OYíce.
Izb&jajo 1. ÎD 15. Vfiaeega meseca. Ceoa jiiu je za celo leto 1 gld., Zli pol leta &0 kr. — NaroČDiDo in dopiae Bprejema J. Krajec v Novem mestu.
Kdor želi kako ozd&díIo v „DoleDjske Novice" natisniti datij plača za dvoBtopno pctit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Za uience hmetišhe šole na Grmu razpisane so ustanove.
Kakor še vsako lefo dozilaj, tako si tudi letoa ne moremo It^j, fhi bi nase kmetovalce iia priííetek poduka !ia knietižki Soli na (rmui ne opnMrili.
Pač ciidiio, da, skoro iiei'azumljivo je to, da je potrebno prevajjljivo večino prebivalstva tiaye dežele, kmetovalce, iia §olo upozaijati, katera je jedino le za strokovno izobrazenje njihovih fiospo-darstvn namenjenili sinov víitanovljeiia. To pride v prvi vrsti pač od tod, ker se je skoraj do naj-iiovt-jšega časa v obče misiilo, da kmetovalcu izobrazbe sploh treLa m, najjTianj pa še strokovne. Kmetovalce ostane naj le neiimen, neizobražen, oîi naj le pridno koplje, orje, seje, sploh dela, in zadosti je, najboljši se z njim tako shaja, lii res je ř;lo na tak nHČin toliko časa dobro, dokler je zadostovalo, da je kmetovalec pošteno desetino odračiinil, tlako in roboto opravil, ter zraven še toliko pridelal, da je svojo družino preživel, ter tndi za povišanje svojega premoženja še kaj odprodal. Pod Takimi razmerami protivil se je kme-
tovalec sam poduku, izol)ražbi, .soli, da, največji nasprotm'k iole v obče bil je i'avno ou. Iiandaiies jirevidi pa že skoi'aj sleherni, da je šola přepotřebná.
Ali žal, tisočkrat žal, da naŇi kmetovalci skoraj brez izjeme le tiste sinove Šolati dajo, kateri niso g'ospodarstvii namenjeni, ampak drug^emu kruhu. Srednje iole, pred vsem gimnazije, so prenapolnjene. Za šolanje na gimnaziji ])Otrošajo kmetovalci v obče svojim premoženjskim razmeram neprimerno dosti, mnogokrat preveč. Iz tf^ga izvira skoraj sploh zadolženje posestva, katero konečiio sin» izročijo, kateri se ali nič soial ni, ali pa svojemu statui, svojemu poklicu neprimerno, nevstrezljivo. Kako hoče potem tak mlad gospodar izhajatiNjegovi bratje so znaljiii gospodje, katerim čisto in golo nič ne pomanjkuje, on sam je pa revež v dolg zakopan, iz katerega se ne more izkopati in — posestvo gre na boben.
Pač poslednji čas je že vendar, da se pri-čnejii naši kmetiški gospodarji spominjali pregovora; „jaz gospod, ti gospod, kdo bode pa krave paseK'" in da temu primerno, posc!»no za strokovno izobrazbo svojih naslednikov v go-
Nekaj za izobražene bralce „Dol. Kovic".
„Dolenjske Noviee" imajo nalogo, da dajejo kmetom različne dobre nauke in da jim priob-čujejo novice, ki se godé po svetu. Zatorej se pa tudi med bralci tega lista nahajajo večinoma le kmečki ljudje. Vendar sem zapazil, da „Dol. Novice" ne bero sajiio ljudje, ki si s svojimi rokami vsakdanji kruh služijo, ampak tndi nekaj tacih, ki se s svojo glavo trudijo, to je gospoda. Kakor se ima pri kmetih mirsikaj pohvaliti, nasprotno pa tudi grajati, skoro takisto je pri gospodi. „Dol. Novice" HO vže dale kmetom mnogo lepib naukov, da bi popravili svoje napake, katerih nikdo sam ne vidi. Naj toraj enkrat ta list dii tudi gospodi kak potreben nauL Najbolj potrebna nauka za gospodo sta : ^ B o d i t e z ni e r n i v jedi in pijači in ne jejte ne prevročih jedil in ue pijte premrzlih pijač.
