SLOVENSKA BČELA.
-*P®S»--
Izdana 15. septembra 185 1.
Pevec na grobu ljube.

I\oc je tiha. Luna bleda Pride na neba obzor, I leskečih zvezdic čeda Kinča nam nebeški dvor.
Iz zelenih gajev mili Glasi slavcekov done, Skor da meri ve bi zbudili, Ki u černej zemlji spe.
Na okrajni pevc jezera Sinja žalosten stoji, V globočino se ozera, Ne premakne skor oči.
Ne raduje zvezda mila Ga, ne pesem slavčeka, Zemlja ne, ki ga rodila, Proč veselje je serca.
»Deva krasna, deva blaga »K tebi serce hrepeni, »Ti si meni bila draga, „Za te se oko solzi.
»Zdaj pa meni si uzeta »Kje b'te vidil saj mertvo? — »Naj mi raje svet obeta — »S taboj hočem, le s tabo! —
»Bog! ti moreš me zdrobili »Revnega človeka v prah! »Moreš pa branit ljubili'? »Zna ljubezen kaki strah?
»Naj med gromom i polresom »Smert gotova mi grozi, »Naj odpade luč nebesom, »Naj se svet u prah zdrobi;
„Naj odpro se strašna žrela, »Naj peklo se stavi v bran, »Naj me straš'jo gadov žela, »Ljuba! zmir ti bom udan."
Tak zdihaval pev'c je milo Na okrajni jezera, Ni odgovora mu bilo Iz jezera sinjega.
Citre lepe zdaj poprime I v čolniček se spusti, Ter od kraja preč odrine, I čez jezero hiti.
Vasno nese ladja mala Pevca čez šumeči val, Kjer počiva deva zala, Križček nizek tam je stal.
Verba senco grobu dela, Rožice cveto okrog, Tulipana, lilja bela Rasete na koncu nog.
Žalosti ne more skrili, V pesmicah izjoka se, Hoče ljubo prebuditi, Strune vdarja, peti čne.
Ribe pridejo z globine Glase pevca sladke čut, Zvezde gledajo z višine, 1 leše starga grada sut.
Slavček jenja v logu peti, Več studenček ne žverči, Jenja slap u dol grometi, Ko se pevec oglasi.
Vsa narava njega čuje, Glasi kamne ožive, Svet vesolni se raduje: Ljube vendar ne zbude.
Na koleni pevec pade, Ko potok solze teko, Mu močijo lica mlade, Ki v nedolžnosti cveto,
Strune hoče prebirali, Al — oterpnejo roke. Glasov več ne more dati, Jenja biti mu serce.
Cilre v roci zmir deržali, Ter u jamo gledati, Tu zaklel se je klečati, Da v pepel se spremeni.
M ladoljub.
G o s 1 a r.
(Konec.)
Jeden dan je spet minul. Sonce je zapadlo, noč se približava, da za-gerne s svojim plajšem že vtrudjena bitja. Jaz stojim že pri oknu. Zopet vdarjajo zlatni zviiki slepcevih gosel na moje uho, ^ v njegovem glasu sim spoznal spet sinočno pesem. Delj ko jo poslušam, čudniša se mi dozdeva, kakor da bi se v njej glas ojstrega sodnika odzival, kakor da bi iz ust gos I a rja trobila tromba pravičnosti nadzemaljske, neko bitje strašno, ki ga nisem v stanu razumili. — Pesem poslušajo graničarji i graničarke s posebno pazljivostjo.
Nisim mogel željo pregoreli, da se soznanirn ali saj porazgovorim s goslarjem. Pridem na most, se pridružim trumi poslušavcev, in ko so se taisli razšli, pobaram starca, ali bi ne hotel s menoj iti.
— Kdo je te človek, ki s menoj govori; zavpraša svojega vodnika, prej da mi odgovori.
»To je jeden gospod.
»Ali ga poznaš?
»Ne .poznam ga.
»Kaj hoče od mene?
»Tega ne vem.
Hote! bi vas seboj, da čašico vina izpijeva, odgovorim ■ »Ako ste vi gospod in želite s menoj vina pili, tako gotovo niste iz naših krajev. Zakaj pri nas ne. mara gospoda za nase pesinc, ja še cl o iztrebila bi nas, da bi le za mogla. Ona se sramuje naših pesem poslušali, pa da ni prostih ljudi, ki so blagega serca, bi mi siromaci od glada pomerli, in naše gosli bi se na klinu posušile."
»Meni se vaša pesem dopade, pojte s menoj. Pri meni najdete pipo duhana, in zraven še čašo vina."
»Kaj bo vam na to druga gospoda rekla; ona bo vas osmehovala."
»Meni je to vse jedno, da le vi s menoj gresle. Une dni sim vas slišal pevati, kako se je v Ravanici cerkva zidala; zalo bi vas rad nekej poprašal."
»Poznate li gospoda Vuka?«
»Poznani ga iz njegovih knjig, kakor tudi po obličju.«
»Oni jedini gospod se ni sramoval, s goslarjem govoriti. Večidel je cele dneve pri meni sedel, jaz sim pesme prepeval, on jih je pa zapisoval. Kakor se hitro nove pesmi naučim, berž pojiščem g. Vuka, da mu jo zapojem.«
»Kakor se vaše pesmi g.jjfuku dopadejo, tako tudi meni dopadajo. Kedaj me hočete obiskati?" — »Ako je vain prav o sejmu.« — »Ali bi ne mogli prej priti?« »Kar o sejmu dobiste, hočem vam po dvojno plačati.« — »Dragi moj gospod! temu nič ne de, če mi ravno dvakrat toliko plačale; zakaj lako me le vi sami slišile, in o sejmih me posluša tisuč in tisuč ljudi.«
Te odgovor me opomni zlate dobe helenske poezije, ko je pesniku veče plačilo bilo, ako so ga pri olimpijskih igrah mnogo tisuče poslušale, kakor da bi mu kdo bog ve koliko zlata ali srebra podaril. V obče, ako začnemo nalanjčno preiskovati živlenje južnih Slavenov, ki ob desnem bregu Donave prebivajo, to moremo opaziti, da so njih notrajni život, izvirnost njihovih idej, kakor tudi običaji in izrazi njih zvunajne-ga života v velikej srodnosti s životom starih Gerkov, ali da bolje rečem: iz lih zgodovinskih premis smo nalanjčno prepričani, da se je duh Gerkov že v starih časih v slavenski narod presadil, in da se še dan današnji u njihovem načinu mišljenja in u sv a kej duševnej prikazni odziva. Rapsodična-epična poezija južnih Slavjanov, ki se u njih preliva skoz usta slepih goslarjev in druzih polojočiii ljudskih pevcev je bašči-na od starih Gerkov, ki so pervi pokazali primer, kako se dogodivščina naroda skoz usta naroda iz kolena do kolena predava. To našemu tverdjenju ni nasproti, da se tudi med južnimi Rusi podobna rapsodično-epična poezija najde; zakaj živelj slavjanstva se ni samo u sadašnjej Gerškej, temoč tudi na bregovih černega morja s duhom starih Gerkov stekal. —
Vernem se spet k svojemu goslarju. Rojen u Krajini ni nikdar gledal svillobe dneva, zakaj njegove zenice so mu od poroda zaperte. Njegov stric in brat, njegova deda, vsi so se slepi rodili; njih delo je petje uz javorove gosli. Do smerti deda je bil Mirko — tako se kliče goslar — še dete in se je mnogo pesem od rajncega naučil. Dalej ga je slric izredil, ki je u 56. letu svoj tragički život kot vmorivec na morišču doveršil. Da se ta žalostna povesi ložej razumi, je treba opo-menuti, da so v Krajini kraji, kjer se gotov penez za veliko čudo ma. Zareš se najdejo tudi mesla, kjer stanovnici dobro žive, p. v banat-skej in slavonskej granici, ker se tam njihovo blagostanje na rodovitnost zemlje opira. Pa poleg vse rodovitnosti zemlje vlada tudi tukaj beda in siromašho, čemur je pa naj bolj krivo vojniško uredjenje Krajine uzrok. Nobenemu Krajišniku ni dozvoljeno sina dati h kakemu rokodelstvu, ako to vojništva poglavarstvo ne dopusli On si ne more doma nič pridelati kakor kak košček prosenice, pa če bi tudi kej pridelal, lo mora dati za obleko, pohištvo, orodje in druge domače potrebe, tako da nikdar še krajcarja ne vidi. Ako tako revno Kiajišnik že v doljnih stranih živi, koliko revniše mora še životarili v zgornih predelih, kjer se bogastvo prirode samo u golih pečinah in plešivih stenah očiluje ali kaže; — tudi doseže beda in siromaštvo najvišje stopnje. Krajišnik je dolžnik celega sveta, on mora dajati v cesarsko denarnico, sosedu, občini, tergovcu
in tako nikdar nima upanja, da bede < < krat sam svoj. Alj še k temu nerodovitna leta ali vojskni časi nastopijo, lako ne ostane mu druzega kakor beraška palica. Zato je tam gotov penez nevidjeno čudo. To naj si mislimo od slepca:
„Koj si bedan nežna priorati, Nit si jadan vidi prikopati."
