Ql2£om Ameriška Domovina OIW1E1 AM€RICAM IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY NO. 71 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 11, 1%0 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LIX — VOL. UX. Ike obsodil Castrovo zatiranje svobode in enakih polit, pravic J redsednik Združenih držav Jc v posebnem pismu čilskim študentom opozoril Ra pomanjkanje svobode ‘R enakosti na Kubi. Washington, d. c.—“Zad- n.ii dogodki na Kubi kažejo zelo Watno, da je nevarno za vsake-izpovedali svoje mnenje, če to ni v soglasju z vladno politi-ko'” je zapisal predsednik Eisenhower v pismu naslovljenem na predsednika Zveze čilskih študentov, ki so ob Eisenhower-•i°vem obisku v Santiago 1. mar-ea letos kritizirali politiko Zdru-■n nih držav do Kube in drugih (tržav Latinske Amerike. Dismo obsega 14 strani. Predsednik v njem poudarja načelo neumešavanja Združenih držav v Pnlitiko tujih dežel in opozar-•la študente v Čile nato, da ni nikdar nobeden izmed čl; nov v*ado Združenih držav kdaj jav-110 napadel Kubo ali Kubance, l1led tem ko člani sedanje vlade na Kubi Združene države in na-|0,i stalno napadi,jo in grdijo, ^°t da bi s tem na vsak način oteli uničiti staro prijateljstvo ^ed obema deželama. Tak razvoj na Kubi je začel vznemirjati vso Ameriko. Na krc.iu prijemka ke čilske študente, ker ne vidijo, da je v današnjih dneh največja nevarnost Svobodi svetovni komunizem. Oprašuje jih: “Ali želite zamenjati svobodo n^sli in izražanja, ki jo uživajo čilski študenti za ono študentov v katerikoli komunistični deželi. ' Radioaktivno okuženje zraka menda ne traja dolgo .CLEVELAND, O. — Ameri-o kemično društvo zboruje te ni v Slevelandu. člani društva s° Predložili na sttotine poročil, 'l0kaj med njimi zanimivih tudi Za Navadne ljudi. Mednje spada k°tovo referat o škodljivosti a-0!nskih eksplozij za človeško Zdravje. Doslej smo vsi mislili, da vsa-a atomska eksplozija ne samo ° _u^i zrak deleč naokoli in tako Seje Srnrt med ljudi, ampak da Zlak ostane okužen cela deset-k tja> morda tudi do 40 let. Stro-°Vnjaki pa, ki se pečajo s tem ^pmšanjem, so ugotovili, da ra-v l0-aktivnost pojema zelo hitro, 'e P0 nekaj mesecih predstave nevarnost. ] . r°iskave na tem polju so de-.ah na zelo različnih krajih de-0 in pod zelo različnimi po-^°ji, vendar so pa vsi rezultati izkazali, da so bile dosedanje Cenitve o časovni dobi, kako dol-nslane radioaktivnost nevar-a> Pretirano pesimistične. lien Samo tri odstotke pridob- J ne soli uporabimo za soljenje nrapp Soxi^no jn topleje. Najvišja iemperatura 61. Novi grobovi Fr.inces Ruttair Po kratki težki bolezni je u-mrla na svojem domu na 15942 Whitcomb Ave. 79 let stara Frances Ruttar, roj. Globokar, vdova po Franku, doma iz Velikega Globokega v fari Krka na Dol., od koder je prišla 1. 1911. V Clevelandu je zapustila brata Josepha Globokar, znanega prodajalca in nakupovalca nepremičnin na E. 74 St., med tem ko ji je brat Anton pred nekaj leti umrl. V svojem rojstnem kraju je zapusti? sestri Rozo Erjavec in Marijo Zaletel, dve sestri pa sta tam umrli že pred njo. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 8:30 zj. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Mile Teodorovich V Euclid Glenville bolnici je preminul Mile Teodorovich, star 73 let, stanujoč na 16918 Grove-wood Ave. Bil je vdovec. Soproga Helena je preje umrla. Tukaj zapušča hčer Joanno Merrifield, vnuka Gordona in Edwarda in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Slavoniji. Tukaj je bival 55 let. Zaposlen je bil pri New York Central železnici nad 36 let. Vpokojen je bil pred 3 leti. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. C«r; ee Anderson V Euclid Glenville bolnišnici je preminula 67 let stara vdova Grace Anderson s 151 Brush Rd., Richmond Heights. Zapu-stila je sina Sydneya, hčer Don-no Jarc, pet vnukov in sestro Mae Anthony. Pogreb je danes zj. ob 9:45 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Hieronima ob 10:30, nato na Kalvarijo. Hroščev je oslai, kol je zmeraj - bil Ifniščev v Pariz, Hruščev iz Pariza. — Resne besede in razpoloženje Francozov o-stale na videz brez posledic. PARIZ, Fr. — Na Hruščeva niso prav nič vplivale ne besede generala De Gaulla, ne to, kar je videl in slišal, ko je hodil po Franciji. Do tega sklepa so prišli visoki francoski uradni krogi, ki so točno preštudirali vse, kar je Hruščev govoril javno in zasebno. Svoja opazovanja in zaključke so zbrali v posebnem poročilu, ki ga je francoska vlada dostavila vsem NATO zaveznikom. Po tej poti je prišla vsebina poročila v tudi javnost. Poročilo pravi, da je imela francoska vlada popolnoma prav, ko je že od samega začetka trdila, da na sestanku na vrhovih ne bo doseženega ničesar, kar bi bilo važno. Hruščev ni pokazal v Franciji nobene volje, da spremeni svoje misli o nemškem in berlinskem vprašanju, o razorožitvi, mrzli vojni itd. Stalno je odbijal vsako odgovornost za komunistično podtalno rovarjenje po vsem svetu in tr-' dil, da nima na komunistične stranke v svobodnem svetu prav nobenega vpliva. Francozije so bili kmalu siti takega praznega govorjenja in debate navadno zelo hitro zaključili. To je dalo De Gaullu tudi razlog, da je Hruščevu brez o-vinkov povedal vse, kar je smatral za potrebno, in da se ni nič potrudil, da bi prepričal komunističnega gosta tudi v malenkostnih zadevah. Slavka v Hollywoodu bila v soboto končana Pretekli petek je bil dosežen sporazum med organizacijami igralcev in predstavniki filmskih podjetij. — Stavka je trajala en mesec in en dan. HOLLYWOOD, Calif. — Naj-svojevrstnejša stavka modernega časa je končana. Poleg skromno plačanega pomožnega osobja so stavkale tudi gledališke zvezde kot Gina Lollobrigi-da, Marilyn Monroe, Elizabet Taylor, in zvezdniki kot Gabel, Crosby in drugi. Z novo triletno pogodbo je industrija pristala na posebni sklad za bolezen in starost, v katerega pojde del izkupička za prodajo filmov televiziji. Glavni spor je bil v zahtevi igralcev po delu izkupička Za te filma, kar je industrija odločno odklanjala. Z novim dogovorom sta obe strani zadovoljni. Kanada bo dosegla še letos 18 milijonov OTTAWA. — Kanada je imela 1. marca letos po uradnih jodat-icih 17,732,000 prebivalcev. Ker prebivalstvo narašča za nekako 2.3 odstotka na leto, računajo, da bo dežela dosegla 18 milijonov še pred koncem leta 1960. ——.—o-------- Če si brezobziren pri vožnji, ne pozebi, da se bo$ zaradi tega kesal! Občinske volitve v čilski renubliki notekle mirno SANTIAGO, Čile. — Zadnjih čilskih volitev se je udeležilo preko milijon volivcev. Volitve so potekale mirno in dale zmago vladni koaliciji, ki jo vodi predsednik Alossandri. To je tem bolj značilno, ker sedanji režim vodi izrazito proti-inflacioni.sti-čno politiko, ki nalaga prebivalstvu. vsaj trenutno velike gospodarske i'rtve. Zato se tudi opozicija ni slabo odrezala pri volitvah, pogoreli so pa komunisti. Še primeroma mlado krščansko socijalno gibanje je dobilo okoli 17f< gksov, torej kar lep u-speh. Vendar miren in demokratičen potek volitev ne zabriše dejstva, da je Čile v socijalnem pogledu izredno zaostala država. Tam še zmeraj obstoja velik prepad med malim številom bogatašev in ogromno množico revežev. Trije odstotki veleposestnikov imsjo v rokah nad 41% vse orne zemlje; 300,000 ljudi ima več narodnega dohodka kot ostalih sedem milijonov prebivalstva; 9% podjetnikov ima večje dohodke kot 91% delavcev in uradnikov. Tako gospodarsko in socijalno stanje ne pomeni miru, jb podobno ugaslemu vulkanu, ki bo preje ali sleje začel bruhati nered, nemir in socijalno revolucijo. Kmetje pozdravili De Gauiia ob povratku domov z demonstracijami PARIZ, Fr. — De Gaulle je prišel iz Londona kar zadovoljen nazaj v Francijo. Povedal je angleški vladi svoje stališče o vseh mednarodnih vprašanjih s tako odločnostjo, da mu Angleži niso niti ugovarjali. Vedeli so, da bi bilo vsako prigovarjanje bob ob steno. Uvideli so tudi, da bo na sestanku na vrhovih De Ganile tisti, ki bb s svojo trmoglavostjo pomenil jez za komunistično demagogijo. Ko je De Gaulle prišel domov, so ga francoski kmetje sprejeli z demonstracijami. Jih je nad pet milijonov in so vsi skupaj nezadovoljni, ker so jim zdijo cene za de'elne pridelke prenizke v primeri s cenami za industrijsko blago. Vlada jim je sicer obljubila, da jim bo dala finančno pomoč, ako hočejo zboljšati tehniko obdelovanja kmetske zemlje, toda od tega [nimajo kmetje nobene takojšnje koristi. Ravno to pa hočejo doseči. Strašno pritiskajo na poslance, naj se upro vladi in v parlamentu izglasujejo takojšnjo pomoč tudi proti vladni volji. Francoski parlament se bo sestal 26. aprila. Do takrat bo vlada morala zavzeti svoje dokončno stališče v agrarni politiki. Akoravno trdi, da se pri tem ne bo dosti ozirala na trenutne želje kmetskega prebivalstva, se vplivu demonstrantov, kj gre njihovo število v par sto tisoč, ne bo mogla izogniti. ATENTAT NA PREDSEDNIKA J. AFRIKE SE JE PONESREČIL Tekom otvoritve velesejma v Johannesburgu je neki belec ustrelil trikrat v glavo predsednika vlade Južno-afriške unije. — Ta je bil sicer zadet, toda njegovo stanje je po izjavi zdravnikov zadovoljivo. — Napetost se ni polegla. Vlada skuša ohraniti red z močno roko. JOHANNESBURG, J. Af. — V proslavo 50-letnice obstoja Južno-afrišlee unije je bil tu pripravljen velesejem, ki ga je prišel odpirat sam predsednik vlade Hendrik Ver-woerd. Po kratkem govoru je velesejem odprl. V tem trenutku se je pririnil do njega neki beli farmar in mu trikrat ustrelil v glavo. Predsednik je bil zadet v čeljust