Živel je nekdaj v mestu A. na Ntmškem bogat človek. Ta je sedel celo dopoludne na na-slonjačn in lobak kadil ali se je pa na židano posteljo vlegel ter spal celo noč in še do 10. dopoludne. Ob 10. je zajutrkoval trikrat toliko kakor drugi ljudje. Ob H. je vže južiuai in oli 12. je jedel, kakor mlatiČi. Od obile jedi se je tako odebelil, da je komaj sopel. .Sosedje so re-kali : „Ali veter tuli, a!i pa iiíls sosed tako so-piha?" Celo popoludné je zopet jedel, zdaj kuj gorkega, zdaj zopet kaj mrzlega, ali vselej brez slasti, ker ni bil lačen. Nikoli se ni moglo reČi pri njem, kdaj ima kosilo, kdaj večerjo, ker je vedno jedel. Po večerji se je vlegel iii tako težko sopel, kalcor bi bil celi božji dan drva sekal. Zato je zmirom stokal in tožil, da je bolan. Hodil Je k vsem zdravnikom v mestu, in jim pravil, kako je bolan. Použil je vse polno zilravil, a vse ni nič; pomagalo, ker ni zmerno živel, kakor so mu zdravniki svetovali. Naposled poizvé o nekem zdrav-
spodarstvu skrbijo. Za to kmetovalci, posebno premožiiejši, ne silite si- svojimi sinovi prevei v ^mnazije, najmanj pa se s tistimi, kateri imajo za nami gospodarsfvo prevzeti. Kaj si je va.š sin za svoj poklic, za svojo bodočo stroko boîjsi, ako ga fiaste za nekoliko let v gimnazijo aH realko, potem g-a pa doma obdi'/ite? Gotovo kaj malo, kajti v obče se tak Človek res izobrazi, toda ne pa tako in v tistih predmetih, katere bi v bodočnosti kot kmetiSki gospodar, ravno najbolj potreboval. Ako m sina, gospodarstvu iiame:ijeiiega, za nekoliko let v srednjo řolo date, dobro, dajte ga pa potem še v kmetisko solo na Grm, v kateri si bode pridobil naukov, svojemu priliodiijemu stanu prepotrebniii. Sioer je pa šola na Grmit tako vrejeiia, da se v nji nce mladenci tudi vseli tistib predmetov, katerih se na spodnji gimnaziji ali realki (razim mrtvih jczîkovj in da toraj niti potrebno ni, zaradi obfne izobrazbe sina v srednjo šolo pošiljati. Na Grnui šolajo se mladenci tudi jako po ceni. Tisti, kateri so ustanove (štipendije) potrebni, nimajo za drugo plačevati, kakor za obleko, obutev, perilo in iiřila. Tisti, kateri ustanove potrebni niso, plačujejo se za prav dobro brano po do IB gld. na mesec, ker je ravno od tega odvisno, kako brano da za ljubo vzemo. Stanovanje imajo zastonj.
Toraj kmetovalci, posebno premožnejši, ne pustite z velikimi žrtrami vstanovljenc, kiij lepo vrejene, za Vaš stan pi'ekoristne kmetiske sole na Grmu v nemar. Poslužujte se je, izkoristite si jo. Pošljite Vaše gospodarstvu namenjene sinove v njo. Nikdar vas ne bode grevalo, nikdar vam ne bode žal. Prepričali se bodete v kratkejii, da si v uji šolajoči mládenči ljubezen do težavjiega kmetiskega stanu, pa tudi vsa duševna sredstva, ga marljivo in razumno, napredku vstrezljivo iz-
vrševati , v obilni meri pridobe. Z nova priČiie poduk na Grmu ob vseh Svetih. Prošnje za sprejem v njo ia za deželne ustanove, vložiti so pri vodstvu do 20. septenibra. (Glej razpis na predzadnji strani.
