Glas zaveznikov Leto III - St. 495 ormdicffjsld dnevnik A I. S. Konferenca namestnikov zunanjih ministrov Avstrijska spomenica zvraža odgovornost za dela avstrijskih nacistov na predvojno Jugoslavijo Kaj trdi o Koroški LONDON, 30. januarja — Včeraj so Uročili tajnlttvu konferenc« namestnikov zunanjih ministrov avstrijski memorandum, ki ga je odobril avstrijski kancelar dr. Leopold Figi. Memorandum vsebuje 21 paragrafov ter 12 prilog. Kot poroča »Reuter«, so glavno točko memoranduma, ki vsebujejo bistvena avstrijska vprašanja, naslednje: 1, Avstrija želi da bi v uvodu mi- rovne pogodbe jasno potrdili, da Je Avstrija osvobojena država ter da * je treba njeno neodvisnost slovesno obnoviti. 2. Avstrija želi svoje meje iz leta 1937 ter naj bi jugoslovanske ozemeljske zahteve v celoti zavrnili. 3. Avstrijska vlada odklanja možnost, da, bi se jo imelo za odgovorno kakršnega koli dejanja, ki ga Je izvedla med zasedbo Nemčija, kajti od 13. marca 1938 ni bilo več niti avstrijske države niti avstrijske vlade. Avstrija meni, da so bili njeni državljani prisiljeni služiti nemškemu vojnemu stroju, kot je to bilo v drugih zasedenih drža-vah. V zvezi s tem želi Avstrija, naj v pogodbi določijo naftelo, dn Avstriji ne bodo nal6’žili reparacij. 4) Glede na dejstvo da se je zasedbena doba zavlekla zelo dolgo, želi Avstrija, naj v mirovni pogodbi predvidijo čimprejšnji umik zasedbenih cet in prenehanje delovanja zavezniškega nadzorstvenega sveta 8. V primeru, da Avstriji ne bi dovolili vojske, kot so to storili vsem obmejnim državam, bodisi, da so se borile ob zaveznikih kot ob •osi, b; to predstavljalo praznino v eni izmed naj kočljive ji ih točk Ev. rope ter bi to onemogočalo Avstriji, da bi razpolagala z najmanj!© mož-nosijo obrambe proti neposrednim poizkusom za ogražanje njene ozemeljske nedotakljivosti. Zato želi Avstrija dobiti dovoljenje za ustanovitev vojske. 6. ^vstrija pričakuj« z mirovno pogodbo pomoč za dokcnr.no ureditev računov z Nemčijo, predvsem pa zahteva, naj določijo, da preno. sa avstrijske imovine v Nemčijo, ki »o ga izvedli Nemci med zasedbo, ne upoštevajo in da nima nikakega učinka v kolikor je izveden s sdo, razen posebnih primerov, ki so že predvideni v avstrijskem zakonu. 1’ODROBNOSTI SPOMENICE Razen teh glavnih točk vsebuje memorandum še nekatere podrobnost;, med njimi: 1. Avstrija je pripravljena spre-. jeti, da bo v mirovni pogodbi omenjena njena obveza za zagotovitev demokratskih in človečanskih pravic, ki so že v osnovi zajamčene v avstrijski ustavi. 2. Avstrija zahteva zagotovilo, da velesile po sklenitvi mirovne pogodbe pol prejo avstrijsko zahtevo za pristop k Združenim narodom. 3. Avstrija zahteva, da bodo ob podpisu m.rovne pogodbe izpustili vse avstrijske vojne ujetnike ter avstrijske internirance. 4. Avstrija zahteva, naj določijo mednarodno konvencijo, * namenom, da olajšajo sedanje breme, ki ga nos; zaradi številnih beguncev na njenem ozemlju, od katerih ve-črne avstrijska država ne more spre. jeti. 5. Avstrija ima, zaradi nemške zasedbe sedem milijard doicrjev Škode. Čeprav daje prednost zavezniškim zahtevam po reparacijah, ne zahteva Avstrija nikake odškodnine od Nemčije marveč le vrnitev iimovme, ki so Ji jo odvzeli. Avstrija se strinja s tem, naj Nemčiji nalo-že obveznost, da ji dobavi proti plačilu material m industrij*^ k;Rg"0 6. Avstrija je pripravljena vrniti zaveznikom njihovo lastn.no, ki Je na njenem ozemlju, ne glede na plačilo reparacij. Avstrija želi da bi njeno imovino v tujihi vrnili takoj po zaključku mirovne pogodbe. Avstrija je pripravljena priznati in prevzeti javne dolgove ki J)h Je Imela država v tujini pred letom 1938, določijo pa naj pogoje, ki bodo znosni za avstrijsko gospodarstvo. 