in v uho, možgani sami pa so ostali popolnoma nepoškodovani. S kraja napada so ga naglo odpeljali, med tem ko so uradniki velesejma in stražarji napadalca ujeli, ko je hotel pobegniti. Po atantatu je član vlade Paul Sauer preko radia pozval prebivalstvo, naj ostane mirno. Policija oborožena s puškami je med tem zastražPa poštne urade, radijske postaje in uredništva angleških časopisov. Vlade prijateljskih držav so ' Mao že poslal nad 400 milijonov Kilajcev na hranjenje h - kotlom KitnicUi komimMi spreminjajo namd v čredo, deželo v velikansko vojašnico. HONG KONG. — Kitajski komunisti so poklicali svoje zaupnike na narodni ljudski kongres v Peiping. Nakrmili so jih z o-gromnim številom statistik, med njimi tudi s par zanimivih in strašnih. Vlada je na primer rekla, da je že organizirala nad 4 milijone ljudskih kuhenj in da tam dobiva hrano nad 400 milijonov Kitajcev obeh spolov. Ljudske kuhinje so organizirane v okviril komun, kjer je vse skupno: jedilnice, splanice, zabavišča, športni prostori, delavnice itd. Samo na deželi je v obratovanju nad 24,000 komun; Vsaka od njih ima povprečno po 10,000 delavcev in po 5,000 družin. Zadnje čase so tovariši začeli uvajati komune tudi v velikih mestih in industrijskih centrih. Kako so se tam obnesle, o tem časopisje še ne poroča. Pač pa bežr iz kitajskega komunističnega raja še zmeraj vse, kar more. Hong Kong je še zmeraj mesto, kjer živi v skrajni revščini nad poldrug milijon kitajskih beguncev, pa nihče noče iti nazaj domov. Letalska zveza Rim-Beograd BEOGRAD, FLRJ. — Pretekli teden je JAT, jugoslovanska letalska družba, začela voziti redno na progi Beograd-Zagreb-Rim. Na teden bosta v vsako smer dva poleta. UVOZ PREBIVALCEV V povojnih letih se je v Avstraliji naselilo milijon ljudi z drugih celin, predvsem iz evropskih dežel, tako da šteje zdaj ta najmanjša celina 10 milijonov prebivalcev. Vlada je pripravila načrt, po katerem se bo število Avstralcev povzpelo za kvalificirane de-jlavce in intelektualce. poslale izraze sožalja ob napadu. Med prvimi so bile danska, holandska in vlada Združenih dr'a v. | Napadalec je mogel nemoteno do predsednika Verwoerda, ki je opazoval, parado živine. U-strclil je trikrat iz malega revolverja, toda tretji strel napadenega ni zadel. Krogli sta prebili na dveh krajih Verwoerdo-vo čeljust, nebo v ustih in desno uho. Zdravniki so izjavili, da je stanje predsednika zadovoljivo in*da,operaciji» za odstranitev krogel ni nujna. Predsedniku je lila kri iz ust, ko se je zrušil v naročje svoje žene, ki je bila v njegovi bližini in skušala napad preprečiti, pa je bila prepozna. | Napadalec David Pratt je o-koli 52 let stari angleško govo-| reči farmar iz Transvaala. Pre-j strašeno in izgubljeno je gle-d. 1, ko je bil takoj po svojem dejanju prijet in videl ogorčenje navzočih. Odprtja velesej-jma se je udeležilo kakih 30,000 belcev in 50 izbranih predstavnikov črncev in mešancev. : Predsednik vlade Verwoerd je vnet zagovornik ločitve ras. Odločno in nepopustljivo jo hoče izvesti do kraja, pa naj bi stalo kar koli. Prepričan je, da je edino na ta način mogoče o-hraniti belcem oblast v deželi in poskrbeti za njen napredek. |V svojem govoru ob otvoritvi je poudaril: “Mi se moramo boriti za svoj obstoj in mi bomo obstali!”' Oblasti so vzpostavile red Policija in vojska sta prečistili naselja domačinov in prijeli več sto vodnikov in agitatorjev. Bojkot črnih domačinov je sko-ro popolnoma prestal. Koncem tedna so prišli v skoro rednem številu na delo. Oni, ki so v prvih dneh nemirov sežgali svoje osebne izkaznice, so čakali v dolgih vrstah pred policijskimi postajimi, za nove. V večini črnih naselij tako na področju Capetowna, kot na področju Durbana in Johannesburga se je policiji posrečilo vodnike ali prijeti ali pa prestrašiti v taki meri, da dejo trenutno mir. Napetost sama ni minila. A-tentat na predsednika vlade je povzročil novo vznemirjenje tako med črnci kot med belci. Vlada je prepovedala za eno leto obstoj in delovanje obeh organizacij domačinov, Afriškega pravice. Zadnji je tudi začel nedavne nemire, ko je pozval svoje pristaše, naj nastopijo proti obveznim osebnim izkaznicam za domačine. Njegov vodnik Sobukawe je izjavil naravnost, da bo njegova organizacija šla “v podzemlje” in svoje delo nadaljevala. To utegne biti za o-blasti veliko nevarnejše. Južna Afrika preživlja odločilne dni. Vlada skuša s podporo belega prebivalstva plavati proti toku časa. zgleda, da na dojgo roko ne more uspeti. -----o------ Herler obžaluje 'dolgi' odmor pri razgovorih Državni tajnik Herter ni vesel pettedenskega odmora pri razgovorih o razorožitvi v Ženevi. Po njegovem je ta odmor predolg. WASHINGTON, D. C. — V soboto je bilo objavljeno, da bodo razgovori o razorožitvi v švicarski Ženevi prekinjeni za pet tednov, od 29. aprila do 7. junija. Na prekinitev so pristali vsi udeleženci tako z Vzhoda kot z Zahoda. Dr/avni tajnik Herter je v posebni izjavi obžaloval “dolgi” odmor, pa dodal, da ga ne bo skušal skrajšati. Herterjeva izjava je sprožila ugibanje, ali ni morda prišlo do kakega nesporazuma med glavnim ameriškim zastopnikom v Ženevi Ec tonom in Herter jem. Eaton je na tiskovni konferenci v Ženevi zanikal Hjerterjevo trditev od preteklega petka, da bi se za dolgi odmor zavzemali Iz Clevelanda in okolice Krasen uspeh— Slovenski oder je včeraj v farni dvorani lepo podal pasijonsko igro “V času obiskanja". Obisk je bil tolikšen, da je zmanjkalo sedežev in so morali naknadno prinašati v dvorano stole. Skrbno pripravljen— Koncert Glasbene Matice je bil kot vedno tudi tokrat skrbno pripravljen in podan v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo. Asesment bo tajnica pobirala od šeste dalje. Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7:30 sejo v SND na E. 80 St. Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri zvečer ob 7:30 sejo. Prečitani bodo trimesečni računi. V sredo ob 7:30-zv. ima Društvo sv. Ane št. 4 SDZ sejo v navadnih prostorih. Molitev— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Frances Ruttar, jutri ob devetih dop. pa k pogrebu. Članice Društva sv. Ane št 4 SDZ so vabljeno jutri zj. ob 8:15 v Grdjnov ucigteb- zavod nad Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Frances Ruttar. Zadtišniča— Jutri ob 11:25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Dorothy Strniša na 30. dan smrti. Seja— DrutJvo Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ ima v sredo ab 7:30 sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Za pomlad— Pri Mandelu na 6125 St. Clair Ave. imajo veliko izbiro raznega obuvala za deklice in dečke. Podrobnosti v oglasu. Zadušnim— Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha J. Luzar ob 2. obletnici smrti. Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! Zahodno evrop. carinske zveze z julijem še ne bn BONN, Nem. — Kot je bilo Sovjeti. Zatrjeval je, da je bila napovedano, bi morala stopiti to splošna želja zastopnikov vseh desetih držav. 1, julija v veljavo nova carinska tarifa za Evropski skupni trg, ki obsega Francijo, Nemčijo, Itali-Cilj Eatonove izjave je jasen: io in Benelux države, ohraniti dobro razpoloženje med j Na željo nemške vlade so ta udeleženci konference, čeprav ^ (jaturn potisnili v bodočnost za ta tekom štirih tednov ni dose- [ gla nobenega uspeha. nedoločen čas. V Nemčiji niso j namreč vsi za novo carinsko [zvezo. Gospodarski minister Erhard in nemška industrija ji nasprotujeta, Adenauer ja pa za-njci. | Na zadnji ministrski seji so sklenili, naj 4 nemški zaintere-SPLIT, FLRJ. Ladjedelni- sjranj ministri še enkrat prouči-ci “Tretji maj” na Reki in j0 vse sporne točke in skušajo “Split” bosta prihodnji mesec'zanje dobiti take rešitve, da bi začeli graditi za, Argentino šest bila z njimi zadovoljna tudi An-trgovskih ladij s po 11,000 tona-1^^ ki ^di evropski blok pro- iti carinski zvezi. Jugoslovanske ladjedelnice bodo gradile za Argentino Vsaka ladja bo imela 12 kabin | y Bonnu upajo, da bodo kma-nacionalnega kongresa, ki je bolj za potnike in bo vozila s povpn?- iu našli kompromisno rešitev in za zmerno pot, in Panafriškega čno brzino 17 morskih milj. da bo tako carinska zveza ven-kongresa, ki je za odločnejši na- Skupno bodo stale okoli 23 mili- darle začela poslovati v dogled-stop črncev v borbi za njihove jonov dolarjev. nem času. pfW1 Ameriška Domovina 3T‘ T:J 1T^;r»x ^ 1J--- 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 •— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i jZa Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 71 Mon., April 11, 1960 Trujillo in njegovi nasprotniki Dominikanski diktator Trujillo je v naši dobi vsaj po “službenih letih” najstarejši diktator na svetu. Skoraj bo praznoval tridesetletnico svojega paševanja, ako ga dogodki ne prehitijo. Vsi znaki kažejo namreč, da se nad njegovo glavo zbirajo politični oblaki in da se okoli njega že bliska in grmi. Smo pač sredi pomladi in pomlad je že od nekdaj nevaren čas za vsakega diktatorja. Diktator Trujillo je že večkrat imel težave s svojim vladanjem, pa jih je dosedaj še zmeraj premagal. Po vsaki krizi je imel srečo, da je še bolj utrdil svojo oblast. Tako si je nabral dosti skušnje, kako je treba vladati v diktaturi. Ze v začetku svoje diktature si je postavil za cilj, da pridobi za svojo stran delavni narod, to je delavce in kmete. Zanje je res dosti storil. Njegova republika ima kar dobro urejeno gospodarsko in socijalno zakonodajo. Gospodarstvo je kar lepo izravnano, proračuni so praviloma brez primanjkljajev, zunanja trgovina njegove republike se ne bori z deviznimi težavami. Blagostanje je višje kot v drugih republikah Srednje Amerike, povsod vladata red in mir, seveda red in mir, kot1 so ga navajeni vojaki v vojašnicah in ne svobodni ljudje. Trujillo se je tega zavedal že od samega začetka in skušal pritegniti na svojo stran tudi ostale sloje dominikanskega prebivalstva. Skušal je zadovoljiti uradnike. v prvi vrsti vojaške poveljnike, trgovini in industriji ni stopal na prste. Na drugi strani je seveda rabil tudi teror, ako j*e bilo treba. Ima kar štiri vrste javne in tajne policije, ki varujejo njega, njegov režim in njegovo bogastvo. Špijonov kar mrgoli po deželi, jetnišnic ne manjka in so zmeraj dobro zasedene; ljudje kar zmanjkajo sredi noči in nihče ne ve cele mesece, kaj je z njimi. Ovskduštvo cvete in z njim vred tudi cenzura. Kdor se čuti v nevarnosti, skuša pobegniti, zato je toliko Trujillovih nasprotnikov v političnem begunstvu.