Tak človek siromak med siromaci je naj revniši med revnimi. Grošič — to mu je že velik denar, in dvajsetica — to mu je ideal blagostanja, to je uživotvorena sladka nada, najkrasniši sanj njegovega živlenja. Tak siromak je bil Mirkov stric. Javorove gosli so ble njegovo posestvo, in torba njegovo imetje. Nekaj razterganih cunj je mu pokrivalo slabo telo, in še te so že razpadale. Treba mu je bilo obleke. Treba je zadnjo dvajsetic našteli, pa odkod"? Tega čuda Mirkov stric še poznal ni. Ce si je kak krajcar priigral, si je moral svoje opanke pod-šiti dati. Dvajsetica mu je bila toraj znamnje bogastva. Ko je pel o bogatem caru Dušanu, in o srebru ponositega Gasana, tedaj so se mu dvajsetice samo v pameti bliskelale. Samo jedna dvajsetica, si misli siromak, pa eto nove obleke. Dokler lako premišljuje, čuti čedalje bolj mraz vetra, ki mu slabo telo do serca probija, da se že komej na slabih nogah zderžati zamore. Tedaj se domisli, ali ne bi ono malo slanine, ki so mu jo poslušatelji podarili, na tergu v dvajsetice zame-niti mogel'? —
V kratkem je sbral Mirkov stric kajsi slanine. Poda se hitro na pot do mesta s fantičem, ki mu ga je brat za vodnika dal, da bi tam slanino prodal. Kakor dete se je že radoval dvajsetice, ki če jo za slanino potegnuti. Na potu ga sreča jeden Krajišnik; ko konec njegovega potovanja dozve, mu reče, da nm ni Ireba s tolikim trudom lako daleč potovali; zakaj on sam če od njeea slanino kupiti, peneze mu pa proti zimi, ko bo mu obleke treba, predali. Slepec je s tim zadovoljen. — Poletni dnevi so minuli, sonce počne padati in njegovi žarki so čedalje bolj odstopljevali mrazu jesenskemu. Starec se poda k dolžniku. Te se začne na vso moč izgovarjali in izpričevati. Žetva, pravi, je bila slaba in od drugot si ni mogel ne krajcarja pridobiti; na slednje obljubi starcu, da če mu prihodnjo zimo dolg gotovo izplačali. Starec dobro vedoč, kako revno je stanje siromašnega Krajišnika in da to ni malenkost, dvaj-setico steči, privolji tudi na te obrok. — Siromaku je vreme neznosno breme, prepočasi mu zahaja, komej dočaka, da se leto s letom zmeni; zakaj sladki up ga navdaja, da mu bo novo leto zdravil doneslo ranam, ki mu je jih minulo vsekalo. Tako dojde dolžniku tudi drugi obrok. Komaj je dočakal časa, da spet svojega dolžnika obišče; pa te odlaga spet do druge zime. Starec, če je ravno minulo zimo" veliko mraza prestal, privolji tudi v te obrok, znajoč, da jedna dvajsetica ni šala, on hoče počakati na to »neapolsko sumo." — Zima pride, obrok preide —' in tudi sedaj ni nič. Dolžnik se izgovarja s smertjo žene, po kterej je vse svoje imetje zgubil. Tako preide spet jesen za jesenjo, mraz za mrazom — in dvajsetice vendar še ni moč dobili. Po nekoliko letih je zaslišal Mirkov stric, da se njegov dolžnik s bogato devojko ženi. On ga spet obišče. Vendar te zapre vrata pred njim, ga zmerja starega bedaka, da mu lolko časa zavolj jedne necimerne dvajsetice pokoja ne da. Kdo da si pomisli žalost starca ? Odide zacas, vendar toliko sumo de-
narjev on ne more pozabiti. On sledi svojega dolžnika, kakor sledi grfšnika senca preganjajočega greha, on ga prosi, ga roti: podaj mi dvajsetico, plačaj, kar si dolžen, jes ne pustim cd tebe, dokler mi dolga ne izplatiš." Dolžnik se mu samo posmehuje. Pride dan svatbe. Ženin hoče stopiti v cerkev na venčanje, vendar starec ga pred vralami zagrabi: »Plačaj, kar si, dolžen" mu reče, »prej te pred oltar ne pustim." Vendar on se mu izmakne in bode venčan. Kader iz cerkve pridejo, ga starec spet začne moliti in zaklin/ati; vendar on ga zasmrhlji\o na stran potisne. V obupu se privleče sin mak , kjer se je njegov dolžnik u vsej obilnosli razveseloval. Po mnogem veselju, ki je do gluhe polnoči ter-pelo, se spravi ženin, da svojo ženico iz očetovske v svojo hišo pripelje. V te čas spet popraša slepec: »čej je Fran jo Pojišči gaje bil odgovor opitih gostov. Slepec jame poslušali in po jispi tavati, kakor bi katinal (slepo miš lovil). Ko se nameri na dolžnika, ga zagrabi za roko, ter upervši v nja zatvorene oči, reče; »sedaj te imam; ne pustim te, dokler mi dolga ne izplačaš; ženo imaš bogato, s v i izgovori so toraj prazni." Krajišnik se mu posmehuje in ga »starim norcem" pita. »Franjo! ne zasmehuj me, plačaj, kar si dolžen — sicer le na mah vstre-lim." — Slreli, ako me zadeneš, tedaj gotovo dvajsetico dobiš."