7. Avstrija je zainteresirana na tem. da bi se njeni državljani mogli posluževati Donave svobodno in bre2 omejitev ra mednarodno trgo. vino. AVSTRIJSKO STALISCE o jugoslovanskih zahtevah Avstrijsko stališče glede zahtev za popravo meje s strani Jugoslavije, ki ga je Avstrija razložila v memorandumu temelji na naslednjih treh razlogih: 1) Da predstavlja Koroška Celoto iz zgodovinskega, gospodar, »kega .n kulturnega stališča ter laradi zvez z naravno hrbovito mejo, ki j5 jasno očrtana. 2) Da večji "“I njene«* prebivalstvi, med ka- terim tudi večji del prebivalcev sioven-kega Jezika, želi obdržati to enotnost. 3) Da sa to zadržanje prc. bivalstva zaznali leta 1920 s pomočjo demokratskega plebiscita, ki Je bil pod mednarodnim nadzorstvom, in da so to vpraianje od takrat imeli za dokončno rešeno. Memorandum naglasa dejstvo, da slovenska manjšina med vso dobo od 1920 do priključitve Avstrije leta 1938, ni nikoli predložila kakšne pritožbe Društvu narodov glede avstrijskega ravnanja do nje, čeprav je Društvo narodov imelo dolgo časa posebne nadzorstveno pravice nad Avstrijo. Memorandum izjavlja poleg tega, da je meja z Jugoslavijo ena izmed maloštevilnih mej Srednje Evrope, o katpri niso nikoli razpravljali, da so Slovenci imeli dvojezičen pouk, in da sq imeli popolno pravico posluževati se svojega jezika n.t sodiščih in zadevah z oblastmi, dokler je bila Avstrija neodvisna država. Danes so te pravice slovenski manj šini popolnoma vrnili. Memorandum naglaša poleg tega. da ta manjšina ni na jasno očrtanem področju, temveč je razpršena med večino nemškega Jezika. Pri plebiscitu leta 1920, ki j« bil omejen na obmejno področje, kjer so Slovenci razmeroma številni, je samo 10 od 249 občin glasovalo v večini za Jugoslavijo. Potem ko je priznal dejstvo, da je nacistični r^žirn zajlej z zatiral-no politiko slovenske manjšine, *er jo prisilil, da se ponemči, izjavlja memorandum, da p španske zadeve. To- PREISKOVALNA KOMISIJA Atene, 30. Januarja Po itestch agencije Kcutcr je včeraj s francosko križarko »Georges Leygues» prispelo v Pirej 47 članov preiskovalne komisije ZN, ki bo izvedla preiskavo zaradi grških trditev, da grški gverrljci dobivajo pomoč lz tujine. BOJI V 1ND0KINI Par>, 30, januarja Cesoplsi v Hanoju ao poročali, da 3',» dv« četi vietnamskih (indo-kltajekih nacionalist čnih) vojakov po'zkušaU * jur.šem zavzeti francosko letališče Giafam pri Tonki-nu; napadalce zo zauftavila « svoj m ognjem francoska Utala. Vietnamske čete so pustil* na bojišču «0 mrtvih. Vietnaraika poreč,le oplaujejo položaj francoskih čst v Oialamu kot «krltif*n» in pravijo, d* «0 tem Franco«; obkoljeni od vietnamskih čet. dn to nevmtšcvanjc tujcev ima logično posledico v potrebi, da morajo Spanci delati za rešitev svojega vprašanja.» Proglas govori proti nadaljnjemu odlašanju z vrnitvijo Don Juanu na španski prestol in dodaja: «Mo-narhistično gibanje je široko