- Kot prebrisan diktator ima Trujillo 'iiudi svojo vladno stranko. Ker ve, da javnost ne da nanjo počenega groša, ustanavlja tudi “opozicijske” stranke. Ako postanejo voditelji opozicijskih strank, ki so od njega postavljeni, preob-jestni, ali ako ljudje spoznajo vrednost takih strank, jih Trujillo hitro razžcne, voditelje strank pa pozapre, menda iz hvaležnosti, da so se mu vsaj za nekaj časa prodali. Pri svojem delu za narodov blagor Trujillo seveda ne pozablja na svoj osebni blagor in na blagor svoje družine. Kakor je on sam že naračunal, koliko je dobrega storil svojemu narodu, tako so njegovi nasprotniki naračunali, da si je nabral premoženje, ki ga cenijo na $800,000,c00. Mnogo ga ima doma, še več v tujini. Doma ga je naložil v vse gospodarske panoge. On in njegovi ljudje so udeleženi pri 60 dominikanskih podjetjih. V njihovih rokah je 12 od 16 sladkornih tovarn, ki producirajo dve tretjini dominikanskega sladkorja. Trujillo je udeležen tudi pri velikih izvoznih in uvoznih firmah, bankah in prevoznih podjetjih. Ima veleposestva, radio-postaje, tiskarne, pivovarne, ladjedelnice, mline, tekstilne tovarne in tudi stavbena podjetja, ki delajo za javno upravo in v Tru-jillovo korist. Pri javnih delih je menda udeleže,n kar s povprečno 20', dobička. Temu premoženju primerno in dohodkom iz njega živita tudi njegova družina in okolica, nad čemur se škandalizira vsa javnost. Trujillo je imel v začetku diktature nasprotnike največ v srednjem stanu, posebno v inteligenci in svobodnih poklicih. Tja so se tudi potaknili vsi njegovi politični nasprotniki, dokler niso morali v politično begunstvo. Pripadniki srednjega stanu z inteligenco na čelu so še danes glavni sovražniki diktature. Okoli njih se počasi nabirajo vsi nezadovoljneži z diktaturo. Teh je od leta do leta več. Vsi skupaj uživajo pritajene simpatije v nekaterih vojaških krogih. Trujillo to čuti, zato ipa neprenehoma menja vojaške poveljnike, danes so v ječi, jutri v pokoju, potem zopet v službi, toda na nobeni odločilni poziciji. Ovaduhi in špijoni ogrožajo Vse in vsakega, življenje postaja velikokrat naravnost neznosno, celo za diktatorjeve pristaše. Tam se ponavlja isto kot pri vsaki drugi diktaturi: celo so-trudniki iz Trujillove najbližje okolice iščejo zveze z diktatorjevimi nasprotniki, posebno otroci režimskih stebrov. TrujiHo postaja radi tega zmeraj bolj nervozen in nateguje vajeti. Na njegovo politiko pride reakcija v obliki ponesrečenih poskusov revolucije, kot je bila letošnjega januarja. Ponesrečene revolucije spravljajo vsakega diktatorja iz ravnovesja; preganja vse, ki jih lahko sumi brez doka-zov. Zato je TrujiHo dal zapreti po zadnji ponesrečeni revoluciji nekaj tisoč ljudi, večinoma nedolžnih, in jih je dal v ječah tako trpinčiti, da so javno protestirali celo visoki cerkveni krogi. S tem se je tudi cerkev postavila na stran Trujillovih nasprotnikov. To je dalo poguma oficirjem, da so začeli dvigati glave, in diplomatom, da so začeli bežati iz Trujillove službe. TrujiHo ima torej v vseh plasteh naroda svoje nasprot- SMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 11, 1960 --- -......... Pismo Vrhenškega Tineta nike. Njčgova sreča je, da ti niso organizirani in da ne znajo molčati. Zatlo diktator lahko zatre v kali vsak poskušen upor. Vsaj do sedaj ga je, toda kako dolgo ga bo še lahko? Na to vprašnje ne more naravno dati nihče točnega odgovora; Trujillovi nasprotniki seveda trdijo, da je režim že v zadnjih zdihljajih. Tako hudo menda še ni, lahko se pa tudi vsak trenutek začne upor, ki bo imel uspeh. Kaj pa potem? To najbolj skrbi tiste Trujillove nasprotnike, ki mislijo na bodočnost. Ker opozicija proti diktatorju ni organizirana, bo vsaka skupina hotela pograbiti oblast, vojaki, emigrantje, politiki, demogogi, pustolovci itd. Lahko pride končno na oblast neki dominikanski Castro in narod bo prišel z dežja pod kap. Tega se bojijo mnogi, ki so bili dolga leta potrpežljivi Trujillovi nasprotniki in jih je sedaj samo diktatorjevo nasilje pognalo v javno kritiko njegovega režima. Te skrbi imajo tudi v našem državnem tajništvu v Wash-ingtonu. Amerika je namreč osovražena od vseh tudi v Dominikanski republiki. TrujiHo in njegov režim nam očitata, da nočemo prodajati orožja in da na tihem simpatiziramo z opozicijo. Opozicija nas zopet dolži, da še zmeraj dosti Amerikancev, posebno poslovnih ljudi, podpira Tru-jillovo diktaturo in ne gre naša administracija pristašem svobodne demokracije prav nič na roko z izgovorom, da se Amerika ne sme vmešavati v dominikanske notranje zadeve. Zato moramo računati z nevarnostjo, da bomo imeli z revolucijo-narnim režimom v Dominikanski republiki iste težave, kot jih imamo sedaj z kubanskim. j BESEDA IZ NARODA \ z nekim navdušenjem. Le redke so izjeme tu in tam. Vsak se loti dela v svoji službi z nekim načrtom, da bo skušal napraviti svoje kar najboljše. Pri tem pa kakor človek pričakuje nekega priznanja in če ga zasluži in ga je vreden je krivica, če se mu ga ne da. Če tega ni, ampak se od njega pričakuje le.več in več, da se mu za to pa nič, ga navdušenje za zvesto sodelovanje, za udanost in zvestobo, itd. mine, če se istega ne prizna. Vsak se naveliča, da bi bil samo izkoriščan in da bi ga samo izkoriščali. Tu je pes pokopan in tu je gnezdo tistega okuževalnega “virusa!” Če hočemo, da bi bilo boljše, bi se morali vsi poboljšati! Ne samo priporočati poštenost, moralnost in druge dobre lastnosti samo nekaterim. Palico zaslužimo vsi! Najbolj pa tisti, ki so s svojimi 1'avnanji privedli do vsega tega. Iznajdi je treba tako “žavbo” (katere je sicer vsem dovolj na razpolago, samo posluževati se jo noče nihče), da bi na vse vplivala in z njo bi se morali mazati vsi, ne le samo nekateri! In ako se ne bomo — zapomnimo si vsi: življenje gre naprej in mi z njim. To pa bo nas mazalo s svojimi “žavbami” tako, kakor bomo vredni in kakor bomo zaslužili. Prav je pogodil neki pisatelj, ko je zapisal: ‘“da Bog včasi ureže palico v takem grmu, da na vsak hrbet paše!” Poštenost in pravica ista lepi čednosti. Bog je dober in je ustvaril svet in zemljo za vse. Zemlja je božja miza, pogrnil jo je nam vsem enako in za vse enako. Toda mi nismo vsi enaki. ! Mnogi le preradi sedajo k mizi na prvo mesto in najbližje k skledi in isto vedno tako obra-fčajo in sučejo, da so ocviiiki in : vse najboljše pred njimi. Drugim pa še neslanega kropa ne privoščijo. Ob taki poštenosti in pravičnosti pa he rasteta ne mir, še manj pa zadovoljnost. Potem pa dajemo lekcije drugim, zaslužimo in potrebni smo jo pa vsi! * RAZNO PRI NAS IN O-KROG NAS. — Vsi, ki so morali prijaviti te zadnje tedne zveznemu davčnemu uradu svoje dohodke, so vsak po svoje občutili to “prijetno dolžnost.” Zdaj bodo pa nam kmalu poslali svoje davčne pozdrave iz okrajnega davčnega urada za zemljiški, osebni in bogve kakšne še davke. V našem okraju so zemljiški davki vse previsoki. To je 'dpkazoval v svojem govoru pred-, kratkim v našem mestu državni 1 poslanec Bob McClory. Dejal je, da v našem Lake okraju je last-nipa obdavčena 55% prave vrednosti ali veljave. Po drugih krajih doli po državi Illinois pa nekako od 5% do 50%, kakor so že kraji. Zgleda, da v Lake okraju plačujemo za druge. Je to neka čudna gospodarska politi- 'ka, nekaka taka, nad kakoršno ’ Pozdravljeni in Bog z vami in kar lahko pričakujemo. Ljubi- so se pritoževali pred zadnjo veselo Velikonoč vsem! Vrhenšk Tine. Dragi rojaki širom Amerike! li jo bodo in se borili za njo. Drage žene, če še niste kupile knjig v zbirki Studia Slovenica, pohitite, bodite in ostanite zavedne Slovenke, kajti le v teh vrednotah je ključ za bodočnost razumevanja vsega mladega sveta. V zadnjem času sta izšli vojno v Sloveniji, da vse je šlo Idoli na jug v Beograd, pažaj v 1 Slovenijo pa ni prišlo nič. Ličani in Srbi se niso zmislili, da bi jim > poslali nazaj v Slovenijo niti ne kako staro čebulo. Poslanec McClory pravi, da je on predložil Lemont, IH. — Lani smo še leta 1957 v illinoiški zakono- Vam zahvalile za Vaše zvesto so- dve knjigi, na kateri moramo podaji predlog, da se ima uvesti za delovanje v dolgi dobi našega sebno opozoriti svoje otroke, ki vse ikraje v državi enako mero šolarenja v Ameriki. Ker ste obiskujejo ameriške šole. V šo-obdavčevanja., Torej predlog je nam bili vedno pripravljeni pri- lah namreč ne slišijo nič o Slo-bil sprejet in vzakonjen in se skočiti na pomoč, kadar smo bile vencih in ne vedo, da je naš na-zdaj po njem tudi ravnajo. So- v stiski, zato si letos zopet upa- rod doprinesel velike žrtve in sed Frank je dejal, ko sva o tem mo potrkati na vrata Vaših veli-1 velike