Pri teh besedah vskipi starcu scer mirna duša, on zagrabi dolžnika s levico za roko, s desnico pa mu pritisne samokres na persa, in gorje, Krajišnik se zgrudi mertev na tla. Vmorivcc je bil zasačen in k stotniku pripeljan, kteri ga v lamnico pošle. Tam so sodili lega človeka, ki je bil po paragrafih kaznovavnega prava v jednaki red stavljen s drugim ubojslvom in kakor tak na vešale obsojen.
Ta dogodba vzeta iz vsakdanjega živlenjaf odpira široko polje k premisievanju nad duhom sedajnega prava. — Merlvo slovo merlvega prava je obsodilo lega človeka na smert.	— ski.
Marija noj gerlica.
Rasle zalo drevčice,
V	senci ziblje zibka se,
V	zibiki sam Jezus je.
Mati božja ziblje ga, Ziblje ljub'ga Jezusa, Ljub'ga sina božjega
V	vej'co vsede gerlca se, Peva lepe pesmice,
Peva Boga sinu je.
»Pevaj, pevaj gerlica, Ziblji ljub' ga sinčeka, Ziblji ljub'ga Jezusa."
Gerlca peva Jezusu, Gerlca ziblje zibiku, Mati plenice pere mu.
Mati božja! gerlca spi, Sinček v zibelji budi, Jezus še naspal se ni.
»Zbudi, zbudi gerlca se, Pevaj sinku pesnice, Ljubček moj je truden še."
Mat'odide, spirat gre, Gerlca ziblje pevaje; Groza! zibka zverne se.
u
Mater groza spreleti, Plašna k zibelci zleti: „Oj nesrečna žival ti!
Vzdigne božja mat*roko Zavžge gerlco za uho, Da se proga vidla bo.
In na vratu nosi še, Gerlca vsaka znaminje Od Marijine roke.
I, o v r e Havbic.
Slovenske narodne pripovedke
2.
Hervava dolina.
tred dvema letoma pri svojem stricu bivši, sim semtertjc popotovaje marsiktere dozdaj svetu neznane kraje pustega Krasa vidil, ki hranijo v sebi prav imenitne zgodovinske spominke iz minulih časov. Pridem enega dne se šetaje do sterme, sterme doline, ki se na dnu s raznim drevjem obraščena ob kraju gole pečine proti visocemu hribu vzdiguje. Sama sterma stezda pelje v strašno globino. Kmet ondi stoječ mi pove sledečo prigodbo. Ko so v letu 1814 francoski vojšaki iz Krajnskega bežali, se od avstrijanskih armad pojeni v majhene trume razkropijo,«kterim je naša narodna bramba vedno za petami sledela. Oddelk francozke armade blizo 1800 mož se loči od druzih, ter skoz Notrajnsko proli morju beži. Pogumni Graničarji pa so jih neprenehoma podili, tako da se vsi Francozi izstradani in trudni v imenovano dolinico na počitek podajo. Cesarskim vdan kmet to zapazi, in urno Graničarjem zakotek razodene. Hra' ri Hervali obsedejo globino Ravno se Francozi zarano dalej vz-dignuti hočejo, kar začnejo horvaške puške pokati in kmalo so bli vsi Francozi premagani, da se je prelita kri ščurkoma po dolinici točila. Odsihdob pravijo dolini »kervava dolina« in potoku, ki tam izvira
V starem času so se po celej spodnjej zilskej dolini lepa polja, vesela sela razprostirala. Rodovitna zemlja je lamošnjim prebivavcem brez velicega (ruda in znoja vsega potrebnega obilno podelila. Oni so bli najsrečnejši vsih okolic, bogati in štimani na daleko in široko. Pa v sreči človek rad pozabi Boga in svojih dolžnosti. Tudi prehivavci zilske doline niso več porajtali, odkod njih presrečno življenje izvira. Hudobije in pregrehe so se čedalje bolj med njimi razprostirale. Dolgo prizanaša božja milost slepemu razujzdanemu ljudstvu; vendar božja pravica ni mogla več gledati njih krivic in pregreh. V svetem serdu zaukaže an-gelju hudobno ljudstvo pokončati. S plamtečim mečem v desnici, mahne
»ker v a vi potok
«
Č e r t o b i c k i.
3.
Posip Dobrača.
angelj po Dobraču od jutra do zapada, in južni di;l skalovite planine se pogrezne v strašnem gromu v eveteče poljane, da pogerne ljudopoliia sela, stanovališca bezbožnih krivičnikov. Polovica doline je posuta, Zi!a v svojem teku zajezena. Kar skalovje ni zasulo, poplahne jezero zajezenih valov. Hudobneži so pokončani, kaznovani. Se je ostala polovica doline. In sopet mahne angelj s mečem po gori, ki od južne strani dolino objema, na Slermec. Vendar te se ne podere. Zakaj sedem stebrov ga je podpiralo. Ti stebri so bli svetniki cerkve, ki se »pri sedem studencih pravi.« Tako je bila ta polovica doline pogube oteta. Ljudi vid iti, kako strašno kaznuje Bog krnice in pregrehe, se vernejo spet v pobožnosti k svojemu stvarniku, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. — Pri tej priliki naj se še sledeča pripovestica uversti:
Terdo pod Dobračem stoji na malem hribčeku majhena cerkvica s tremi ali štirimi hišicami. Okoli le cerkvice je ravno tedaj, ko se je Dobrač poderl, mlada deklica svoje ovčice pasla. Ko se zemlja strese, vboga pastirčica s ovčicami hitro v odperto cerkvico zbeži. Verže se pred materjo božjo na kolena in zaupljivo zdihne k božjej porodnici za otetbo. Nu glej čudeža! Vsred podertije in razvalin ostane cerkvica o-hranjena pogube in deklica s svojo čredo vred strašne smerti rešena. Podoba na steni cerkvice izrisana spričuje še čudo, ki se je tu dogodilo. Tudi se pravi da so stopinje deklice in ovčic še dan današnji v kamnatem tlaku (podu) viditi.	Maje iger.
Kratko številoslovje.
(Dalje.)
P o s t e v a d v a j s e t e k i. t. d. d o s t o t e k.
Poštevati dvajsetke, t. j. dvojne deselke bodemo lahko učili, ako otroke vadimo, da najprej poštevajo dvojke, in potle pošlevek po desetbart vzamejo. Tako bodo našli, koliko je dvakrat po dvajsti,
3 X 20, 4 X 20 ..... 10 X 20. Ravno tako se napeljujejo v poštevi
višjih števil, kako 11 X 20 ..... 19 X 20, in še dalje, ako se hoče.