Kaj je novegii po avstrijskem cesarstvu? 60. rojstni dan našega presvitlega cesarja so vsi avstrijanski narodi s Slovenci vred kaj ganljivo praznovati in se zlasti v pobožni molitvi obračali do Vsega m ogoi'; nega, naj nam prebbîgega vladarja ohrani se veliko, veliko let!
Na Kranjskem spi poîitiSko Í6Ívljenje Slovencev; isihče se ne giblje in ne oglaša, da bi se naše narodne razmere izboljšale. Ali mar uživamo že vse pravice, katere so nam v ustavi obljubljene!'' ! Ali je mar narodna jednakopravnost na Kranjskem že izvedena?
O dolenjski železnici se čuje, da jo bode sama vlada zidala; no, potem jo utegnemo prej dobiti, tiego smo se nadjali ; da-si je ta vest malo verjetna.
Na Štajerskem imajo deželno razstavo, ki je kaj lepa in obilno ol>iskovana. Toda 21. avg., ko smo imeli silno vroiSitio, bila je v Gradci grozna nevihta, ki je tudi v izložbi provzročlla veliko škode Vročina je bila do 2Í). avgusta sploh ne-ziiosna; m mnogih krajih so bile pa tudi nevihte, viharji, toče. Na ^železnicah so se godile vsled neviiit nesreče na Štajerskem in drugod.
Na Koroškem so izpale deželnozborske volitve na korist liberalnim Nemcem, ki so bili kar od kraja izvoljeni ; prodrla sta samo dva Slovenca, liins]iieler in Muri. Na Koroškem je križ, ker so volitveni okraji tako neugodno za Slovence
niku, ki je silno daleč in ki je tako izurjen, da bolnika le pogleda in je vže zdrav. Pisal je temu zdravniku o svoji bolezni.
Zdravnik je koj zapazil, česa nui manjka, namreč ne zdravil, ampak sprehajanja in posebno zmernosti ter imi 'odgovori tako-le ; „Ljubi prijatelj, Vi ste v hudem poloiiaji, vendar lahko Vam pomagam, če hočete, V Vašem trebuhu imate hudo žival, velikega „lintverna" s sedmimi žreli, S tem lintveniam moram jaz sam govoriti, in Vi morate k meni priti Vendar Vi se ne smete peljati ali jahati na konju, ampak moi'ate peš iti, ker, če se pretrese zmaj, znal bi Vam sedem črev naenkrat pregristi. Med potjo ne smete se večkrat kakor enkrat do sitega najesti, dnigaČe ne bodete prihodnje leto slišali kukovice kukati. Sicer pa storite, kakor hočete".
Brž se napravi naš znanec na pot. Prvi dan je lazil počasi naprej; če ga je kdo pozdravil, ni
mu odzdravil. Seje videl kakega Črva, brž ga je nejevoljen pohodil. Drugi dan bilo je vse drugače. Sobice je lepše sijalo, ptiči so prijetnejše peli, ljudje so bili mu uljndnejsi. Ko pride v mesto, kjer je bil zdravnik, misli si : Ravno zdaj, ko bi bilo treba iti k zdi'avniku, ozdravel sem popolnoma, Ko pride k doktorju, veli mu ta, naj mu še enkrat vso bolezen razloži, Moii pa pravi: Vsaj mi nič veČ ni. Ko sem toliko dni peš k Vam hodil, ozdravil sem popolnoma. Zdravnik pa mu odgovori: „Dober dnh Vam je lo svetoval, da ste me ubogali; kajti zmaja ste vže uničili; vendar zapustil je še v Vašem želoden jnjčica, iz katerih se bodo izvalili mladi zmaji, ako ne greste še domu peš in na domu pridno drv ne žagate. Potem lehko visok' starost dočakate " In res — živel je 87 let iu bil zdrav ko riba v vodi.
Prvi naš nauk je toraj: Bodite zmerni in delajte!
razdeljeni, ker imajo konservativni Nemci, kot večji prijatelji Slovencev, ondi premalo veljave.