narodno gibanje. To gibanje odpira vrata poltenemu sodelovanju med izku. itntmi možni ter med mladino, ki prinaša navdušanje.» Proglas te odločno obrača poti Francovi finančni politiki in proti sedanjemu obsegu državnega nadzorstva. Proglas pravi, da je izvestna mera nadzorstva sicer potrebna, toda državno poseganje t> gospodarske zadeve bi bilo treba zmanjšctl V splošnem je t> zadnjih tednih monarhistično delovanje v Španiji narastllo. Ta posebrn skupina tri sama nadeva ime «Organizacija za monarhistično stvar.* Nemogoče je reči, ali te bo fa skupina končno izkazala kot osred- polittčni beromettr je sovjetsko zadržanje do Španije. Sovjeti nlpe-dajo Franca in vzpodbujajo svoje satelite, naj ga napadajo, nikdar pa odločno ne zahtevajo Francove odstranitve, Sovjeti hočejo odlašati s Francovim padcem tako dolgo, dokler ne bi bil čas zrel za komu nize m, da bi zavzel Francovo mesto.* NASELITEV BEGUNCEV IZ JULIJSKE KRAJINE NA SARDINIJI Cagliarl. 30. januarje Pokrajinska delegacija uatanove UNRRA in papeška podporna ku- misija pripravljata akupna s pokrajinskimi ustanovami obsežen načrt za rodbine beguncev in Julijska krajinr, ki sc bodo izselili v Sard.nijo. Te družino bodo naselili deloma v Fertlliji in deloma v Cr-stiadasu. V področje pri Fertlliji se bo lahko izselilo 100 do 150 kmetskih dru- žin; na področju pri Castiad&su pa n ja'skupina, ki bo megla zbrati 0-lbod_° H»Hi možnost za življenje to. koli zebe rasni razpršene monarhistične skupine. Proglas tudi izjavlja: tNajboljši •Washington, 30. januarja Bivši ameriški vojni minister Henry Stimson je v znani ameriški reviji «Harper’s Magazine« priobčil članek, v katerem popi-suje dolgotrajne In skrbne priprave predsednika Trumana, preden je na Stimsonov nasvet odobril prvo uporabo atomske bombe. Predsednik Truman se je odloči! za uporabo atomske bombe proti Japoncem samo zato, da bi skrajšal vojno in tako rešil na milijone življenj, tako zavezniških kakor tudi Japonskih. Istočasno je predsednik Truman potrdil, da se je odločil za uporabo atomske bombe šele nato, ko je popolnoma preučil tedanji položaj: to je predsednik Truman izjavil v svojem pismu dr. Karlu Comptonu, ki je ravnatelj tehnološkega zavoda v Massachusettsu. v' pismu je predsednik Truman poudaril, da Američani »o Japonce precej časa poprej, preden so odvrgli prvo atomsko bombo, posvarili in jih pozvali k predaji. Predsednik Truman je v svojem pismu še pristavil, da je končno atomska bomba zares prisilila Japonce k tej predaji, katero so Američani te poprej ponudili. Bivši vojni minister Sthnson je v svojem članku poudaril, da so ameriška vlada, kakor tudi ameriški znanstveni In vojaški krogi, Prepričani, da bi se vojna 1 Japonsko končala v najboljiam pri-maru šala v drugi polovici leta 1948, č» ne bi uporabili atomske bombe. To bi zahtevalo več kakor en milijon samo ameriških življenj. fitimson je tudi poudaril, da to i« vodilni ameriški krogi tedaj zavedali učinka, katerega bo ime-, Stimsonovo poročilo o prvi uporabi atomske bombe in koncu vojne z Japonsko la atomska bomba na povojno civilizacijo in na ustvaritev trajnega, miru. Maja meseca l*ta 1945 so ee sestali ameriški voditelji, katerim je bila poverjena raziskava in uporaba atomske sile. Stirnscn in general Marshall, ki je bil tedaj načelnik glavnega staha ameriške