To vendar ni tako važno in potrebno, kakor to, da se učijo dvajseterino to je: dvajsti kosov, ako je cena v krajcarjih dana, na dvajsetice in tole na rajniše vrečifc Jih bodemo taj vadili kupovali 20 kosov po 1, 2 ,
3.....59 kr. in dobili pravilo, da dvajseterina vedno toliko
dvajsetic velja, kolikor krajcarjev damo za jeden kos. n. p. 1 pinta (firtel) mleka, ola, kisa, vina itd. velja 1, 2, 3.....59 krajcarjev, po čem pride orna (20 piut)'? — odgo or bode: 1,2, 3 . . toliko dvajsetic kolikor krajcarjev velja jedna pinta. Dvajsetice sefmaj veržejo na rajniše, kar skerbne vadbe potrebuje; težko pa ni, ako se le nekoliko časa po versti postopa. Ko bodo otroci znali zadače v krajcarjih rešiti, se jim dajo ludi cene po rajniših in krajcarjih, in se vadijo najti poprej snesek rajnišev in polem krajcarjev; n. p. laket sukna velja 4 fl. 44 kr. po čem jih pride 20 1.'? odgov. 20 krat po 4 fl. in
44 dvajsetic; 20 krat po 4 fl. snese 80 fl. 30 dvajsetic da 10 fl. 14 dvajsetic pa 4 fl 40 kr. vkup 94 fl. 40 kr. Od dvajsti napred se raz-kolcjo vsa števila p ) vajenem načinu v dvajset ke in enojke, dvojke . . . do dvajset in devet. 21 koSOv, to je: dve dvanajsterini se tudi lahko zrajtate, ako se vzame toliko čvelernatih šestič, n. p. palica trakov velja 17 kr. po čem pride 24 palic? odgov. 17 čvelernatih šestič; 17 šestič je l fl. ^ šestič, štirikrat toliko bo 4 II. in 28 šestič, kar snese 6 fl. 48 kr. — Dobro bode, ako otroke vadimo odtod vsako zadačo po mnogih potih rešiti. Včasi se razkole poštevina, včasi poštevec, kar se primerneje kaže; loda morajo to otroci sami prevdariti in spoznati, kar. se v predloženej zadači bolje primeri, da se ložeje reši.
Poštevo čisla 29 bjmo, ako je cena v krajcarjih dana, lahko odpravili, če namesto 29 kr. vzameno toliko polrajnišev, manj ?s toliko krajcarjev, kolikor jeden kos velja; tudi pri poštevi '*• čisel 28 in 27 se more isli način upolrebiti, ako pri 23 odštejemo toliko . dvojač, kolikor krajcarjev za kos damo, n p. 1 knjiga velja 50 kr. po-čem jih pride 28? odgov. 50 polrajnišev manj 50 dvojač; 50 polrajn. • ^ je 25 fl. 50 dvojač = l fl. 40 kr. odštejmo od 25 fl. narprej 1 fl. nam ostane 24 fl. od teh še 40 kr. bo sneslo = 23 fl. 20 kr. naj se opeti zadača in snesek. — Trideselko bomo pošlevali kakor dvajsetko; zadače v krajcarjih bomo pa rešili, ako namesto trideset krajcarjev vzamemo vkupno ime polrajniš; in tako bo tri des et er i n a (30 kosov) veljala toliko polrajnišev,kolik o rkra j ca rjev j e d e n k o s v e-Ija. Neklere zadače bodo to razjasnile. Kos platna ima 30 vatlov (laktov), mesec ima 30 dni; kdor laket plača po krajcarji, da za kos 1 polrajniš; in kolikor krajcarjev laket, toliko polrajnišev velja kos. Plačajmo laket po 17 kr. bo kos veljal 17 polrajnišev i. t. d. Kdor na dan zasluži I kr. — dobi na mesec 30 kr. t. j. I polrajniš: ako taj na dan dobi
2, 3, 4 .... 59 kr. bo iinel na mesec 2, 3, 4----59 to je toliko, pol rajnišcv
Števila od 30 — 40 bodemo razklali kakor proprejše od 20 — 30 n. p. 31 u polrajniše in krajcarje, 32 u polrajniše in dvojače, 33 u polrajniše in trojače, 34 u polrajniše in reparje i. t. d. Namesto štirideset krajcarjev vzamemo ukupno ime ena dvojnata dvajset i ca; in tako bo se dalo pravilo: da 40 kosov toliko dvojnatih dvajsetic velja, kolikor jeden kos krajcarjev, n. p. pinta ola velja 8 kr. koliko velja vedro (40 pinti? odgovor 8 dvojnalih dvajsetic, 8 dvajsetic da 2 fl. 40, in po dvoje 5 fl. 20 kr. —
Števila 37, 38, 39 se dajo, ako je cena v krajcarjih dana, tudi po dvojnatih dvajseticah manj, pri 37 toliko trojač, pri 38 toliko dvojač, pri 39 toliko krajcarjev, poštevati. —
Petdeset se razloži u toliko polrajnišev, in toliko dvajsetic, kolikor jeden kos velja; n. p. libra (funl) velja 14 kr. počem pride pol centa?— odgovor 14 polrajn. kar snese 7 fl. in 14 dvajsetic to je 4 fl. 40, ukup = II fl. 40 kr. —
Se napreduje s sledečimi števili po naznamovanem načinu do 57, 58, 59, in 60, kjer se more ukupno ime rajniš porabili, tode pri 57 se odšteje toliko trojač, pri 58 k toliko dvojač, pri 59 toliko krajcarjev, kolikor jeden kos velja. 60 snopov se pravi kopa ali nasad; (orehev, jabuk i. d. r. grejo štiri na kopo). Ako snop velja 1, 2. 3 . . 59 krajcarjev, bo kopa (60) veljala toliko rajnišev; n. p.'jedna knjiga velja 16 kr. jih bo 60 veljalo 16 fl.