V	Trstu in sploli med avstrijskimi Italijani riijejo na tihem nekateri Lahoni, ker jim je bilo njili lahonsko šolsko drušivo razpiiierio, in snujejo zopet novo driiStvo.
V	Istri so imeli Slovani volitev treh deželnih poslancev, izvoljena sta slovanska narodnjaka: Mandiíí, J eis k o in menda Še eden tretji, od Slovanov priporočen.
Na Goriškem Slovenci èe zmirom. dlako cepijo po svoji „stari" in „novi Soci". — Na Tolminskem je bila zopet volitev deželnega poslanca.
Na Madjarskem bodo poííkuaali katoliško stranko osnovati, ako se vlada s Škofi ne spo-razuiíié.
Pri volitvah v gcrenji avstrijski deželni zbor x^ío zmagali konservativci.
Čehi se Iwdo med seboj, z Nemci in z vlado morebiti sporazumeli, če jim vlada dovoli tudi v uradnem poslovanji Èeski jezik. Vlada naj bi sploh dovolila vsem narodom, kakor že 1Í). osnovnih postav govori, da rabijo povsod svoj jezik, naj piše gospod kmetu, ali kmet gospodu, ali če tudi gospod gospodu uradno piše.
Slovaki (sami se imenujejo Slovenci) so sklenili, da bodo krstne knjige v svojem slovaškem jeziku pisali. Kako pa uradujejo nasi slovenski cerkveni uradi?
Iz Bosne so doili ne davno prvi bosniški vojaki skozi Trst na Dunaj. Vdeležc se glavnih vojaških vaj pri Lambacii-u ter potem vrnejo nazaj v Bosno.
Kaj je novega po àirokem svetu?
V	Italiji je še veliko malo izobraženega ljudstva; ni čuda, da hrepene nekateri po avstrijskih Lahiii, ker naši so dokaj omikani.
Nemški cesar je obiskal ruskega cara, da je ogledal velike vojaške vaje na Ruskem. Mogořnega ruskega cara je nemški cesar rusko nagovoril.
Med SrbijO in na^o vlado so precejšnje napetosti, pri čemur menda trgovina obeh držav trpi.
V Belgiji so delavci v velikanskem številu delo ustavili. Namen temu štrajku je, državo prisiliti, da dobe delavci volilno jiravo. Na ta jiačin jo bodo težko dobili.
Skozi veliko afriško pnščavo Saharo nameravajo napraviti železnico. — V ondotni marokanski državi je uekakoŠna vstaja.
Piše se nam:
Z Dolenjskega. — (Ali kdo za-nje skrbi?) za te reveže, z& nezakonske otroke? miflJ sem si večkrat. Sirote imajo sicer mater, ali očeta, glavnega stebra pri telesDÍ in duševni izreji nimajo. Za take siromačke, ki im&jo navadno tudi ubožne, gotovo pa zatirane in zaničevane matere, prevzame k večjemu še občina skrb. Ali kako mAjhna, kako prisiljena je ta podpora, katero občine dajo včasih takim otrokom, to ve vsakdo. Občine jim sicer kaj vržejo èe le takr&t, če revše še tudi mater zgubi, da sirota nima pod mil m Bogom nobenega varuha. Sodnije imajo sicer dolžnost, da postavljajo vsakemu mladoletnemu, ki je brez očeta, varuha. Ali vprašanje je, če zvedó sodnije za vse take nezakonske otroke. Morebiti, da so Bodnije, — ki so sicer v novejši dobi kaj uzorni uradi — katere se tcdi v tem resnično brigajo tako, kakor mi je znano o sodišču prJ las, ki je vpeljalo pri vseh župnijskih uradih v svojem obsegu lepo navado, da poročajo sodiSČu o vseh novorojenih nezakonskih otrocih. Sodišče pozove na to nezakonsko mater. Njemu se zdaj posreči, kar ima ve-
Urugi govori o zobeh.