vojske, sta tedaj Izrazila mnenje, da se ne sme atomska sila imeti samo za vojaško orožje, ttmveč je treba gledati na atomsko silo kot na sredstvo, ki bo docela predrugačilo razmerje človeka do vesoljstva. Odločitpv, da bodo atomsko bombo uporabili proti Japoncem, •o tedaj podpirali največji ameriški zananstvenikl. Ko so Američani vrgli dva bombi na Japonsko, sta bili tl dve.bombi edini, kateri so Imeli Američani tedaj pripravljeni. Poleg tega Je bila tedanja ameriška proizvodnja atomskih bomb še zelo omejena. Stimson nadalje poudarja, da je bila atomska bomba zamišljena kot psihološko orožje, ki naj bi prepričalo japonski narod in japonskega cesarja, da je predaja nelzog;bna. Stirnscn nato pripominja, da je bil v poletju leta 1945 glavni politični, socialni in vojaški smoter Zdrulenlh držav hitra in popolna predaja Japonske, ker bi samo popolno uničenje Japonske moči lahko odprlo pot k trajnemu miru. Julija meseca leta 1945 so nam- ieč Japonci napravili rahle poizkuse, da bi se poslužili sovjetske vlade kot posredovalke pri pogajanjih za mir. Vendar pa ni bilo nikakega znaka, da bi Japonci popustili v svojem sklepu, da se bodo rajši borili, kakor pa spre-jeli brezpogojno predajo. Čeprav, je bila moč japonskega letalstva in mornarice ie močno oslabljena, je bila vendarle japonska suhozemna vojska te močna. Zavezniki so imeli tedaj pred seboj ogromno nalogo in bi morali uničiti oboroženo silo 5 milijonov vojakov. Japonska Je razpolagala tedaj tudi še s 5 tisoč tako zvanlh »samomorilskih letal ». Japonci so tudi dokazali sposobnost svoje rase, ki se zna boriti dobesedno do zadnje kapli« krvi. Stimson nato opisuje zaveznL ški načrt glede Japonske, ki so ga napravili, ne da bi upoštevali uporabo atomske bombe, katero tedaj še niso preizkusili. Po Štirn-senovih besedah so imeli zavezniki v načrtu poostriti pomorsko in zračno blokado Japonske, kakor tudi bombordiranje-iz zraka, nakar naj bi novembra meseca leta 1945 izvršili izkrcanje na glavnem japonskem otočju Honšu. Pri izvedbi vseh teh načrtov bi sodelovale ameriške pomorske in vojaške sile, ki tl štele 5 milijonov mož: če pa bi upošteva.1 i vse sile, ki bi bile tudi posredno v zvezi g temi opcraci* hi 1 či ton valo še veliko več omerilkih vo-Jakov. Japonski ministrski predsednik Suzuki je 28. julija 1945 zavrnil potsdamski ultimat za japonsko predajo, češ da «ni omemb« vreden«. Medtem pa so Američani 16. julija izvršili v Novi Mehiki poizkus z atomsko botnbo. »Polžku« je prakosil naša največja pričakovanja« pravi v svojem poročilu Stimson. Nato so Američani Izbrali 3St’ri najbolj važne vojaške točke na Japonskem, ki naj bi jih bombardirali z atomsko bombo. Med temi izbranimi kraji sta bila tudi Htrošimi in Nagasaki. S Trumanovim odobren jem je Stimson iz seznam* krajev, na katere naj bi spustil! atomsko bombo, črtal mesto Kyoto, ki Je prastara prestolnica Japonske in pravo svetišče Japonske umetnosti in kulture. Stimson pravi dalje: «Uporaba atomske bombe je točno izpolnili naš namen, kakor smo to predvidevali. Mirovna stranka na Japonskem je dosegla, da se je Japonska predala in jnponski cesar se je lahko z vsem svojim ugledom zavzel za *klen:tev miru. Zaradi tega «no tudi z veliko lahkoto dovršili zasedbo in raaoro-žitev Japonske.