo-mo skušali pridobiti nekatere naše dolgoletne in prizadevne aktivistke, nameravamo za ser-visno nego na domovih najprej usposobiti na posebnih tečajih, za svoje delo pa bodo dobile tudi primerno plačilo z razli-ko od sosedske pomoči, ki je brezplačna in zanjo naše so-delavke ne dobivajo honorar-jev. Zaenkrat se še ne navdu-šujemo za poklicno strežniško službo, vsaj za začetek bo pol poklicna, saj bodo naše strež-nice dobile za svoje delo sa-mo mesečni honorar. Strokov-no pomoč bomo verjetno do-bili od srednje šole za tnedicin-ske sestre, precej pa pričaku-jemo tudi od zdravstvenega dotna Ljubljana — enota Cen-ter, ki že zdaj nudi brezplačno strežniško nego ostarelim ob-čanom na svojem območju. Ce se povrneva k sosedski pomo-či, bi želela ob koncu povedati še nekaj. Bistvo te pomoči, vsaj za nas, ki delamo v RK, ni v tem, da pomagajo starost-nikom samo naše aktivistke, ampak bi jih morali prav v Centru, kjer je vedno več no-vih stanovanj, nuditi pomoč tu-di njihovi sostanovalci, Ijudje, ki velikokrat pozabljajo, da ži-vijo med njimi tudi ostareli in osamljeni občanl. Največ pri-čakujemo od hišnih svetov, ki bi morali po našem mnenju poskrbeti. za sosedsko pomoč starostnikom in bolj prisluh-niti njihovim skromnim, aven-dar zanje toliko pomembnim željam in potrebam. Posebno pomembno vlogo v organizira-ni sosedski pomoči bi morale postopoma dobiti tudi našešo-le, podobno kot za ostale, iz-venšolske dejavnosti bi morali mentorji učence pripravljati tudi za pomoč starostnikom. Doslej sta se sosedske pomoči lotili le šoli Tone Cufar in Le-dina. Otroci prinašajo vsak dan ostarelim kosila in z njimi na tak način navezujejo stike in nova znanstva. Sicer pa učen-ce osnovnih šol iz Centra še težko vključujemo, raje bi re-kla navdušujemo za organizi-rano sosedsko porapč starost-nikom. Upamo, da bomo uspe-li z.našo akcijo tudi na šolah. Saj vsega ne zmoremo čez noč ...« I. V.