Zobje so ljudem in živalim zeló potrebni, da ž njimi lahko grizejo trda jedila. Ob enem so tudi lep kine človeku In pomagajo pri govoru. Večkrat sc zapazi, da imajo kmečki ljudje lepše zobe, kakor gospoda. Kaj je temu uziok? Za zobe je zeló škodljivo, ako provroČe jedila jemo. Kmečki ljudje imajo jia navado, da denejo jed pi'ed hladit, jiredno začno jesti. Na kmetih jed«') vsi z ene sklede. Gospoda pa prav hitro začne jesti, ko na mizo prinese kuharica, ki dene še vrelo jed v skledo. Pri gospodi imajo sicer krožnike, a ona navadno ne čaka, da bi se jed ohladila. Te vroče jedi so zeló škodljive za zobe. Kmečki ljudje jedó taka jedila, da se zobje vže pri tent, ko jedó, očistijo, n. pr. z rženim, koruznim in ovsenim kruhom. Na zol)eh je steklenina, ki se lepo sveti, i'ri vročini pa razpoka ta ste-
klenina in oriba, v razpokline se vrinejo škodljive sladke ali kisle snovi. Ako sladkor jemo, ostaue na zobeh in med zobmi ter v ljuknicah. Na tak način začnó zobje gnjiti. Nekateri jedo do fiO" vroča jedila; Človek ima jta le to-])lote, zato si mora pri tem zolte poškodovati. Gosposki ljudje potrebujejo zato večkrat zobnega zdravnika, kakor kmečki ljudje. Da ai oliranimo toroj lepe in zdrave zobe, uživajmo le mlačno, nikakor nc vročo hrano. Pa tudi ne pijmo mrzle vode, kedar smo kaj toplega zaužili.
Tretji nauk je pa: Ne pijte premrzlih pijač, zlasti ne premrzlega piva! Na ta način si je že toliko ljudi nakopalo hude bolezni v želodcu, zlasti tako zvani želodčni katar, ki se ne dá z lepa odpraviti, ki ljudi dolgo nadleguje in marsikoga prerano v hladen grob spravi.
liko veljavo J da se izvé za očeta, ki prevzame hoté ali nebotë skrb za otroka, in ki vzame večkrat tudi mater v zakon. la če se tudi tako ngoden vspeh De doseže, postavi se Eiroteku vsaj zgodej že postavni varuh, ki vsaj deloma to stori, kar je brezvestni oče zamudil.
Z Dobrove pri Ljubljani. — Naš kraj je posebno Brečen izmed drugih na Kranjskem. Blizo glavnega mesta Ljubljane ležeča lepa dobrovska dolina je jako rodovitna ; lahko živi pridne poljedelce, ki T njej prebivajo. Maraikak Dolenjec bi zdihnil semkaj pridši: da, ko bi pri meni raslo tako! Kajti debelej zemlji ne škoduje niti snša niti moča kaj posebno.
Vendar ni samo natorna lepita, ki privabi k nam vsako leto stotine tnjcev, marveč vže iz starodavnih časov sloveča božja pot Matere Božje vleče semkaj verne Slovence iz daljnih in bližnjih krajev. Milostna Devica je delila in deli tu svojim častilcem od nekdaj preobile mtiosti. Zadnja ce-delja (17 avg.) bode pa Dobro^čanom ostala še v posebno prijetnem spomiiu : imeli so namreč dvojno slovesnrst. Za čast nebeške kraljice ves vneti gospod župnik je preskri^el nasej cerkvi prelepo kapelico turške Matere Božje in dal prenoviti na pokopališču kapelo Marije Magdalene. Da se blagoslovite, je povabil Častiti gospcd župnik njih prevzviš. mil. g. knezoâkofa Jakoba, ki so radovoljuo prišli ter spremljani cd vehcega števila duhovšiSine, blagoslovili podobe in kapeli. Prelepa je bila procesija iz farovřa, odkodar so nesla dekleta podobo Inrske Device v cerkev; verno ljudstvo je radostno gledalo v nepopisno mil obraz nove podobe. Cerkveni govor je imel državni in deželni poslanec g. kanonik Klun, v katerem je kazat v zgovornej besedi, da je Marija združila v sebi vse popolnosti in Čednotti drnzih svetnikov tako, da smé govoriti : v meni je vse! Cerkveuo opravilo, pri katerem sta kazala Njih ekacelenca prevzvišeni knezoškof pa veleč. gosp. P, Hugo lin, kako nebeško lepo je pravo koralno petje, je lilo dovrženo še le drugo uro popoludne.