* Stimson pravi dalje: »Prrdsed-n u m njegovi aveiovr.lci ao napravil; vgr, kar bilo v njihovih motel*, da bi timurej ccrogu-r-:!i Vt ?v r}\jja. Kajti v letih 1941 in 1S42 smo bili prepričani, da »o Nemci glede raziskovanja atomske sile pr* d tUfni in Ja bilo za nas življenjsko vprašanje, da M ml prvi mogli uporabiti to orožje, ne pa. Ncmci_ «Zavedal; smo se tudi, da pomen! atomski bomba sijajno sredstvo za skrajšanje vojne in za čim večje zmanjšanje splošnega opustošenja. Vsi smo se zavedali atrahovite odgovornosti našega poizkusa in našega dela. Pokojni predsednik Roosevelt mi je večkrat govoril, da ge zaveda, kako strahotne možnosti skriva v sebi naše delo. Vendar pa so nam bile točne posledice uporabe a-tomskega orožja neznane do sredine 1945.» - f Ko je Truman postal ameriški predsednik po Rooseveltovi smrti, je Stimson s Trumanom razpravljal 25. rpnla 1945 glede načrta sa uporabo atomske bombe. Truman, ki je bil senator, preden j« postal predsednik, ni ničesar vedel o atomski bomb;, ker so vso, stvar držal: v največ,fl tajnosti. Stimson navaja nato nekaj odstavkov iz spomenice, o. kateri sta razpravljala s predsednikom Trumanom 25. aprila na svojem sestanku. Spomenica Je med drugim dejala: »Skrajno verjetno je, da bodo znanstvoniki v bodoče odkrili mnori lažje in cenejšo metode za proizvajanje atomsko sile In da bodo pri tem Uporabili snovi, ki ao mnogo bolj razširjana kakor tlite, ki Jih uporabljajo pri sedanjih poizkusih. Zato lahko v bodočnosti noka država ali skupina držav tajno zgradi atomski orožja in uporabi to orožja nenadoma in z uničujočo silo proti kaki drugi nič huda-ga sluteči drža’I ali skup ni držav, ki J8 sicer po svoji velikosti in moči veliko večja od države, ki bi to orožje uporabila. Zato bi bil nestvaren vsak poizkus za ustanovitev katere koli svetovne organizacije miru, ki ne bi upoštevala sile tega novega orožja. Noben sistem nadzorstva, o katerem so do zdaj razpravljali, ni primeren za kontrolo nad tem noviri orožjem. Nadzorstvo nad atomsko silo bo brez dvoma ena izmed največjih tei-koč ln bo zato potrebno nadzorstvo in kofitrola, o kakršni še niso nikdar razmišljali. Stimson pravi dalje: »Upora'-a atomske sile Je povzroMla smrt več kakor 190.000 Japoncev. To premišljeno uničenje je bila naša poslednja in strašna odločitev.« Stimson pravi končno, da je vojna v 20. stoletju poslala še bolj barbarska in uničevalna, kakor je bila poprej ln zaklju-uje takole: «Bombe, ki so padle na Hiro-šimo ln Nagasaki, so končale vojno, obenem pa so nam nazorno pokazale, da ne sme več priti do vojne. Ta nauk bi si morali zapomniti vsi ljudje in vsi voditelji držav; če bodo to storili, bodo našli tudi pot k stalnemu mlru.» Stimson Je bil ameriški vojni inurlst-T v lotih 1911-1913 ln 1940-1945. ami i'ki zunanji min*:tcr pa od 1929 do 1933. ko številni kmetje, kakor tud; n'-kaj ribičev. Predstavniki ustanove UNRRA so zaprosili, če bi lahko v veliki meri sodelovali pri pomožni akciji v korist beguncem iz Julijske kraj‘-nc. ki se bodo izselili na Sardinijo. NOVA KOMISIJA ZA BEGUNCE V ITALIJI London, 30. januarja Konservativni poslanec brigadn: general Fltzrov M&cLean je sprejel vabi « vlade, da bo sestavil in predsedoval novi komisiji, ki bo preučila položaj in poekrbela za begunce in sovražno osebje, ki se je prodalo v Italiji. MacLean bo bival v Rimu, vendar bo lahko