napore za svetovno kul-govorila: kodušnih src. Vem, da nam bo- turo. To delo jim bodo predsta- “O, saj se ravnajo, pa še kako! ste dovolili vstop in da boste pri- vile knjige, ki so posebno važne Ne pozabi Tine, da Zima pa Dav- sluhnili naši prošnji in se ji po v sedanjem času, ko se mladi karija, te dve nam nikoli ne pri- možnosti odzvali. j ameriški svet zanima za Slovane. Najprvo moramo povedati, da''Naši otroci bodo imeli od teh ne prosimo za se, ampak za naše knHg veliko korist in si bodo Waukegan, 111. — Bivši 31. predsednik Združenih držav sta. ri Herbert Hoover, je imel pred kratkim zanimiv govor na sestanku Združenih Presbiterjan-cev (lajiška organizacija). V tem svojem govoru je povdaril: “Voditeljem krščanstva je danes potrebno, da se zavedo nevarnosti marksizma in začno z odporom proti “virusu” (kužna snov) Karla Marksa.” “Ta okužljivost prihaja v ljudstvo po zapeljanih ljudeh in po prikritih organizacijah raznih front in kultov/ Ti okuževalci prihajajo kakor nekaki “puščavski klošči,” ki priplazijo pod krinkami “liberalizma,” “naprednosti,” “javnega lastništva javnih naprav,” “nadziranega gospodarstva” in “blagostanja države” itd.” Za tem je govoril in svaril v svojem govoru pred šestimi nevarnostmi, pred katerimi se nahaja naša dežela. To so: “Mednarodni komunistični imperializem, “Marksistično okužen j e doma,” “Inflacija,” “Omahujoča in pojemajoča trgovina s tuje-zemstvom,” “Korupcija v delavskih odganizacijah” in “Padanje ameriške morale.” Hoover je dalje razlagal, kako se počasi potapljamo v valovih raznih miselnosti, itd. Ni dvoma, Hoover je večinoma v pravem s svojimi opozorili. Res je, jadramo mimo nevarnih pečin, po nevarnih in neznanih brzicah gospodarskega, političnega in isocialnega življenja. Privozili smo v nje in v njih smo, pa če je nam ljubo ali ne. Toda pri vsem je Hoover pozabil omeniti, ali pa se je namenoma ognil povedati, kaj je nas zavedlo in pripeljalo v te brzice! Povedati bi moral tudi radi boljše jasnosti in razumevanja teh težkih problemov, kdo je namreč pri našem kolosalnem ameriškem gospodarstvu in vsemu napredku posnel vso smetano in poba-sal ves dobiček zadnjih sto let? Pri vsem našem ogromnem gospodarskem bogastvu, če bi bilo na strani posedajočih več krščanskega duha in več ljubezni do bližnjega, predvsem vsaj do tistih, ki so za nje garali, bi lahko imeli vsi najboljšo socialno oskrbo za postarane in onemogle in drugače že davno! Ne bilo bi se treba boriti delavcem za njihove socialne pravice, kakor so se morali in se tu in tam še morajo. Ni vsa krivda pri delavskih slojih! Bodimo pošteni do vseh! Navadno je, da vsak prime za delo zaneso!” Bo res tako, Frank ima prav. TOŽBA RADI TELESNE varovance, onemogle može in že- razširili svoje obzorje. Ti dve knjigi sta: Arnež, John A.: Slovenia in POŠKODBE. Sheldon Linder- Jiej so izgubili svoje družine man, delavec, ki je bil zaposlen ijn s ^em svoja lastna ognji-pri Keno Construction Co., ki g£a. Do sedaj smo oskrbovala v European Affairs. Reflections ima svoj stan v Highland Parku^ Domu sv. Jožefa od 25 — 30 lju- on Slovenian Political History, je delal na izsuševalnem delu pri ,di_ gedaj smo pa me in naši New York» Washington, League Mill Creek (potok), preko kate-1ostareli varovanci v veliki za- CSA, 1958. Stari Dom, čeprav še v Kuhar, Aloysius L.: The Conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary rega so zgradili most za novo dregi. “Tri-State Tollway” cesto v |dokrem ghmju, ne as|;rez.a zaM-e_ Lake okraju. Pri delu ga je uda- vam in postavam države, ker je rila parna lopata s svojim dviga- iesen in! preveč stopnic. Do-1 in the Eastern Alps. New York, lorn in kakor pravi poročilo traj-! bile smo povelje, da se mora za-! Washington, League of CSA, no poškodovala. Lmderman je ! preti in ljudi izseliti. Toda, kam 1959-zdaj vložil 'proti imenovani dru-Laj gredo? V državne zavode žbi tožbo za odškodnino in sicer nočejo, ker bi se tam počutili tu- toži za $150,000.00 odškodnine. Tožba pride pred poroto, ki bo o tem odločila., Na istem okrožnem sodišču je bila te dni obravnava glede auto-mobHske nezgode, ki se je dogodila še lanskega marca nekje blizu Inkleside. Neki L. Dietz se je zaletel v auto, v katerem sta se vozili Mrs. E. Duffy in Mrs'. E. Schust, ki sta bili v nezgodi poškodovani. Okrožno sodišče Lake okraja je prisodilo vsaki $4,100.00, ali obema skupaj $8,-200.00 odškodnine. Taki slučaji so dokazi, kako važno je, da se dandanes'vsakdo, ki vozi, ali pa peča s kakim poslom, pri katerem se lahko dogodi kaka nezgoda, zavaruje proti nezgodam. Zavarovalne družbe nudijo tako zavarovalnino “Personal Liability Insurance.” Najboljše zagotovilo v takih slučajih je: Zavaruj se danes — jutri zna biti prepozno! * AMERIŠKI VRHENČANI SE LAHKO MALO POSTAVIMO! Ščim pa? Hm, z našo “šparkaso,” če z drugim ne! Pa se tudi z drugim napredkom naše naselbine lahko. Te dni je objavila svoje 40-to letno poročilo naša slovenska hranilnica in posojilnica “North Shore Savings and Loan Association,” ki posluje na vogalu desete in A-dams ceste. Skupno premoženje tega našega slovenskega denarnega zavoda znaša $11,054,-676.36. To pa že niso več kake “ovsene pleve”! Kar lahko ponosni smo na ta lepi napredek. Čast našim pijonirjem, ki so pred več ko 40 leti zamislili Jn ustanovili to hranilnico in posojilnico. Ta gospodarski zavod je njihov najlepši spomenik, ki bo govoril še dolgo v naši naselbini, da so bili slovenski pijonir-ji te naselbine modri gospodarji. Prav je, da se tudi mi večkrat istih spomnimo, posebno pokoj-nega pijonirja Mr. Math Ivanetiča, ki je bil toliko let duša tega zavoda. Zdaj zavodu tajni-kuje njegov sin Mrs. William Ivanetič, ki se je več let preje ob očetu vežbal za ta posel. Veliko so delali za ta zavod tudi pokojni pijonirji kot Frank Opeka, John Umek, Petkovšek, Svete, Jerina, Suhadolnik, Ogrin, Barle in še cela vrsta drugih, še živeči pijonir Mr. John Zalar, pa še vedno predsednikuje hranilnici. Naj ji ga Bog ohrani še mnogo let na čelu! Tako vidite dragi čitatelji imamo v naši Ameriški Vrhniki vedno kaj kar je vredno in zasluži, da povemo širokemu sve--tu. Mnenja smo, da vi radi kaj slišite o nas, mi pa radi in z zanimanjem vedno kaj slišimo o vas, kako se komandirate vi drugod in kako vam teče življenje, življenje Slovencev je za Slovence vedno zanimivo! je in osamljene, pa tudi verskega življenja tam manjka.. Ne moremo najti drugega izhoda kot, da sezidamo nov udoben Dom za naše onemogle rojake. Toda kje naj vzamemo šeststo tisoč dolarjev? Arhitekt pravi, da bi se za to ceno dalo postaviti poslopje za 60 ljudi. Ni pa v to ceno vključeno pohištvo, kuhinjska ali druga oprema, ne vodnjak, ne cesta, itd. Ker smo še globoko v dolgovih radi naše višje šole, si ne upamo naložiti še novega velikega bremena dolgov na naše rame. Zato se obračamo do Vas, dragi prijatelji in rojaki, da bi nam pomagali iz te zadrege- Mogoče bi se našel kak dobrotnik, ki bi hotel kupiti eno sobo v poslopju za šest tisoč .dolarjev; nosila bi njegovo ime, napisano na plošči iz medenine na vratih sobe. Sicer bo pa vsak, tudi najmanjši dar sprejet z veliko hvaležnostjo in bo zapisan v hišni kroniki. Nedvomno bo pa z zlatimi črkami zapisano tudi v nebesih v knjigi življenja. Moram omeniti še to, da se v Domu veliko moli. Ne samo zjutraj, ampak tudi podnevi je kapelica malokdaj prazna. Tu kleči ženica in prebira jagode rožnega venca, tam sedi mož, ki ga je življenje upognilo in zre v Tabernakelj. Mir se mu zrcali na obličju. Pripravljajo se za akorajšnje /srečanje z ljubim Bogom. Dragi prijatelj, ko bo že Tvojo in mojo gomilo pokrivala zelena trata in bova spala večne sanje, se bo v Domu sv. Jožefa še dvigala goreča molitev pred prestol božji ter klicala božje usmiljenje in blagoslov na one, ki so ga pomagali postaviti. Prosimo pošljite svoje darove na: Sisters of St. Francis Mount Assisi Convent Lemont. Ul. Obe knjigi se naročata na enem izmed naslednjih naslovov: Studia Slovenica, P. O. Box 4531, Washington 17, D. C. ali League of Catholic Slovenian Americans, 238 East 19. St., New York 3, N. Y. S prijateljskim pozdravom Mrs. N. K. Pojasnilo iz Anglije London, Vel. Brit. — Gospod urednik! — Opozorjen sem bil na “Nekaj misli za javne delavce”, ki jih je 4. januarja 1.1. objavil v Vašem listu g. R. Smersu, kritizirajoč pri tem vprašanje, ki sem ga med drugimi stavil g. dr. Krnjeviču, kaj misli o stališču Slovencev do Hrvatov ih Srbov. "l Medtem ko, se povsem strinjam z g. Smersujem, da naj Slovenci vodijo slovensko politiko, je vendar zelo enostransko, kakor je on prikazal moje vprašanje, ker prvič ni v celoti citiral niti vprašanja niti odgovora, drugič pa to, kar je citiral, predstavlja nekako eno tridesetinko celotnega mojega razgovora z g. dr. Krnjevičem. Kdor namreč bere celotni intervju in če noče iz cele zadeve delati neokusnih strankarsko-političnih računov, bo razumel zvezo, zakaj sem o gornji stvari vprašal g. dr. Kr-njeviča. Po drugi strani pa ne vidim niti najmanj nepotrebno, žaljivo ali nezrelo, da sem o tem stavil vprašanje. Hrvatje in Slovenci smo si vendar sosedje in danes celo partnerji v isti državni zvezi, pa je zato ne samo logično, ampak celo nujno, da upoštevamo interese drug drugega, zlasti še, če mislimo ostati skupaj, ker bo sicer prevladala logika džungle. Če namreč velja načelo za posameznike, da ne smejo gledati samo na lastne interese, velja to tem bolj za skupnosti, narode, in posebej še danes, v času politične soodvisnosti. Washington, D. C.. — Rojstvo Ko je britanski premier g-otroka je najpomembnejši mej- Macmillan govoril 3. februarja nik v življenju-žene. To je tre-j t. h v južnoafriškem parlamen-nutek, ko se srečata trpljenje in i lu, je ta problem takole razlo-radost, da bi ustvarila naj čudo-' žil: vitejše soglasje, ki šele daje poj- j “ . • priznati moramo, da mo-mu matere vso veličasnost in le- re imeti v tem majhnem svetu, poto. S tem trenutkom se začne ' v katerem danes živimo, notra-poseben odlomek nas samih, ko nja politika kakega naroda svo-želirno ustvariti temelj srečne' je učinke tudi izven njega. Vča-bodočnosti naših najmlajših. j sih nas zapelje, da rečemo drug Kaj pa je največja stvar, v drugemu: ‘Zase se brigaj!’ To-čem je največja moč, da lahko da v teh dneh bi to staro reče-napravimo velike stvari tudi me nico takole razširil: ‘Brigaj se žene — matere. Izobraževati se zaSe, toda pazi, kako bo to vpU-moremo, biti moramo načitane. vai0 tudi na moj posel!’ (Mind Wmu pa nam pomaga le dobra y0ur own business, but mind na u turni višini pisana knji- how it affects my business, too.) ga. Dajmo, storimo vse, kar je Tako je britanski premier go-v naši mou, se je cas. Naši ro- vord 0 odnosih dveh držav, ovi pa o o a o vedeli o svoji dveh narodov, ki sta tisoče milj domovini m njej zgodovini vse, (Dalje aa 3. s,rani, Slovenskim ženam AMtfRTŠKA DOMOVINA, APfttt 11, ISČO Starogorski: ZORISLAVA POVEST IZ DAVNIH DNI Nato je pristopil k Zorislavi, šo vedno klečoči in zatopljeni v molitev, ter ji položil roko na glavo. Zorislava se je plašno o-zria. A videč duhovnika, je vstala in vprašala s skrbečim glasom: “Velmožlnost, ali odpusti Kriste očetu ta greh?” “Odpusti mu, Zorislava, in sprejme ga med svojo čredo!” “Kaj želiš, oče?!” Starec pa je pokazal na sedež in dejal: “Sedi.” Zorislava je sedla. Dolgo je strmel Stražimir v strop in premišljeval, ali naj vpraša hčer po Kristu, da mu pove, kaj ve o njem. Bil je dokaj hud boj, vera v stare bogove se je s težavo umikala Kristu, zakaj StražS-mr je bil mož, ki se je s težka Globok vzdih je prikipel iz odločil za reč, katere ni umel, dekliških prsi in vzplul proti in s težka pustil tisto, kar je nebesom. Bil je to vzdih hva-' ležnosti do Krista, vzdih poln vdanosti in ljubezni. XII. Starosta Stražimir se je prebudil. Ogledal se je krog sebe in njegov pogled je obstal na kipih bogov, razvrščenih po steni in policah. Dvignil se je nekoliko in zastokal, zakaj čutil je bolečine v prsih. Legel je nazaj in se zagledal v strop. Včerajšnji dogodek se mu je zopet pojavi pred očmi in silneje, kakor le kedaj, mu je klicalo nekaj v duši, naj ne zaklepa srca Kristu. Predstavljal si je mimo postavo duhovnikovo, ki je bila tako mirna, kakor jagnje, ki ga zgrabijo v klavno žrtev. In to mu 3o vzbujalo spoštovanje. Samo Rristova blagovest mora biti zmožna, ustvarjati take ljudi neustrašene in vendar tako mir-ne. Samo vera, da jih ščiti Krist, je zmožna, da obvlada človek strastna čustva in ostane v mejah zmernosti in dostojnosti. In domislil se je hčerke, njene-ga poguma, da je priznala njemu, svojemu očetu, da je kristjanka. Pri njeni, ki časti bogove očetov, ni tega, niti pri onih, ki so še ostali zvesti. In sram je postalo starosto, ko se je spomnil, kako je bil razljučen, ko Se ga je dotaknil duhovnik s križem, s kako besnostjo mu je iztrgal križ iz rok in ga vrgel v °genj. A duhovnik . . . Kakor kip je bil, miren in zvišen, ter še blagoslavljal: “Kriste, sprejmi to daritev, prvo iz rok staroste Stražimira.” “Prvo daritev? . . . Torej je daroval res Kristu, ne bogo-v°m? . .. On, ki je sovražil Krista!” Zastokal je Stražimir in težko je dihal, ob strani pa ga je bod-1°. kakor bi ga kdo drezal z iglo. ®n pa ni mislil na to, nego nje-gove misli so se mudile pri Kri-stu in pri bogovih. “Ali kaj, ako Krist tudi ni ®°g, ako je samo križ, ki je go-^el in ni Zgorel, nekako naključje, samo nekaj, česar on ne ra-2ume ... Ali kaj ? . .. Kaj bi to bilo?” Pogled se mu je zopet ustavil kipih bogov, razvrščenih po steni: “Torej vi niste nič? ... Ti, k°g Triglav, vladar morja, zemlje in zraka? ... Perun, ki si vodil naše vojske do zmage? In 'd drugi bogovi in boginje? . . . Kiste nič, vas ni nikjer? ... In, 'dto ste, zakaj i vi ne pokažete svojega božanstva, kakor ga je Pokazal Kriste? . . . Nemo so zrli kipi na starosta, kakor bi ga ne umeli. Njegova Slava pa je klonila na prša in globoko se je zamislil: “Ni jih . . . resnično, ni jih, 2ivi pa le Kriste ... In kak je *a Krist? — Ali je res mogočen dovolj, da vodi in čuva Slovene?” Znojne kaplje so se pokazale starosti na čelu , “Kako naj izve resnico, kdo jo pokaže, komu naj zaupai, da ga ne prevari?” Domislil se je hčerke in nje-boga poguma, zato je zaklical: “Zorislava!” Deklica je prišla in skrbi poln °brazek sklonila k očetovemu: ljubil. Stražimir je resnično ljubil svetinjo svojih dedov. Zorislava je sedela ob ležišču in gledala očetu v obraz, čakala je z upom in strahom, kaj ji pove oče, ki je v sanjah ali blodnji, tega sama ni vedela, izgovarjal ime Kristovo, da je veselja drhtela. Stražimir je uprl počasi svoje oko v hčerko in vprašal: “Ti moliš Krista, Zorislava?” Zorislava se je stresla. Neko sladko čustvo ji je prevzelo dušo in ji pravilo, da je prišel tre-notek, ko bo jel njen oče spoznavati blagovest in prva bo o-na, ki mu jo prinese. Zato je odgovorila: “Da, oče.” Starec je vnovič pomolčal. “Ali poznaš natanko svojega Boga?” “Poznam, oče.” Stražimir je uprl v njo svoj pogled, kakor bi hotel pogledati v dno njene duše in se prepričati, če mu ne laže. Ali njeno oko je bilo čisto in jasno. “Po čem ga poznaš?” “Po njegovih naukih in delih.” “Po naukih? ... To ni dovolj! Po njegovih delih? . . . Kakšna so to dela? “Ozdravljal je bolnike, obujal mrliče, storil je, da so hromi ho-1 dill, slepi spregledali, gluhi in mutasti so slišali in govorili.” Starosta se je zavzel. "Ali je bil vrač?” “Ali more vrač obujati mrliče, dajati slepim vid, gluhim posluh in nemim govorico?” “Torej je delal taka čuda?” “Da oče! Rekel je, in zgodilo se je.” Starec je zmajal z glavo. “In še več je delal, veliko več!” “Še veliko več?” “Da. Odpuščal je sovražnikom.” Stražimir je izbulil oči. “Imel je sovražnike?” “Imel, oče, in še sedaj jih ima!” Stražimir je obmolknil, zakaj spomnil se je, da ga je sovražil tudi on. Nato je vprašal: “In odpušča še sedaj?” “Vedno, neprestano odpušča, zakaj on je neskončna ljubezen.” Starosta je jel dihati hitreje in se je jel čuditi. Zorislava pa ga je prijela za roko in govorila: “Veruj oče, zakaj on je pravi 3og in njemu ni nič nemogoče! ovej mi, ali so storili bogovi taj takega, ali so koga oživili, ali vsaj ozdravili?” Starec je molčal, le gledal je Zorislavo. Ona pa je nadaljevala: “Ali so ti bogovi kedaj spregovorili in rekli: Ljubite se, odpuščajte sovražnikom?” Starosta je zmajal z glavo: Niso.” Nato je vprašal: “In kaj je učil ta Kriste?” "Ljubezen, oče! — Ljubezen do očeta, matere, do bratov in sester. Ljubezen do domovine, zakaj tako jo je ljubil, da se je zjokal nad njo, ko je v duhu gledal razdejanje Jeruzalema. (Dalje prihodnjič.) APRIL *■»■»»* I 2 3 4 5 6 7 S 9 K) II 12 13 M IS l& 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. 24- Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. 24.—Pevski zbor JADRAN poda ob 40-letnici obstoja v SND na Waterloo Rd. ob štirih popoldne koncert. Po koncertu večerja in ples. MAJ I*—Pevski zbor Triglav ima letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Začetek ob 4h popoldne. Po sporedu zabava v SND na 6818 Denison Ave- 8.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Materinsko proslavo. 8.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi Materinski dan v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob štirih popoldne. Premikajoče slike in program. 15-—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 4h v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. 22.—Podružnica št, 42 SŽZ priredi za 30-letnico obstoja obed in ples v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O. 29. — Zveza slov. protikomuni-nističnih borcev priredi popoldne v dvorani pri Sv. Vidu spominsko proslavo. 30. — Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi romanje k Materi Božji na Providence Heights na Chardon JUNIJ 12. —Dramatsko društvo Lilija priredi piknik. JULIJ 3. — Letni Ohio KSKJ dan: začetek z mašo ob 10:30 pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, popoldne piknik na farmi Društva sv. Jožefa. 13. -14.-15.-16.-17—.Letni cerkveni karnival pri Sv. Vidu. 24.—Slovenska šola v Collinwoodu priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. AVGUST 7—Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan”. 28.—Dramatsko društvo LILIJA in pevski zbor KOROTAN priredita skupni piknik. OKTOBER 2.—Banket državne konvencijo SZZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd. 22. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih. POJASNILO IZ ANGLIJE (Nadaljevanje z 2. strani) vsak sebi. Kolikor bolj torej to Nove univerze na Bližnjem vzhodu Na Bližnjem vzhodu bodo velja za nas, ki smo vendar so- kmalu uradno odprli tri nove sedje! Kako naj končno spravim univerze. Prva je univerza v sklad stališče g. Smersuja s Saudske Arabije, ki bo začela politiko njegove stranke, ki zno- delovati v Riadu s prihodnjim va in znova zagotavlja in dopo- letom. Osem profesorjev kair-veduje, da sta mir in svoboda ske univerze pomaga izdelovati nedeljivi, ko gre za usodo pravilnike in program. V glav-Vzhodne Evrope? Se mar ta po- nem mestu Saudske Arabije g0 litika neha na Sotli ali pa na dve ietj Zidaij poslopja in labo-Drini!? Prosim, g. urednik, da obja- ratorije za novo univerzo. Druga univerza bo v Kuvaitu, vite to pojasnilo v Vašem cenje- majhnem emiratu z 200,000 pre- nem listu. Z izrazi spoštovanja V. A. Farkaš STARO NASELJE Poznavalci starin trdijo, da segajo sledi človeka v Carlsbad jamah v Novi Mehiki vsaj 4.000 let daleč v preteklost. UGIBAJO ARIJE "Katere točke televizijskega sporeda so vam najbolj všeč?” se glasi anketa britanske televizije. Neki obrtnik je odgovoril: “Najbolj se navdušujemo za operne oddaje. Zbere se vsa družina. Izključimo zvočnik, gledamo kako televizijski pevci odpirajo usta in sklepamo stave o tem, katero arijo kdo trenutno poje.” V ULAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA Joseph J. Lužar ki je v Gospodu zaspal dne dne 11. aprila 1958 Zakaj si, predragi, šel od nas samevam, brez Tebe dolg je čas. Pogrešam ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj. Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije. Zato se gorka solza lije, a zaman, Tebe krije grob hladan. Tvoji žalujoči ostali: MARY LUŽAR, soproga CELESTA, hči JAMES in JOSEPH, sinova ANTON in JENNIE LUŽAR, oče in mati ANTHONY, JOHN in FRANK, bratje JENNIE PAJK, JOSEPHINE BRODNIK, ANNA DOLLES, VERONIKA CERJEV1C in MARY ECKART, sestre Cleveland, Ohio, 11. aprila 1960. bivalci ob Perzijskem zalivu. Ta dežela je zaradi petroleja med najbogatejšimi na svetu. Postati žleli majhno znanstveno in intelektualno središče, ki naj bi usposabljajo tehnike in druge strokovnjake za vse dežele ob Perzijskem zalivu. Poseben poudarek bodo pri organizaciji nove univerze dali geologiji, petrolejskim raziskavam in naftni industriji. Organizacijo te univerze so zaupali profesorju Konstantinu Zreiku z ameriške univerze v Beirutu, pomagala pa mu bosta profesor egiptovske univerze Soliman Hozajen in profesor iz Cambridgea William Ivor Jennings. Tretja bo kurdska univerza v Iraku. Proučevala bo kurdski jezik in književnost. Strokovnjaki za zgodovino, jezik in književnost Kurdov bodo sodelovali pri njeni organizaciji. KOSILO V LETALU Strežnica neke ameriške letalske družbe je izračunala, kolikšno razdaljo preleti letalo, medtem ko potniki obedujejo. Juha “traja” 80 milj, meso z zelenjavo 200, pecivo 57, kava pa 55 milj. Zdaj lahko vsak potnik izračuna, kaj more pojesti med posameznimi vožnjami, in temu primemri prilagoditi jedilnik. HELP WANTED — FEMALE Stenographer Experienced Dictaphone and/ or Shorthand 37% hours, 5-day week. Location convenient to Milee-Kinsman-E. 93 area. Call VU 3-2429 to arrange interview (73) HELP WANTED MALE MECHANICS Journeyman mechanic, expert welder; steady job; days. RAMUS TRUCKING LINE INC. Call Mr. Crawley after 9:30 a.m. AT 1-4431 (73) V< PROMETNA NESREČA ZARADI RJUHE V starem delu Napolija smejo gospodinje obešati perilo na vrvi, ki so razpete nad cesto. Stari običaj namerava policija v kratkem prepovedati, ker je bilo zaradi njega zadnje čase že več prometnih nesreč. Pred kratkim je neka gospodinja obesila nad ulico oprano rjuho, ki jo je veter snel in jo vrgel na šipo pred avtomobilskim krmilom. Presenečeni avtomobilist je izgubil oblast nad krmilom in se zaletel v steber ulične svetilke. HOUSES FOR SALE 1885 1888 a zn anil o in JZahilala Z globoko žalostjo v mojem srcu naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljšem bolehanju umrl moj ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog ŠTEFAN JAMNIK Previden z zadnjimi tolažili sv. ve e, je zaspal v Gospodu dne 11. marca 1960. Rojen je bil 20. decembra 1885 v N ovi vasi pri Višnji gori na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1905. Pogreb se je vršil 15. marca 1960 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalim Father Vargi za podelitev zadnjih tolažil sv. vere in za darovano sv. mašo; Father Kebolu pa za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njegove duše. Toplo se zahvalimo vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopalšče. Posebej se zahvalimo članom društva, ki mu je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Iskrena hvala pogrebcem, sorodnikom umrlega, ki so nosili njegovo krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem našim dragim sorodnikom, posebno pa Mr. in Mrs. John Novak in Mr. Franku Fajfar, za vso veliko pomoč, ki so mi jo nudili v dnevih žalosti. Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele 'in Sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Shaker, Warrensville Area St. Henry’s, 6 years old, iy2 story, nice lot, trees, two bedrooms down, 1 up (partially finished). Lovely kitchen, recreation room, carpeting. Extras. 2-car garage. $17,500. Call WY 1-3569. (72) Brentwood Village ! 4264 Larkspur Lane, off Warrensville Center Rd. Cape Cod style. 2 bedrooms down, two finished rooms up. iy2 car garage. Ideal location for children. St. Henry Parish. Owner asking $16,500. Call SK 1-8710. (72) By Owner Low 20’s, 21/2 yr. old ranch, located in Clarkwood estate. Warrensville Hts. Six rooms with clay tile bath, divided |: basement, li/2 car gar., landscaped lot. AX 2-7986. (71) 5169 Anthony St. 614 room Cape Cod bungalow, 2 bedrooms down, finished plastered dormitory up-| stairs. IV2 car garage, storms and screens, divided b a s e-ment, new furnace and hot water heater. $18,500. By owner. IM 7-7417. (74) Ženske dobijo delo Iščemo gospodinjsko pomočnico Stanovanje, dom zdoma, pri ugledni družini. Nov dom, privatna soba in kopalnica, 1 blok od rapida. V hiši tudi drugi u-službenci. Kličite SK 1-3803. (72) MALfOGLASI Radi bi kupili Slovensko narodno nošb za dečka od 6 do 7 let starega. Kdor hoče prodati naj kliče HE-1-6738 zvečer. (73) Chardon Hill Lastnik prodaja na E. 226 St. zidano Colonial hišo, lot 50x200, 2 veliki spalnici, dvojna garaža. Samo $22,500.— Kličite IV 1-3213. (71) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Hranite denar za deževne dnov* —kupujte U. S. Savings bende!11 Ljubi, nikdar pozabljeni soprog, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Vse prehitro si me zapustili Lahko bi živel še kaj let, mi marsikak dal dober svet. Pa božja volja je bila, da odideš k svojemu Stvarniku, ki Te bo obilno poplačal za vso Tvojo ljubezen, delo in skrbi ter za vsa dobra dela, ki si jih na tem svetu storil. Žalujem za Teboj in Te pogrešam vsepovsod. Tolaži pa me globoka vera, da se bova enkrat zopet sešla pri ljubemu Bogu. Do takrat se Te bom spominjala z ljubeznijo v mojih mislih in molitvah. Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči: JENNIE, soproga NEČAKI in NEČAKINJE Cleveland^ Ohio, 11. aprila 1960. Lyndhurst 943 Learidge Rd. open house, 1 to 5 p.m. Saturday and Sunday, Off Anderson Rd. 6 ms. Cape Cod, attached garage. Close to school, transportation. Carpeting, drapes included. EV 2-3971. (71) Cleveland Heights By owner, 3 bedroom Colonial, IVfc bath, breakfast room, carpeting, drapes. Paneled recreation room, incinerator, 3-car garage, large rooms. Nice condition, in Gesu Parish, Canterbury School. Call ER 1-0692. (71) ČESTITKE IN ZAHVALA Moj dragi striček g. Louis Fink, 7213 Hecker Ave., bo v četrtek dopolnil 72 let. K rojstnemu dnevu mu iskreno čestitam in želim, da bi zdrav in vesel še dolgo živel med nami ter se mu obenem najlepše zahvaljujem za vso izkazano mi dobroto. Cecilija Lubej z možem Mesnica naprodaj Oglasite se pri John Skoff, 1170 E. 174 St. Kličite od 8. do 6. pop. KE 1-1098. Po 7. uri na dom IV 1-1579. (X) Sobe se odda Spalna soba s kuhinjo se odda. Poseben vhod. Opremljena ali brez. Na 1162 E. 61 St. —(72) NADUHA Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 CE HOČETE prodati ali kupiti ali trgovino* obrnita aa da naa JOS. GLOBOKAR M6 E. 74tb It. HE 1-M01 PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vagal St Clair Ava in K. tt St 'EMERI5KA D0H0V1NS, APRIL If, I960 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ^ ŽELE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM £ B AL' PA NE Vinko Vrhovnik in Frank Urankar, lastnika SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET 19300 SHAWNEE AVENUE B B r B r B r SORN'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih. Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO Se priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 GLOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE JOHN J. GLOBOKAR, lastnik 1075 E 185th St., cor. Chapman Ave. KEnmore 1-9796 SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA FLEETWING GAS AGENT ZA “DRIVE YOURSELF COMPANY” Dajemo v najem truke in avte—Služba dan in noč Nasa posebnost je poprava generatorja, “starterja” in “voltage regulatorja.” Pridemo iskat vaš avto in ga pripeljemo nazaj. V globoki dolini pod našo sosedno vasjo Selščkom izvira v kotu mičnega loga bister studenček. Kar tako, brez posebne hasni za vaščane, razen v košnji, ko teši žejo koscem in grabljicam. Špicasto Stražišče in njemu podložni hribi ga zalagajo z vodo. . Kadar potegne veter, brizgnejo kapljice daleč naokrog in glas studenca se vznemiri kot bi se kdo zahihital. Če bi pritisnil uho na lišaj asto skalo, bi slišal, kako voda v njem godrnja, kakor gnezdo črmljev. Voda je mrzla, da ti takoj pordeči roke, če jih pomočiš vanj. Prav do srca sežfe njen hlad in ko pride v srce, pravi: “Zdravje, zdravje . . .” in srce ga hvaležno sprejme sredi poletnega dneva, ko brizga sonce vso svojo moč čez zemljo, da se dela človeku mavrica pred očmi in se počuti kakor v goreči apnenici. Dobro se še spominjam tiste lepe nedelje popoldne, ko mi je sestrična Pepca pokazala ta studenec. Voda skaklja v majhnih slapičih do potoka, da jo kakor skrben starejši brat popelje mimo žag in mlinov v Cerkniško jezero, od tam pa v podzemskih predorih v Ljubljani-so in Savo in naprej v Črno morje. Kaj vem, zakaj mi je hotela Pepca pokazati prav to lepoto. Manda se ji je zdel studenec najlepši okras njene vasi, skrit globoko pod vasjo, tih in skro-j0 | men, pa vendar tako poln zdrav' ' ja. V nedeljo popoldne sem se zglasil v tetini hiši pri Vebrovih. Gospodar me je pohvalil, da rastem in da me šole niso ožele’, čeprav se nekoliko pozna, da nimam za zajtrk žgancev in zelja, pa da mi-pe bi-škodilo, če bi se nekaj raztegnil čez pleča. Če znam streljati, bi rad vedel, ki je bil v mladih letih strasten lovec. Da znam, sem se pohvalil in da sem bil že par-krat s Kranjčim Francetom in Cencovim Tonijem v gmajni za zajci. “Na,” je rekel, snel s stene puško, svojo staro prijateljico, “z našo Pepco stopita doli za vasjo, morda boš sklatil kakšno jerebico.” t Pobožno sem sprejel dvocevko, ki je bila še starega kova, pa vendar zanesljiva kot zlata ura. Jermen sem obesil čez ramo in nemalo sem se postavil, ko sem koračil s Pepco med hišami in ven na polje pod Selščkom. Pepca je bila zgovorno dekle in vse je hotela vedeti: kako kaj v šolah, če bom za gospoda, ali kaj bom. “Bi rekla, da bodo imeli pri Grmkovih samo enega gospoda,” mi je poredno povedala, iše predno sem ji mogel reči, da je ste vse v božjih rokah. “Meniševski fantički ste neznansko poredni, tako pravijo naša dekleta.” “Torej nas ne nosite v svojih srčkih v preveč lepem dopade-nju,” ji oponesem, da bi se potegnil za naše fante. Saj veste, fantje ene vasi morajo držati skupaj v sili. “Še od takrat, ko smo hodili šolo. Menda še nisi pozabil, Japček Grmkov, kako ste nas silili domov po šoli, kadar je bil sneg za kepanje. Komaj smo se mogle me iz Selščka zriniti skozi Blažonov kot, tako se je vsulo i nami. Nekaj se vas je pognalo pa za bezovskhni in dobskimi.” 6f & B r B B r B & B “Aha,” sem zopet zagovarjal domačo vas, “drugi dan ste nas pa tožile v >šloli in nas po imenu opravljale, kateri je metal najdebelejše kepe. Učitelj, Janko Leban, nam je potem odmerjal žernado z lenirjem po roki, da je ščemelo, kot bi trgal kopri- B gr B gr M. Jakopič: VSTAJENJE Od šmarne gore nad savskimi vali pesem zbudi se: Kristus je vstal! V linah tekmujejo, kot bi se bali, da bi med njimi kdo ne zaostal. Ceste so bele, čista dvorišča, v oknih se sonce smeji, razsipajoč svoja bogata prgišča, nad češnjo, ki v njegovem poljubu rdi. Dekle prineslo je zvrhani jerbas, pisani jerbas žegna domov, da je zadišal po blagoslovu —kot že stoletja— naš krov. Možnarji vriskajo v jutro brsteče, čez polje se vstali Kristus poda . . . Križ, prti mrtvaški; vse, kar je boleče, več ne ovija srca. “Kaj smo pa hotele,” se brani Pepca. “Se reče, saj je bilo potem še slabše. Komaj smo po pouku prestopile šolski prag, se je že vsula na nas toča kep. Zakaj ste bili taki?” “Veš, Pepca, tako je govorilo ustno izročilo, ki je šlo od roda do roda, da smo si nagajali, ki smo polni življenja. Saj hudobni nismo bili, samo razposajeni smo bili. Zdaj, ko spoznavamo, da je ženski spol za vse kaj drugega na svetu kot za kepanje, se obnašamo do njega spodobno.” “Še preveč, bi rekla. Zdaj že ne vemo, kako bi se v nedeljo ošemile in kako bi stopale, kadar pridemo v vašo vas k maši, tako zijate v nas tam pod lipo, da je čudno, če se vam ne zlomijo oči. Same ne vemo, kam bi pogledale v zadregi. Rute vlečemo na oči in v tla gledamo, ko mencamo mimo vas.” “Veš, Pepca, tako za luno nas spet ne smete imeti, da ne bi vedeli, kako s konci vaših milih očesc švigate po gruči naših fantov ter jih precenjujete, kateri ima bolj postrani klobuk, kateri ima bolj zlikane čevlje in kateremu se bolj poda tisti mah pod nosom. Vaša drobna srčeca vam igrajo velikonočno pesem in vam razbijajo v prsih, da bi vam skoro modrčke raztrgala. Ko ste metale oči po meniševskih fan tih, bi skoro rekel, da niste izbirale v hudih nakanah tiste, ki so vas včasih malo okepali. Ne bom se motil, če rečem, da v poletnih večerih, ko diši po senu in se nebeške zvezdice poigravajo v vsemirju, odpirate okenca in nastavljate ušesa med rožmarinom in roženkrautom v sladkem koprnenju, da bi, ;Vanv prinesla mehka sapica od naše vasi melodije, ki jih prepevajo naši fantje, ki ne znajo nikjer na tem svetu tako lepo, kot naši, da boš vedela.” “Kaj boš, tudi naši sevški in topolski jo tako v soboto večer vzdignejo, da se kar lepo sliši,” brani Pepca domačine, ko stopava po mehki košenini prijateljskem prepirčku, kakor se to spodobi za bližnje sorod-stvo. ;]|| VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! BEACHLAND BEVERAGE CO. 9! 95 $ 4 896 EAST 185th ST. IV 1-4453 9! Imamo polno zalogo PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: VINO IZ SLOVENIJE! HLADNO PIVO V ZABOJIH! Pokličite in vam dopeljemo na dom Se priporočam VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MATT F. INTIHAR 630 East 222 Street RE 1-6687 RE 1-6888 — IV 1-0678 % & 95 91 9! 95 B r B r B r B r B B r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM STANLEY ŽELITA in FRANCES lastnika B r B gr B gr ERŽEN 95 LAKE FURNITURE, INC. B r 855 E. 222nd St. RE 2-7616 95 95 Jj $ 95 M 9? 95 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ,VAM ŽELI MODIC'S CAFE 6201 St. Clair Ave. Hi V M B r B Sf B r B r «£1 Se tc R_______________ ŽGANJE - PIVO - VINO Se toplo priporoča za obilen obisk r S p B gr sr B gr Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem ždimo vesele velikonočne praznike! PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ' ŽELIJO VSEM: DANIEL STAKICH RICHARD T. STAKICH ROBERT D. STAKICH CARL SPRETNAK RALPH SANTAGATA INSURANCE AGENCY - REAL ESTATE BROKERS —B r B r BUILDERS 830 E. 185. St. KE 1-1934 B r B r B r g 91 J® 91 9) 93 M 9! £ 95 91 £ 9! 9! 4 93 93 4 93 91 91 *C3 9! M 91 93 9! ,3 Najtopleje se zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju VSEM SKUPAJ ŽELIMO SREČNO TER VESELO ALELUJO! B gr B r B gr B gr B gr B gr B gr 95 93 3 9! 99 93 93 93 93 91 i VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JAY&VEE DELICATESSEN Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto hranili tudi v bodoče! JOHN MEGLEN, upravitelj vam sporoča, da boste vedno dobro posluženi! B gr B gr B gr B ■gr B gr B gr S gr tsi r 16024 Grovewood Ave. IV 1-3924 r Zakrajšek pogrebni zavod NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSfyl PObROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago B gr B gr B gr I B gr B gr B gr 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 B gr B r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM 4 93 ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM LONGFELLOW EAGLE SUPERMARKET JACK in FRANK TROHA, lastnika B I gr B r B r $ 93 15800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290 $9 EUCLID OHIO BEVERAGES 635 East 200th Street PIVO - VINO - MEHKE PIJAČE - CORDIALS Kličite IVanhoe 1-6556 za prosto dostavo Velik prostor za parkanje avtov VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE %- P i r gr | !r 9j w- SMERTgKff DOMOVTM, Velika noc na Koroškem « 9 % $ $ r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! TREBEČ EXCAVATING, INC. ! Ne le z Magdalenske gore, ki slovi jenih vrbovih vejic, dobro Se dviga južno od Gospe svete z ped visoke, in blagoslovljeno bližnjo cerkvico sv. Krištofa nad vodo v vrču nosita s seboj. Na Škofjim dvorom, tudi z gore sv. | vsakem oglu njiv zasadita po en Urha na zapadnem robu Gospo- križec, ga zalijeta z blagoslov- 571 East 200th St. Euclid 19, Ohio svetskega polja in v bližnjih legah celo s strmih in oguljenih rebri Karavank, s Stola, z Obirja, in Pece je skopnela bela snežna odeja, da se razločno vidijo Ijeno vodo in se pri tem prekrižata: sedaj ne bodo mogli ne toča ne neviha niti hudi duh škodovati tako zavarovanemu polju. IV 1-1000 0! $ I $ S i $ .0! Vesele velikonočne praznike vsem gostom, kegljačem in kegljačkam ter prijateljem in znancem 1 želi ANGELA POZELNIK lastnica moderno zgrajenega kegljišča, gostilne in Restavracije z najboljšo postrežbo. Najlepše se za-hvaljuje za tekoče in se toplo priporoča za bodoče. WATERLOO RECREATION BOWLING ALLEYS 15721 Waterloo Rd. K3 temnozeleni gozdovi borovja, je- j Tudi visoko hišo in visoka go-lovja in smrekovja, že zeleneči spodarska poslopja je treba u-jb travniki in pašniki, na novo zo-| braniti vsakega zla. Jajca, na |*| rane in zato po sveži, razgreti j obeh koncih preluknjana in sko-zemlji duhteče njive, pa tudi si- zi obe luknjici izpraznjena, po-■ pT| ve skale, gole strmine in pečine, {tem pa z blagoslovljeno vodo -Nr. , mpH kat pri mi \rprli-ir* noTrarno ncmnlrvii med katerimi vodijo nevarne napolnjena, mečejo, ko zazvoni stezice in stopnice na znameni- poldne na Veliko noč, čez strete razgledne točke ponosnih Ka- he hiš in drugih poslopij, da jih noč ravank. Z vrhov nad Spodnjim z Grlovca, Macna in 1 Žingarice v bližini svetovnozna- tako blagoslovijo in obvarujejo nesreče. Velikonočno sonce se začne za tirolskimi gorami nagibati k zatonu. Hladne večerne sapice se podijo od zapada proti vzhodu v smeri deroče Drave. Zadnji žarki zahajajočega sonca obsevajo zasnežene robove gorskih gre-1 benov in nastane ono znamenito večerno žarenje gora, ki ga nihče ne more popisati. Tedaj zadoni, ujemajoč se z mogočnim in vendar milim zvonjenjem, ki se razlega iz zvonika Gospe svete, domači zvon; tedaj zadoni tudi stara, mlajšemu rodu žtal komaj še znana, domača