Od 60 naprej se pošteva po rajniših, in kar je čres, se sdruži v druga ukupna imena, kakor v enote, dvojače, trojače, reparje i. t. d. n. p- Nekto kupi 80 ovec, in jih plača po 4 fl. in 20 kr. koliko bode moral dati za vse'? odgov. osemredbart po štiri, to je 320 fl. potem še 20 fl. in 20 dvajsetic; posledne snesejo 6 fl. 40, tako ukup 346 fl. 40 kr. —
Dobro je znati, urno poštevati stotino (cent). Vadili bomo otroke v tej poštevi takole: ako t 'B (libra) velja jeden krajcar, po čem pride stotina (ceni)? odgovor bode po 100 krajcarjev. JNapeljuj-mo učence spoznovati, da 100 kr. da 1 fl. in jedno dvojnato dvajsetico; in lahko nam bo jih voditi, da najdejo pravilo: Stotina velja toliko raj niše v, in toliko dvojnalih dvajsetic, kolikor krajcarjev velja funt (libra) n. p. funt mesa je po 11 kr. po čem bo cent? odgovor: 11 fl. in U dvojnatih dvajsetic; 11 dvajsetic je 3 fl. 40 kr., kar po dvoje snese 7 fl. 20 kr., torej uklip 18 fl. 20 kr. Dalje, kakor do sto, ni treba gnati pošteve bez številk. — Vsako višje število se zrajta po liaznačenem načinu. Ako vemo, koliko velja stotina, bomo, kar je več, tudi lahko najšli. — Velike važnosti se ne-kterim učiteljem zdi, naglo snesek za celo leto najti, ako dnino ved6. To ni ne tolike koristi, ne tolike važnosti; in lahko se pozabi, da kdor na dan 1 kr. pridela, na leto 6 fl. in torej kolikor krajcarjev na dan, tolikokrat po 6 fl. na leto dobi. — Ložeje bo to otrokom najti, ako rajlajo pred po mescih, in to veržejo na leto, n. p. na dan 14 kr. koliko pride na leto? odgovor: na dan 14 kr. snese na mesec 14 polrajnišev, ali 7 fl. in na leto 10 krat po 7, in 2 krat po 7, kar da 84 fl. — namesto da bi rekli: na dan po krajcarju pride na leto po 6 fl. in po 14 kr. — torej 10 krat po 6 = 60 fl. in 4 krat po 6 = 24 fl. ukup 84 11. —
Še enkrat, pred ko poštevo sklenem, morem učitelje opomenuti, da pravila otrokom ne smejo se dati, temoč da jih morajo sami naložili (iznajti). Zatorej moramo vsako poštevo s enojko začeti, in v sledečih številih tako dolgo postopali, dokler da se učenci pravila ne zavedo, in pri vsakej zadači, koje urno rešiti ne morejo, se na enojko zavernejo, to je, se prašajo: koliko bi toliko in toliko kosov, pračev, liber, pint, mernikov i. t. d. veljalo, ako se jeden kos, prač i. t. d. po krajcarju plača? Praša se n. p. po čem pride stotina ako se libra po 13 kr. plača? Otroci naj pomislijo, po čem bi bila stotina, ako bi se libra po 1 krajcarju prodala — in kmalo se bodo pravila spomnuli. Ko se je pošteva tako dognala, po tem naj se dajo učencom zadače vsakoterega števila med 1 — 100, in naj se učenci vadijo, jih po mnogoterih potih rešiti. Tako vedeni otroci se bodo poštevanke brez vse muke in težave prijeli, in jo, alj se je zavedo, alj ne, povsodi dobro rabili znali. Ako jo jim učitelj hoče po številkah še globkeje v glavo ulisnuti, naj se je posluži, pa Bog vari, da bi — kakor je navadno, pošlevo s številsko poštevan-ko začel.
R a z s t e t a.
Pervo pollelo v pervem razredu smo že učili otroke razšievati, pa smo ostali v pervej meji, med 1 — 10, in nismo presegli desetke. Zadače v tej ograji se bodo morale večkrat 0 tem, ko v drugih premem-
bah šlevil napredujemo, predlagati, da se delivna števila, in njih imena ne pozabijo.
Ne more se na tanjko razsoditi, kada mora učitelj poštevo dognati, in kada razštevo začeti — vendar se ne motimo, ako poslednjo prihranimo za tretje šolsko leto.	(Dalje sledi.)
Književnost.
* Učenik krasnopisiva u Terslu, gosp: Janez Leveč, je na svillo izdal slovenske predpise pod naslovom: »Slovenski lepopisni izgledi.« Visoko c. k. ministerstvo za uk je te lepopisne izglede skoz in skoz pohvalilo in jih s^razpisom 3. novembra 1849 št. 7534 za vse slovenske šole lepo priporočilo. Zavolj našega čudnega in žaloslnega knjigoteržtva tudi teh predpisov, kakor mnogo drugih koristnih knjig, ni bilo dobili tukaj u Celovcu.
Naš za ljudske šole neutrudljivi in preskerbni šolski svetovavec, gosp. Rudmaš, so tudi to reč poravnali. Oskerbeli so, da se Levcevi lepopisni izgledi ludi u Celovcu dobe. Na prodaj jih ima Janez Leon ; vsaki predpisni listič velja 3 kr. šajn. Opomeneino gg. učitelje in šolske prijalele po našej Slovenji, si te lepopisne izglede omislili!
U Celovcu pri Sigmundu se tudi dobe predpisi latinsko—in cirilsko-slavenski, ktere je spisal in na svetlo izdal Matia Maj ar. Veljajo 20 kr. sr.; ti predpsi so važni zavoljo predgovora, kteri učiteljem kratko in lepo razumljivo pokaže, kako imajo pisavne stvari u šoli razlagali. Uko-slovne knjige slovenske še nimamo; zato je te predgovor vsim učiteljem, če ne neobhodno polreben, saj gotovo močno koristen! —
*	Slavni^ Vuk Štef. Karadčič je sbral i izdal 6000 serbskih prislovic. So že menda celo razprodane; tukaj |ih ni več dobili. Njegova učena in bistroumna hčer je pa 1000 naj lepših in naj bolj narodskih prislovic na nemški jezik prestavila in jih tudi, kjer je treba bilo, razložila in razsvetila. Skoraj bodo na svetlo prišle. Ludw. Avg. Frankel pravi u svojih: »Guslah:« to bode „ein wilIkommenes Geschenk fiir die deulsehe Literalur.« —
*	Začasni giinn. učitelj, gosp. Jernej Franci spisuje neko knjižico za slovenske šole: »Nazorničtvo« (ogledavno naučevarije, An-schauungsunterricht). Naj dalje u dveh mescih bode gosp. Franci lo svoje delo dogotovil. Slišimo, da bi ga že bil davno dokončal, ako bi se ga bil upal izdati. Bodi pozdravljena za naše novo osnovane šole neobhodno potrebna knjiga; našim šolam je dosada najbolj menjkalo nazorničtvo alj ogledavno naučevanje. Naše vis. ministerstvo gleda to zboljšali, gleda vis. šolski nauk na nazorničtvo zidati. Slava mu: s tim nastane za naše šole nova — boljša doba! —
— 91 —
Zmes.