od časa do časa odpotoval v Veliko Britanijo zaradi svojih parlamentarnih dolžnost1.. Med vojno je bil na elmk britanske miaije pri maršalu Titu. ZAPOSLITEVBEGUNCEV V VELIKI BRITANIJI London, 30, januarja Britanski delovni minister George Isaaca je v spodnji zbornici cd govarjal na stavljena vprašanja. Izjavil Je, da je do zdaj od 53.900 Poljakov, ki so r« vpisal v «R'-sottlemcnt Cirp;», (Zbor za p-«--vzgojo vojakov v civ.lno življenj prestopilo 2.100 mo* v civilne službe. Delovno ministrstvo jt do, seglo sporazum, za zapostlite r Poljakov ^ v:6 industrijami, kakor poljedelsko, pr.-mogovno, s tvrdkami za g:adnje, z gradbeno indu-•trijo ter z železarsko in Jeklarsko industrijo. Isaacs je izjavil, da skupno z drugimi ministrstvi preuču je možnost, da bi sedanje . pomanjkanje delovne sile v Vtki Britaniji rešili z zaposlitvijo beguncev. Nad 7200 b;gui:cev so že sprejeli v dr?a vo aa delo pri zasebnik1 h. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV STOLETNICA DRŽAVE IOWA 30. januarja 1947 m Dežela bogate zemlje marljivih kmetovalcev Poklicni poljedeljski učitelj kaže mlademu, bodočemu kmetovalcu, kako Je izbrati dobro koruzno zrnje za seme. Iowa Je država, ki se ponaša posebnimi čari in lastnostmi, sicer, da ima najboljšo zemljo vseh Zdruzenh držav, da živijo v njej najbolj postavni mladeniči, najin-teligentnejše in najbolj izobraženo prebivalstvo, dalje, dia ima najboljše šole, prideluje najboljšo koru zo, najboljši oves in prireja naj-večji živinski sejem v Združenih državah. Vse to, kar pravijo o tej državi, ni samo zgodba, marveč delno tudi resnica. Zares je na področju države Iowa 25 odstotkov zemlje kakovosti A vseh Združenih držav ter je med vojno postala središče proizvodnje mesa, perutnine in mlečnih izdelkov vsega sveta. V letih 1943 in 1944 Je znašala povprečna vrednost v enem letu prodanih pridelkov, ki so Jih pridelali v tej državi, 775 milijonov dolarjev. Se neizkoriičene možnosti Letos praznuje država Iowa stoletnico sprejema v federalno zvezo Združenih držav. Je torej med najmlajšimi državami zveze in ponosna na ta položaj, ker Ji dovoljuje trditev, da še ni izkoristila vseh svojih možnosti. Državo Iowo prikazujejo danes kot deželo, ki je pretežno zelena in plodna, obilnimi letinami, bogata toplih barv v Jeseni ter mrzla in pokrita S snegom pozimi. Njena vzhodna meja je mogočni tok reke Missis-sippi, zahodna pa motno vodovje reke Mlssouri; vendar ta dežela ni nizka, enolična ravnina, temveč vrsta najrazličnejših področij, ki so prikladna za gojenje raznovrstnega rastlinstva m živalstva. V začetku svoje zgodovine Je bila Iowa obmejna dežela, vendar ni b*la nikoli zatočišče pustolovcev, ampak -smoter delovnih priseljencev, ki so prihajali iz vzhodnih in južnih pokrajin, .ki so bili vajeni rodovitnih, bogatih zemljišč, podobnih tlstimv državah Ohio in Nova Anglija. Po večini živi tu resno, mirno, napredka željno ljudstvo. Znčilno na primer Je dejstvo, da je imela ta dežela že štiri leta pi ed nastankom Iowa Wesleyvan College, prvo višjo šolo zahodno od Mississippija. Prihod naseljencev Petdeset let pozneje je bil videz te države zelo spremenjen, kajti medtem ko so se prvi naseljenci ustavili na suhih zemljiščih južnega dela države, so kesnejši prodirali proti severu, da si pridobijo tamkajšnja obširna