Dasi 80 bili ljudje jako utrujeni, so se zbrali vendarle v obilnem številu tudi popoludne po li-tanijah v velikem spodnjem prostoru našega fa-rovža. Ta se je vršil peti shod katoliškega političnega društva. Pri tem shodu sta poročala gospoda poslanca PovSe in Klun o svojem delovanju v deželnem in državnem zboru. Prvi je govoril g. deželni poslanec Klun svojim voliicem" Kazal je, zakaj se je pridružil domoljnbnej narod-nej stranki v deželnem zboru ; kako se je ta stranka vedno trudila za korist dežele zlasti s tem, ds zniža davke, akoravoo so potrebe vedno veče. Posebno jasno je kazal, kako koristni so nekateri sklenjeni zakoni n. pr. o govedoreji, pri
katerej je poudarjal, da bi Kranjska plačala ves zemljiški davek, ako zboljâa vsako goved le za 5 goldinarjev, kar je prav lahko mogoče a tem, da se požlahtnuje goveda ; djal je, da je rad glasoval za zboljšanje učiteljskih plač, da pa tudi pričakuje, da bodo naši učitelji to povračevali s tem, da bodo deco vzrejali res za Boga in domovino po starem geslu vse za vero, dom, cesarja. Zatrdil je slednjič, da bode vsigdar rad postregel svojim voliicem kolikor mu bode moč, le zaupno naj se obračajo do njega. Drugi poslanec za ljubljansko okolico g. Ogorelecje tudi poprijel za besedo, ter djal med drugim, da je deloval v deželnem zboru popolno soglasno z g. poslancem, vodjo Povšetom.
Obširno je poročal g. kanon k Klun o svojem in delovanju druzih poslancev v državnem zbora. Število slovenskih poslancev je tako malo, da ssmi ne dosežfjo nifesa; toda bili so vtduo v zvezi z vrlimi konservativnimi Nemci in druzimi Slovani — med seboj pa tako edini, da bi bilo le želeti, naj bi ae godilo tako tudi v deželrjem zboru. Zato so pa tudi v zadnjih petih letih marsikaj dosegli, ker bi jim to bilo sicer nemogoče. Govoril je posebno obširoo in lahko um-Ijifo o šoli ter pojaanjeîal, zakaj je potrebna verska Šola, z nekim posebnim navdušenjem. Reči moramo, da smo mu bili za te besede najbolj hvaležni. Nekaterim našim liberalcem bi privoščili, da bi bili slišati ta govor ter fuli, kako so gospodu poslancu pritrjevali naši vprni možje.
Djal je tudi, da so imeli poslanci trdno upanje, da bodo pridobili vern m katcličanom šole, v kojih ne bode mogel učiti jud ali protestant, v kojih se bode učilo vse na katoliâkej podlagi — ali med čehom se je prikazal žalostni razpor : neverni MladoČehi pridobivajo od dué do dné več tal — ti pa sovražijo versko šolo ravno tako kakor nemški liberalci. Zato se ne vé, kaj bode sedaj. V gmotnem oziru je omenjal posebej kamniško in dolenjsko železnico, razne zakone, ki bodo posebno koristni hmetom ter sklenil, da bode ravnal kot mož po svojej vesti le v korist ia blagor svojih volilcev in naroda slovenskega.
Gospod kspelanLesjak je zahvalil gospoda poslancu za trud v blagor domovine v imenu pričujočih volilcev z željo, naj tudi dalje delajo složno in edino po starem geslu v dušni in telesni prid našega naroda.