*Oz Presova (Eperies) se piše: »Hočem povedati od naših šol, posebno o tem, kako se je zaslran slovenščine u jih ravnalo. U našej Prešovskej katolj. šoli so naši učenci lepo napredovali. Naši visoko-vredni gg. Frančižkanarji so skoz in skoz prave slovanske duše. Poime-nice si je g. Jož. Kiral močno prizadeval, svojo mladino u česko-slovenščini naj lepše podučili. Kar Košicke (Kaschau) šole zadene in posebno to, koliko učencov se je za slovenski uk oglasilo, je prav veselo slišati. — Rusinom se je tam prednašal verozakon (keršanski nauk) u ruskem jeziku. Naš presvitli škof gosp. Gaganec, dobro spoznavši, kako je ta reč imenitna, je sam prišel k skušnjam, akoravno so bile ceste zavolj velike povodnje razderte. Mladina je imela veselje nad tim, da so njeni škof s svojim dohodom neočakano jo počestili; svit. škof so se nasprot sopet radovali, da je mladina tako lepo znala in napredovala. Očevidno je bilo, kak velik razloček je, ako se mladini nekaj u materskem jeziku prednaša, in med tim, ako se mu kej u ptujih, nerazumnih floskulah do ust pha." Nov dokaz, kako neumno in grešno ravnajo tisti, ki u slovenske šole po sili vgatifi hočejo ptuj, slovenskej mladini nezastopljiv jezik: večna škoda za zlati čas in za modre glavice. —
*	»Voss. Zeitung" prinese iz gornega Slezkega u Pruskem kraljestvu sledeče novosti: »L judstvo u tisučih in tisučih (lavžentah) iz daljnih krajov k misijam jezuitov hiti in želislišali besede sv. evangelia u polskem jeziku. Kardinal in knezoškof Vratislavski (Breslau), presvit. gospod Diepenbrok, prav ljubeznivo in milo gleda in skerbi za polski narod u svojej škofii: kolikor more poinnožuje polske duhovnike in učenike na polskih farah. K temu cilu in koncu je u seminarih vpeljal polski jezik, ki je bil poprej čisto zanemaren. Tudi se prej u Vratislav-skej škofii nikolj niso obhajali prazniki sv. polskih palronov; sada je pa kardinal zapovedal, da bi se prihodnjič stavili u cerkevne pratike (ka-lendre). Tako je tudi že proglasil sveto Branislavo za Slezko patronko in zapovedel, nje god vsako leto 7. septembra najslavnejše obhajovati. Visoko je to ljudstvo razveselilo; ono veselo zaupa, da bo prišel zlati čas njegovega novorojenja. Zde se, da bi se imela spolnili beseda fajmo-šlra in dekana Talara iz Gleivice, ki je pred neklerimi Ieti^ zameri. Njemu je bilo namreč od vlade naloženo povedati, na ktero vižo bi se zamoglo gornosilezsko ljudstvo ponemčiti. On je povedal, kakor je najbolj znal in vedel, na koncu pa vendar pristavil lete besede: »Ljudstvo gornosilezsko je bilo pod avstrijansko vlado, pa vendar je ostalo polsko; bilo pod gospodarstvom Čehov, pa vendar ni jenjalo biti polsko, ravno tako stoji sedaj pod prusko vlado, pa ono je polsko in ostane le polsko."
Ja! so neke meje, klerih nobena sila prestopili nemore.
*	Ministerski načert za uravnavo gimnazij zaukaže, da mora vsaki girnnazium na koncu vsakega šolskega leta neki propis alj program izdati. Ti popisi so beli svet "zagledali i nam donesli mnogo imenitnih člankov. Kdor jih pročita, bode se naučil mnogo lepih reči; bode pa
tudi spoznal, na kterih gimnaziih uče gospodi- učitelji slavjanskega serca. U Jindrihom Gradcu (NeuhausJ lia Ceskem je gimnazialni propis na svitlo prišel skoz i skoz u češkem jeziku. U Jičini (Jičin) so gg. učitelji izdali ulraquistički propis lo je nekteri članki so pisani u češkem, nekteri u nemškem jeziku., Gimnazium u Kralovem Gradcu (Koniggralz) je štel med učenci 285 Cehov in 43 Nemcov; vendar je lamošnji propis le samo u nemškem jeziku tiskan. — Kako so se pri tih propisih obnašale latinske šole po našej Slovrnii 7 Koliko Nemcov štejejo latinske šole u Ljublani in Celju ? U klerem jeziku je bil izdan lamošnji propis? Alj je res med učenci latinskih šol u Gorici, Mariboru, Terstu, Paznu (Mitterburg) in Celovcu "tako malo Slfovencov, da je mogoče jih celo pregledati? Ni nič lepšega in žlahtnejšega od pravičnosti in ljubezni do svojih bratov! —
* Zagrebački katolički lisi piše u poslednjem broju: »Buduč radostne vesti nikad prerano nesližu, a tim su povoljnie čim redje—oznanimo za danas samo u kralko, da je prišel u Zagreb odpis visoke vlade, kojim se naredjuje, da se vse župe (fare) razdele u tri razrede s 400,500 i 600 rajn. sr. letne platje- Duhovnomu stolu naloži se, da ovo razredjenje učini. Za temelj razmeranja sadanjih župničkih dohodkov adločcn je popis leta 1802. Koj župnik šlo više iz posebne kakove zaklade poseduje, zaderžati če to i u buduče. — ista ministerska odluka uslanovljuje plalju duhovnih pomočnikov na 200 rajn. sr., iz kojih če ovi 100 rajn. sr. platjali župnikom za stan, hranu i dvorbu.
Med i pelin.
* Iz Št. Jakopa, 1. septembra. Včeraj in dans je bil prav vesel dan za celo našo faro; imeli smo namreč našega preljubljenega knezoškofa Adalberla Lydmansky-ga v našej sredi, ki so se včeraj ob šestih zvečer birmovat pripeljali. Skorej cela fara se je sbrala in čakala njih dohoda. Povsod so bili prav po slovensko sprejeli. Na več krajih so jim bili tudi častni oboki postavljeni, posebno v našej in bližnjej podgorjanskej fari. Kar nas pa naj bolj veseli, je to, da so povsod vsi napisi slovenski bili .postavim: Srečno došli! — Slava! — Bog Vas sprimi! itd. Žlahtno znamnje vlaslenskega življa. Posebno cest in hvalo pa naša fara zasluži, ki je svojemu milemu knezu tudi sledečo, na svilo natisnjeno in krasno vezano pesmico, izročila:
Srečno došel, knez premili, Gost visoki, slava Ti! Slaro, mlado, cela fara Se raduje, veseli. Zvonov petje, ljudstva klici, Tromb glasovi Te časte, Vse pozdravlja Te veselo, Vsako bije Ti seree. Dan za dnevom se poteka, Mine spet, kar čas rodi, Le ljubezen, zvestost naša Vse viharje preživi.
To darovi so Slovencev, Serca njih so jim oltar; Sprejmi, knez! jih milostljivO, Blagoslovi nas na dar!!
Naj ohrani Bog premili Nam pastirja žlahtnega, Naj Te spremlja, naj Te vodi Tje do groba poznega.