zemljišča, ki so bila sicer mokra, a so imela le-p» črno zemljo in so se po osu-šenju pokazala za izredno plodovita. Leta 1896 je bila Iowa že povsem naseljena in je dobila značilni izraz poljedelskega področja, po katerem so bile raztresene dobro uspevajoče kmetije in majhni t: g!. Ti so v svojem bistvu ohranili večji del prvotnega videza, ki je vsem enak: velika osrednja cesla, cb straneh katere so zrastle glavne stavbe s poslovp.mi središči, uradi, zasebnimi pisarnami in trgovinami. Industrija se .Je v glavnem raz- vila okrog železniških postaj. Slog teh trgov in poslopij pa je precej pomanjkljiv, toda na zelenju bogati stanovanjski predeli, z velikimi udobhimi hišami, ki jih obkrožajo vrtovi, nudijo zelo prijeten pcgled in vzbujajo ugoden občutek svežine in'poletnega počitka. Po večini imajo vsi trgi po nekaj cerkev različnih veroizpoved: katefim pripada prebivalstvo iz najrazličnejših delov sveta,'ki ima v resnici le eno skupno lastnost, namreč smisel za obdelovanje zemlje. Mnoge izmed naselbin države Iowa so razen na vse drugo po-nesne tudi na svoje šole. Poleg treh velikih državnih zavodov, univerze mesta Iowa, državne kmetijske visoke šole in državnega učiteljskega zavoda, ima dežela še nadaljnjih 20 visokih šol raznih vrst in obsega. E>o leta 1943 Je bilo v Iowi 7.907 starinskih podeželskih šol, toda po izvedeni preureditvi • državne šolske zakonodaje iz leta 1045, so potrošili dve milijardi dolarjev samo za prevoz gojencev lz podeželja v boljše organizirana šolska središča. Danes so podeželske šole tiare vrste ze popolnoma izginile. V pogledu poljedelstva je preživela Iowa v teku zadnjih dvajse- tih let pravo revolucijo v poljedelski organizaciji. Nove traktorje, hitre in počasne, lahko uporabljajo pri najrazličnejših vrstah strojev. Omogočajo kmetovalcem uporabo pri vseh najvašnejših poljedelskih delih, to Je pri mehaničnem nabiralcu koruze in pri žetvi ter mlatenju. K tej revoluciji starih sistemov Je mnogo prispevalo prostovoljno izobraževanje obdelovalcev samih, ki so se kaj naglo prilagodili koristnim novotarijam. Država Iowa ima danes eno dvanajstino vseh kmetijskih strojev Združenih držav. Proizvaja večjo kollhino koruze kot katera koli druga država in Je tudi na čelu proizvodnje ovsa m gojenja perutnine. Kokoši te države so znesle leta 1944 nad štiri milijarde jajc. Razen tega je pomembna tamkaj Sna proizvodnja surovega masla ter govejega in svinjskega mesa, katerega po veliki večini konservirajo kar doma. V celoti obsega Iowa 3.45 odstotkov v?e obdelovalne zemlje Združenih držav in prispeva 8% narodnega kmetijskega dohodka. Zaslugo za to bna predvsem kakovost same zemlje, mehanizacija kmetijskih del in delavnost prebivalcev. Ljubezen do zemlje in želja po napredku Končno je za Iowo značilna tudi tradicionalna krepost kmetovalcev, ki so izza prvih svojih rodov globoko navezani "na zemljo. So tudi bistrega duha in dostopni za vsak napredek in znanje, ki bi moglo izboljšati pridelek. Od prvih začetkov so bili sejmi v Iowi neke vrste priložnosti za razpravljanja o kmetijstvu. Leta 1859 je bilo v državi že 60 pokrajinskih sejmov. Izredno mnogo kmetovalcev se že izza minulega stoletja posveča študiju na kmetijskih fakultetah visokih šol in drugih tečajev na zavodih visokošolske stopnje. Danes deluje v državi poseben zavod