velikonočna pesem: “Prišla je Velika Dr. T. F. | VISELO VELIKONOt r ŽELIM VSEM ODJEMALCEM IN ZNANCEM ^ TER SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAM gj POSTREGEL VAM BOM Z NAJBOLJŠIM SVEŽIM & MESOM, DOMA SUŠENIMI KRANJSKIMI KLOBASAMI 0) IN DOMAČIMI ŽELODCI JOHN ZAKRAJŠEK SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. Cleveland 3, Ohio EXpress 1-1419 gj* Rožem, B Oskrba mesfa z mlekom nekdaj in danes m 9i 9 9! Pojem “velemesto” je treba jemati relativno, če ga hočemo osvetliti z gledišča raznih dob. Kar se je pred sto ali dvesto leti moglo imenovati velemesto z v. , , vso upravičenostjo, bi mogli po macmom dobro znano grmenie , v . . “ . današnjem j nih Borovelj je slišati od časa do časa, kadar toplejše sape juga silijo s prav posebno močjo preko karavanških grebenov v Rož in ostalo Koroško, zamolklo, do- in votlo bobnenje; zdaj tu. zdaj tam se utrga plaz, drvi in drči z IVanhoe 1-9595 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost BRODNICK BROS. f APPLIANCE & FURNITURE | 16013 Waterloo Rd. IV 1-6072 if pRank jos. brodnick in john j. brodnick, jr. •0 lastnika ^ vesele velikonočne praznike želi vsem VIC'S EUCLID TAVERN ŽGANJE - PIVO -' VINO Vsak petek serviramo ribe od 11. dop. do 9. zvečer presojanju komaj označiti s tem vzdevkom. Po- , , . dobno je z oskrbovanjem mest z všo naglico preko strmega ska- živili) pri čemer igra mleko> ker lovja navzdol, dokler se ne raz- imora priti vSak dan sveže na trg) prši, potem ko je že opravil svo- »e prav pogej^g vlogo. Ta poje nesrečno delo, poizgubivši se gg^nogt mleka, ki ga je treba I 01 i 01 •0 B r B š? r B r B & B r B ^ 595 E. 185th St. 0! i 8! $ 0 VIC TOMAŽIČ IVanhoe 1-9509 *3 0 $ 0 SON CLEANERS & DYERS ČISTILNICA GLAVNA TRGOVINA in DELAVNICA 15617 Waterloo Rd. — IVanhoe 1-5252 PODRUŽNICA 526 E. 200th St. — IVanhoe 1-5221 Mi pridemo iskat in dopeljemo na dom. Lastuje-0 in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvo-gj Vrstno delo pri čiščeju in likanju. Se priporočamo! ^ MICHAEL A. SON, lastnik ^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 9^___ ŽELIMO VSEM! I VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD gf B gf ----B r B g? B gf B gf B gf B gf B gr B gf gf B -gr B gr 0 B gr B gf 0 f 478 E. 152nd St. KEnraore 1-3177 B gr B gr gr —B gr Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi ANTON in JENNIE PRIMC GROCERIJA Addison Road HEnderson 1-0160 B gr med granitno trdnim, redkim bukovjem in macesnovjem. V sto in sto potočkih in vrel- vsak dan znova proizvajati, zahteva sama po sebi pametno urejeno organizacijo v okviru mle- cih, pa tudi po nevarno naraslih , karskega gospodarstva, kajti hudournikih, po Suhah in Bi-stricah, po Borovnicah, Črnah in Pelah hite, včasih mogočno bobneč, včasih zopet milo in ubrano žuboreč, snežno-mrzle vode v mogočno Dravo, ki vseh zimskih spon osvobojena, dere skozi de3elo Korošiko, skozi Rož in Podjuno. V sončnih gajih o-koli Vrbskega jezera, na Otoku, blizu Ribnice in Sekire, pa tudi blizu prisojnih Žihpolj nad Rožem že prepevajo na vrheh najvišjih smrek drozgi, v grmovju, ki raste na. terasah opuščenih vinogradov pod Humperškim gradom nad Rožem, se oglašajo kosi in taščice, zjutraj in zvečer; diše vijolice in trobentice' pa čakajo, kdaj se vendar povrnejo druge stare znanke v njihovo družbo. Tako prihaja v Koroško ljuba vigred in tako se dela veliki dan prebujenja in novega življenja. V sivem, starodavnem zvoniku, ki je videl že mnogo bojev in mnogo krvoprelitja, mogočno pozvanja gosposvetski zvon in za njim po vseh dolinah in br-dih zvon za zvonom, zvonček za zvončkom, da morajo slišati veselo oznanilo o Veliki noči vsi. Že ko je še bila huda zima, so pripravljali mladeniči plamenice, večje in manjše, iz srednje-debelih borovih debel, na koncu precepljenih in s smolo prepojenih, da so se na soncu in v prepihu v skednju do velikonočnega tedna docela osušile. Blizu vasi na kakem holmcu, kjer na Veliko soboto zvečer vaški duhovnik pri kapelici blagoslovi “žegen,” zanetijo, kakor hitro se začne mračiti, velikonočni kres; v njegovem ognju si zapalijo plamenice, ki jih drug za drugim v dolgi vrsti spretno sučejo in vrtijo v kolobarju nad glavo okoli sebe, pomikajoč se ob njivah in travnikih, po ozarah in odprtih poteh, k bližnji cerkvici ali kapelici, za njimi hodijo stare ženice in stari mož je, dečki in deklice, molijo na glas za starim očakom in prepevajo svete velikonočne pesmi. Oni pa, ki bivajo v dolinah, gledajo od daleč te prekrasne žive slike vstajenja in ljubezni. Ko zadonijo velikonočni zvonovi in zagrmijo v zeleno pomlad velikonočni streli, da odmeva skalna stena Karavank, hrib in dol, tedaj so srca vseh polna velikonočnega veselja. Gosposvetski zvon mogočno doni in kliče v koroško deželo Veliko noč. Po polju koraka, resen kljub veselim utripom v srcu, slovenski oratar; z njim njegov sin. Križce, napravljene iz blago- brez te bi to nikakor ne moglo biti v zadostni meri kos nalogam preskrbe. V prejšnjih stoletjih je zadostovalo za preskrbo z mlekom število v mestih gojenih krav in pa okoli mesta ležečih kmetij in vasi. V začetku so kmetje vozili mleko sami v mesto, že proti koncu 18. stoletja so bili pri vstopu v mesto podvrženi zavo- ga z vozom ali železnico vozil v mesto. Tekmo glede kakovosti mleka, do katere je sčasom prišlo med posameznimi trgovci, so v veliki meri pospeševale velike kmetije, ki so imele že svoje pristave. Nekatere so že tedaj do- VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! C0LLINW00D BAKERY ^Za Vas in za Vaše napravimo za VELIKO NOč posebno!?* 0! okusne potice in krofe, kot domače. Brez skrbi B •£jj in dela lahko dobite NAJBOLJŠE! £?* ^ Delamo tudi več sort tort, ki niso samo okusne, am-K0} Pak tudi lepe za videti . . . NAROČITE VSE, KAR PO-|?* bavljale neko vrsto posebnega 0! TREBUJETE ZGODAJ, DA BOSTE DOBILI PRAVO-(10 mleka, deloma že v steklenicah ČASNO ZA PRAZNIKE! 1 lS 16006 Waterloo Rd. > ------® Ko pa je francoski kemik Louis Pasteur odkril način za uničevanje bakterij, takozvano gj pasteriziranje, je stopilo na plan IV 1-7528 gr B moderno mlekarstvo. Mnogi mlekarji so ob koncu stoletja pričeli ustanavljati mestne mlekarne, iz katerih je prihajalo mleko šele potem, ko je bilo podvrženo vrsti postopkov. Poleg teh zasebnih mlekarn so nastali tudi že kmetijski zadružni mlekarski obrati, ki so se kaj hitro razvili v važne tržne činite-Ije na področju mlekarstva. Spričo vedno bolj nujne racionalizacije oskrbe z mlekom so Ijo oblastnih odlokov vrsti iz- postali mnogoštevilni med seboj praševanj in kontrol. Na ta na-' tekmujoči mlekarski obrati in čin so hotele mestne oblasti pre. mlekarne, ki so razvažali mleko prečiti, da bi prišlo mleko z oku- križem po mestu, pri čemer so Ženih področij v mesto. Organi se njih pota pogosto križala, ker mestnih oblasti so že takrat so držala v več mestnih prede-preizkušali kakovost rpleka, ko- lov, nedonosni. Dandanes ima likor je to bilo s tedaj znanimi n. pr. Dunaj10 . najmoderneje načini možno. opremljenih mlekarn, od kate- Istočasno so rastla mesta in so Uh oskrbuje vsaka svoje podro- 9 z novimi prometnimi zvezami, posebno z železnico, bližali podeželje mestom. Ker se je množilo mestno prebivalstvo, je se- čje. Proizvajalci in potrošniki imajo korist od take pametne ureditve, ki je omogočila znižanje svoječasnih razlik med pro-veda naraščala tudi potreba po izvajalčevo in potrošnikovo ceno mleku, ki ga je bilo treba dova-jza okroglih 50 odstotkov in tako žati v mesta iz vedno bolj odda-! dovoljuje ugodnejše cene. Žaljenih vasi. Tedaj se je rodila voljo teh lahko prištevamo da-trgovina z mlekom. Trgovec je nes mleko med najcenejša hra-kupoval mleko pri kmetih ter nda. Se samo nekaj dni je do Velike noči! zalo nabavile že sedaj vse, kar potrebujete TA TEDEN-od 11. do 16. apr. SPECIALNE CENE ZA: ŠUNKE (skoro brez kosti) gotove za jesti, cele ali pol funt po 65c MAXWELL HOUSE KAVA funt 69c SVEŽA SVINJINA GOLD MEDAL (Pork Butts) MOKA funt po 45c 5 funtov 45c SVINJSKI ZREZKI SHURFRESH (Steaks) MARGARIN funt po 55c 3 funte 49c Razen tega imamo odlične domače ŽELODCE kot tudi mesene KLOBASE ter VSE POTREBNO za velikonočne potrebščine! Imamo tudi PIJAČE VSEH VRST——posebno importirana SLOVENSKA VINA — LAHKO VZAMETE VEN! EBWMD PLBNISEK. laslnik STANDARD SUPERVALU FOOD MARKET 854 East 185 Street KE 1-5686 PRIPOMBA —f Poglejte naše oglase vsako sredo v Cleveland Press in vsak četrtek v Plain Dealer. IZREŽITE KUPONE IN J HI PRINESITE S SEBOJ ZA BOLJ POCENI NAKUP! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! 01 9! 99 0! 99... d 91 £ 99 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO ŽELI VSEM DR. LEOPOLD UKMAR SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG 6802 St. Clair Ave. Tel. UT 1-9677 Cleveland 3, Ohio J! 91 01 LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika ZIGMUND'S DELICATESSEN 1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK B t? B Sr B r B r č? B IT B r B tr B B ir B ŠT B r B gr Ji J! 91 01 JI 01 0! $ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO VOŠČI VSEM NOSAN'S SLOVENIAN HOME BAKERY B ir gr B gr B ŠT 6413 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem B gr B gr B gr ENdicott 1-1863 B ----------------B gr B gr B gr B gr B Sr B r JELERCIC FLORIST 15302 Waterloo Rd. IV 1-0195 Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem FRANCES POTOČAR SLOVENSKA PRODAJALNA ZEMLJIŠČ . COMPLETE REAL ESTATE SERVICE NOTARY PUBLIC 963 East 185th St. gr B F B ----fr? B gr B gr B gr B gr IVanhoe 1-3960 B gr ATVftftteftA ft6lVt