Dan« o pol štireh popoldne so nas med pokanjem movžarjev, zvo-nenjein in godenjem spet zapustili. Srečno pppofovali!! -
* Iz Celja se u »Novice« tole piše: »Novice nam pridno donašajo iz mnogih krajev vesele naznanila, kako nadepohia šolska mladina v slovenskim jeziku lepo napreduje; le iz slovenskega Stajarskega in oso-bito iz Celja, njegovega središa, nam še ni nihče kaj razglasil, kako je o tem letošnje šolsko leto izteklo, razun pohvale gosp. nadzornika naših ljudskih šol, ktere se mi scer dotakniti ne prederznemo, ako ravno je nasa navada, vselej moža bolj po delih, kakor po besedah soditi. Ali se morebiti Celjske ljudske šole, od klerih samih hočemo danes govoriti, sramujejo dogodbe o nauku slovenskima jezika občinstvu naznaniti? Mislim, da ne. V glavni Celjski šoli z dekliško šolo vred je bilo v dfu£.'. Hovici preteklega šolskega lela 760 učencov in učenk, od kterih jih je 141 na ponavljajočo šolo rokodelskih učencov, 191 na slovensko nedeljsko šolo, in 3 — reci troje — učencov na učiteljsko pripravnico spadlo, —- ostali pa so bili učenci spodnje umefijške (realne), 3 razredov normalne in pa dekliške šole. V prhrferi s stevilam poprejšnih let, moramo s žalostjo reči, se število učencov pomanjšuje, česar je zmiraj veči dragina in pa zmiraj veči nadloga kmetov vzrok. Med navadnimi šolskimi nauki zapazimo z veseljem tudi nauk slovenskiga jezika in vajo navadnih pisem v slovenskem jeziku v spodnji umetijski, in v 2. ni 3. razredu ljudske šole, keršansiti nauk v obeh jezicih, v začetnih razredih ljudske šole pa branje iil pisanje v ^slovenskem jeziku kot predpisani — čeravno le nektere ure o tednu. Čeravno malo, se vunder s to mervico učencam priložnost da, po lastili pridnosti se po tem bolje v slovenskem jeziku izobraziti in v slarejih letih se naj spomniti, da je tudi slovenska slovnica na svetu! Primerimo pa to, da se saj nekaj za materni jezik v naših šolah zgodi, s tem, kar se drugod godi, na priliko, v Mariboru, Ptujem, Radgoni, Slovenjim Gradcu, in morebiti tudi v Ljubljani, kjer enake postave veljajo, in je potreba enako očitna — moramo reči, da se je pri nas prav veliko storilo. Zato pa naj bo tudi hvala in zahvala tebi, višja duhovšina! zlasti Vam distriktimu ogledu šol, prečastitimti g. opatu, ki neutrudljivo, če ravno natihama, skerbite za napredek in omiko domačiga jezika, — hvala Vam, g. vodja ljudskih šol, kterimu zraven dobriga serca, s kterim svoje naloge lepo doveršujele, tudi krepko vodstvo učenikov želimo , — in hvala Vam, g. katehet, ki ste nar veči pomočnik vsim tistim, ki ali volje ali glave nimajo, svojimu poklicu zadostiti; ali tudi mlajših učenikov vedenje zasluži očitno hvalo, ih če bo g. Anton Stranik zemljomerstvo ali kakošen drug nauk po svoji obljubi prihodnje leto slovensko razlagal, — in če neutrudljiva g. Krajnca v svojih, delih v slovenšini, in g. F. K. v slovenski pevski družbi ne bojo omenjali, bo
dozorelo iz njih prizadevanja mnogo veselega iadd v prid naši mili slovenski domovini.«
* 29. avgusta 1851 je >,Vidensky Dennik" iz Ljublane donesel sledeči sostavek:
„Že večkrat sem bil slišal iz ust nrprijalelov slovanskega naroda, da je Ljublana nemško mesto. Mislil sem, da bode morebiti to blizo tako, kakor je Praga nemško mesto. Pervi poduk od te reči sem prejel od nekega prijalela, kteri ni bil ravno prijatel slovanski. Te pride u Ljublano in mora do polnoči svoje stanišče iskati, ker nobeden med tirni, ktere je srečal, nemško ni zastopil. Ta žalostna vlastna skušnja je mojega prijatela prekerslila in sdaj on proti vsim napadom terdi, da je Ljublana slovansko mesto. Tega se vsakoteri lehko in hitro prepričati zamore, da le nektere ulice prehodi in slovenski govor od nemškega bolje zna razločiti, kakor tista dama Berlinska, ktera je nemško narečje na Češkem imela za jazik češki, kterega bi se lehko bilo naučiti. Ako uradništvo in tak imenovano »Intelligenz" izuzemeš, je Ljublana mesto skoz in skoz slovansko; pa tudi med tistimi ljudmi, ki se radi za nemške proglasujejo, je slovenski jezik globoko zakoreninjen. Tu prav po resnici velja: naturam expellas furca, tamen usque recurret. Dve žlahtne gospodični, ki ste s menoj iz Lažkih kopal (TiifFer) šle, sle nekako posmehovaje od slovanščine govorile, in niste le trohice ne na znanje dale, po kterem bi bil jaz dvomiti mogel, da bi Nemkinji ne bile. Obernein se tedaj od nju, začnem se pridno pogovarjati, — poslušam — pa kakor bistri potoček je tekel med seboj skrivšni govor iz ust naših krasotinek — slovanski. — Drugi den gledam zjutraj iz okna; tu vidim nekoliko gospodičen iti iz cerkve — po oblačilu in obnašenju so stana mestjanskega — šepetajo slovanski tako, da se jim rudeča lica tresejo in ne najo se motiti s tim, ko se jim pomigne, da jih ptujic posluša. To lepo dokaže, da se je mlajši rod slovanščine že bolj poprijel, kakor obstarele dame, ktere se slovenščine le tedaj poslužijo, kedar na tihem u lepej prijaznosti bližnega obirajo. Zvečer sem sedel u družtvu dveh gospodov, ki sta mi pravila, da se pri porotah vse po nemško obravnuje in da se le samo prašanja in odgovori prestavlajo, ako ravno sodniki, porotniki, priče in obtoženci slovensko razumijo. Čudil sem se slišati to napako s tim ogovarjati:" da slovenski jazik še ni dosti izobražen, da bi se sodnijska obravnava u njem pred se vzeti mogla." Tudi sta gospoda terdila, da slovenski kmet večkrat prosi, da bi mu uradnije dopise in razsodbe dajali u nemškem jeziku; zakaj »to mu polle učitelj na slovensko prestavi, — slovensko pa, ki iz uradnij pride, nobena duša zavoljo novih besed in neizobraženega jazika ne za-stopi.« Prederznul sem se tirna gospodoma reči, da bi se temu lehko pomagalo, ko bi Se uradni spisi koj obnam od začetka tako slovensko pisali, kakor jih potem učitelj prestavlja; dalej sem pristavil,, da tak jazik nemore biti tako sirov in neizobražen, u kteri se najo nemški Spisi tako prestavljati, da jih ljudi zastopijo Mislil sem si, da more sirovost in neizobraženost kje drugod ležati, ne pri jaziku. Pri tej pri-Jožrtosli se je tudi mnogo kvasalo od tega, da je slovenski zakonik nerazumljiv, da ljudstvo slovenski preklad menj zastopi, kakor nemški Original. Tako praznih in puhlih besed je žalibog pogosto slišali, pa ne samo tu, temuč iz vsih kotov našega cesarstva, pa povsod in vsigdar iz ust tacih ljudi, kteri drugim očitajo narodni fanatizem, med tim so