za razširjanje kmetijstva, ki nudi tisočem oseb v posebnih publikacijah dnevna poročila in pojasnila vsake vrste, pa tudi posebno posvetovalno službo. Ta zavod Je organiziral tudi potujoča učilišča, ki prirejajo tečaje s predavanji in potujoče razstave. Te posebne prireditve so se zadrževale v 670 mestih države lova, prepotovale so 96 izmed 99 okrajev, v katere je razdeljena država, prevozile so več kot 15.000 kilometrov ln razdelile nad 30.000 publikacij. Ta delavnost Je povedala predvsem mešano obdelavo raznih vrst koruze; na ta način se Je tudi povečal proizvodni povpre-ček na hektar, ki se Je v teku zadnjega desetletja skoraj podvojil. Kljub povečanju proizvodnje pa Je ostalo številčno stanje prebivalstva nespremenjeno in se ustavilo prt 2 In pol milijonih. Glavno mesto države Iowa, Des Moines, je edino mesto, ki šteje 100.000 prebivalcev; razen tega Je še 21 mest, ki štejejo od 10.000 do 65.000 prebivalcev. To so v bistvu središča kmetijstva, pa tudi industrije, bogate posebno na onih Industrijskih proizvodih, ki temeljijo na obdela vi živilskih pridelkov, predvsem mesa, zelenjave in žita. TRŽAŠKA KRONIKA IZ SLOVENIJE Vlada ljudske republike Slovenije je izdala uredbo o bančnih računih dobička državnih gospodarskih podjetij krajevnega pomena, ki določa, da sme del dobička, ki bo predviden za samostojno razpolaganje podjetja, znašati 10 odstotkov vsega dobička Nadaljnja odločba določa višino dela dobička, s katerim smeta razpolagati podjetje in uprava državnih rudarskih in industrijskih podjetij, in sicer za podjetja in upravo tekstilne industrije LR Slovenije 15 odstotkov vsega dobička; za podjetja in upravo živilske industrije 15 odstotkov; za podjetja ;n upravo industrije gradbenega materiala 20 odstotkov; za podjetja in upravo grafične industrije 10 od-stotkov; va podjetja in upravo usnjarske Industrije 15 odstokov; za podjetja ln upravo lesne industrije 20 odstotkov; za podjetja in upravo kemične industrije 15 odstotkov; za podjetja in upravo kovinske industrije 10 odstotkov; za podjetja in rudarsko upravo 20 odstotkov; za državne elektrarne LRS 15 odstotkov; ter za podjetja in u-pravo gozdnih gospodarstev 20 odstokov. »Ljudska pravica» piše o kričečem primeru napačnega razdeljevanja živilskih nakaznic, ki so ga odkrili v krajevnem ljudskem odboru v Beltincih, okraj Murska Sobota, kjer sta posestnika Glavač Ivan in Rlpoteo Geza pridelala vsak po 5000 kg žita, poleg tega pa redno dobivala odrezke za moko. List pi-'O. je temu krivo malomarno delovanje ljudskih odborov, ki so ponekod površno ocenjevali pridelek posameznika, drugod pa nemarno ščitili sebi enake vel ke posestnike ln končno pravi, da takemu, ki hoče živeti na račun skupnosti, ni mesta v državi in prav tako ne tipt.m, ki Ščitijo zajedale« in Škodljivce skupnosti. List zahteva, naj Glavača m Ripotca sodi ljudsko sodišče ter ravno tako tudi tiste, njima podobne, ki jih krajevni ljudski odbor Beltinci nagovarja. Razstava ameriške knjige v zavezniški čitalnici Včeraj ob 11.30 so v zavezniški čitalnici v ulici Trento št. 2 ob navzočnosti poveljnika Aisa g. Charlesa Mofflyja in načelnika prosvetnega oddelka ZVU stotnika Simonija otvorili razstavo ameriške knjige. Na razstavi, ki so jo priredili ped okriljem poročevalskega urada Združenih držav (U.S.I.S.), je okoli t