pa ravno oni naj hujši prenapetneži. Da bode se pa vedel govor tih dveh gospodov prav soditi, naj bode opomenjeno, da eden med njima cisto nič slovenski ne zna, ako ravno je sodnik u zemlji slovenskej, uni pa — lekar — da se je še le pozdej slovensko naučil: oba pa, kar sama obslojila, nista prijatela jazika slovenskega.«
* Alj bedim alj senjam , — alj bi se smejal alj jokal od veselja? Kaj je to, kar u rokah deržim ter čitam i čitam? Slovenska per-joha je, slovenski katalog, u kterem je napredovanje šolske mladosti popisano Le mala je perjoha, le pol pole debela; pa vendar me serčno veseli, ker je perva, ki jo vidim, ki je živa priča, da slovenski duh, po Slovenii živo klije, da za šole slovenske vstaja lepša zora. Ta perjoha ni iz kakega mesta naše Slovenije; o tega človek ne pričakuj! od naših mest težko kaj zbaraš in slišiš. Pa nič ni nobene škode, saj ni nič tako veselega. Od kod je laj ova slovenska perjoha? Iz Hrenov-cah u Postojnskej dehantii u Kranjskej Slovenii. Kakor tiskana perjoha priča, je bilo u tej šo i vsih skupej 112 učencov in učenk. Med tirni so u gornjem razredu darila sprejeli 3 fanti in edna deklica, u spodnjem razredu pa tri deklice. U začetku mesca Avgusta se je u Hrenovcah šolska skušnja tako slovesno in slavno obhajala , kakor dosedaj še nikoli. Otroci so tako dobro odgovarjali, se tako lepo obnašali in na koncu tako mično zapeli, da so poslušavcom solze veselja po licih igrale. Po-slušavcov je pa bilo toliko, da je u šoli prostora zmanjkalo in so nekteri persileni bli, per oknih poslušati. Slava in hvala od ljubezni do mladine gorečemu mlademu katehetu! Slava in hvala nentrudljivemu mlademu učitelju! Blagor in sreča pa tudi Hrenovcam, ki svojo ljubo mladino tako lepo izuči in izobrazi: dobra šola — dobri ljudi! —
' * Iz vsih stran naše Slovenije so šli žalostni glasi in pritožbe po časopisih čez to, da so uradniki, ki dobro slovenski znajo, na Nemškem službe dobili, Nemci pa na Slovenskem. Dokazovati, kakšna nepostavna in škodljiva napaka je to, gotovo ni treba: vsakemu, ki ima oči da vidi, u oči bije. Hvala Bogu! vidimo, da se sedaj drugače ravna. U vsih oznanilih, da je kaka služba na Slovenskem prazna, je tudi brati, da mora tisti, ki hoče službo dobiti, popolnoma slovenski znali. Se še tudi vidijo take oznanila, u kterih citas: »Sprachkentnisse," »kraineri-sche" alj pa „windische Sprache«; alj to našej reči nič ne škoduje in zraven pa še očitno pokaže in priča, pri kterih oblastnijah in gospodih ne veje Slovencem in »slovenskemu« jeziku prijatelski duh. To 6e pa samo od sebe zastopi, da bi nam Slovencem nič ne bilo pomagano s tim, ako bi to samo u časniku na papirju stalo in bi se pri podelenju službe na slovenski jezik alj clo nič ne gledalo a j pa ako bi se služba takemu podelila, ki je mnogo let scer na Slovenskem služil, alj pa si svedočbo prikupil in prihlinul pa vendar slovenske besedice ni se naučil. Vidimo, da se sedaj drugače godi: u Velkovcu, dolinej Kapli, Belaku, Terbižu itd. so se u najnovejšej dobi Slovenci za uradnike postavili. Tudi lo zamoremo oznanili, da so se mladi in postavoljubni uradniki slovenske slovnice poprijeli. Več kot 20 uradnikov se samo u Celovcu slovensko uči, — prihodnje leto jih bode še več. Taka je ludi drugod po mestih in po deželi. Tako slišimo iz Belaka (Villach), da so se tri sodnijski uradniki slovensko učiti začeli. Veselo in hvalevredno je to, — posebno ker je med tirni tremi sam svetovavec deželne sodnije gosp: Fresacher. Gotovo bode tak lep izgled tudi druge mikal in zbudil. Ja! gospodi
uradniki le poskusite; bodete vidili, kako lthko in hitro bote slovensko znali, — bodete vidili, kako lehko se bode vam godilo, in kako radi bodo vas Slovenci imeli! —
* Iz Koroškega dve vesele novice zastran slovenskih ljudskih Idi oznanili zamoremo U Gospej sveti (Maria Saal) je služba šolskega učitelja prazna. Kakor se iz oznanila vidi, bode občina it občinske denarnice vsako leto 160 rajn. sr. novemu učitelju plaeevala. Ako se 4e drugi dohodki te službe zarajlajo, more se ta služba med najboljši šteli. U oznanilu očitno stoji, da mora novi učitelj slovensko znati; občina sama je tako izrekla in gosp. dekan so to tudi u Celovških novinab oznanili. Pa vendar slišimo, da se mislijo tudi terdi Nemci za to službo oglasiti. Da so Nemci dro u stanu in tako prederzni, se kej lacega pod-stopili, bi ne bilo nič kej tako novega; alj to bi pa bilo kej novega, ko bi gospodi ne bili mož-beseda, in sicer take besede, ki so jo pred celim svetom izgovorili. — Druga veselica je tale: U srednjih Trusnja h (Milteltrixen) pri Velkovcu se bode o vsih svetih tega leta nova šola odperla. Gosp. Jožef Nagel e, posestnik gornjih Trušenj da k tej reči lepo njivo, lep vert s sadjem i drevjem vred in še potrebao pohištvo na 10 let, jn vse lo iz gole ljubezni do ljudske omike in sreče. Občina se je zavezala prihodnjemu učitelju 200 rajn. sr. iz občinske denarnice dajati. Kmalo se bode na občinske stroške vse potrebno pripravilo s tim, da se bode to, kar ima palron priložiti, poznej zarajtalo. Lepa hvala in velika slava gosp. Nagele in celej občini, pa tudi cest slavn. Velkovskej okrajnej glavarji in gosp. dehantu, ki sta se tako hitro in tako gorečo dobre reči poprijela in jo k cilju dopeljala. Po tem taj sliši ta služba med najboljše; nadamo se, da bode hvalevredna občina tudi učitelja dobila, kteri bode nje čpst, veselje in sreča! Slovenci posnemajte te lep izgled svojih slovenskih bratov ! —
Sr v
m f s ii i c e.
*	U jednom družtvu biaše govor, kakova smert jie naj ložeja i naj ugodnija Bedačič neki na to reče: Ja mislim, da smerznuti je najugod-nije; zakaj človek sedi, zaspi, i kada se probudi, vidi da je mertov.
*	U nekoga visokega i suhoga človeka zadel se je na ulici jeden ružno pijan človek. — Oho! zakriči suhi, meni se zde, da sle vi danas malo preveč pili; — meni se pa zde, odgovori pijani, da ste vi danas premalo jedli.
*	Za irtie božje! izdahne neka udovica na mertvišču, nemojte mer-lieaioga zraven mojega inu/.a zakopati. — Zašto ne'? Ovaj človek je u kozah umeri, moj inuž jih pa nikada nije imel, siromak bude jih nalezel.
\a znanje!
Nekteri p. n. gg. naročniki še svoje naročnine za diugo polletje 1851 niso plačali; »Slov: Bčelo" so pa vendar prejemali in obderžali. Prosimo naročnino saj do 1. oktobra t. 1. nain franko poslati; zakaj pri vsej dobrej volji nismo u stanu, »slov. Bčelo" dalej zastonj pošiljati.
L-redn.
Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v Celovcu.