Gospod Klun pa je omenil bližnjega rojstnega dné našega očeta, presvitlega cesarja. S tri-krataim slavoklicem na Njihovo veličanstvo se je sklenil peti shod katoliškega političnega društva.
Pnstavim le še: t&ke ehode naj napravlja vrlo društvo po vseh večih krajih mile naše domovine, pridobiva uaj vedno več udov — in tudi Slovencem se bodo dnevi razjasnili I


Kruh nebeski
lili
navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo
s trojno maáo in drugimi navadnimi molitvami sv<;fl(i dal Janez Zupančič, iupuik. Z tiovoljeiijem vin, (" ljuijij. Skofijstva, — 1'eh'ti piihnirizfiti' titfftít. ln'M. 4;-17 alrani. V pol «Mije 70 kr., iisiij« ■/. uiarniorirajift ohr/izo 00 kr. in ustije it iil.itu ohreiîo 1 grid, 20 kr.
„Krnil iie'boSki"je ie dalj vsestranskn pnljnljljenii riiijljtvciia knjiga lef raoL^iio med ljudstvom raířirjsiin, — Ve/, je jio.sehno lif'en in [q«'žen in ni zamenjati 7. onimi ponarejenimi, katere po scifnnjiti punnj.ijo, WGjťihiíi so pa i;Mie tolikoi možno niř:lce.
Ljubimo Gospoda našega Jezusa Kristusa
minm itii^e^m Boga.
Podnina in molitvana knjtiira mi dr. Josipa, Stadlerja, nadílcofii vi-liljoi=etl-skega. — l-'o trfitjnm jako povei-EimïNi izdanju pfjsluvftrul đr. Anton Jeglič,
kotai' vL'ljbosenski.
Z dovoljenjem orciimirijala vrliliDSensksga in Ijiiltîj.inskega. říHS stiaili. VeMno v plnluo í.lato oíjrezo 1 g^ld.
Tu knjiga je na finem papirju li,sknn;i in ne nnniore itiifínoTali ena najbolj ohširnili med slovenřkími molitveniki; iin iine gospoda iztlajateljii in iiospoJa pre-řtavljalelja janiĚi za prskíiřno rntiljivosl. in notmiijn vrednosi.
wï\ siuiue za ům oaQiDO.
Spisal Joief Ker6on, dnliovni svetovalec. Z dovoljenjem pref, kn.-ik, ordinarijata ijiibij. — V Ljuliljiini Í889. - anO strani. Vezana v pol usaje VRlja 60 kr,, v itsnje z maniiorirano ol;rezo 80 kr., usnje z zlato obreito 1 gld.
Že ík aitslova je razviden namen, 'ui kaítrega je knjiga ndiotena: tíiti intia prijatelj, uíitelj in vodnik za odraslo mladino nbnjegn spoia.
Katoliška linUmirna v Jjhíh1}auL

Iz Bregenca 6. »vg. — Prehodil sem Bavarsko od vslioda do zahoda, lepa dežela je — ali še lepSa je naša domovina. Dalo bi se marsikaj zapisati ; ali opustim ter povem le nekaj veČ iz Bregenca na vorarlberškem, kjer sem sedaj — ob prelepem bodenskem jezeru.
Prišel sem semkaj včeraj čez mesto Lindan, ki leži preljabko na otoku ob južnej meji bavarskej, s katero je zvezano po dolgem ŽelezniČnem mostu. Je čedno staro mesto. Vendar ker je bil dež, sem ga zapustil ter se prepeljal s parnikom po jezeru v milo Avstrijo v mestice Bregenc. —
Vreme se je danes vravnalo; zato sam jo mahnil zopet k jezera, prepeljal se s parnikom v Roršah na Švicarsko, kamor sem dospel v enej uri
—	od tod pa — slavno starodavoo mesto Konstanc ob jugozahodnem bregu bodenskega jezera
—	zopet z železaico. Me'sto, v katerem je bil od 1. 1414 do 1418 obini cerkveni zbor, ne bom po-piaaval, pač pa se hoíem nekoliko ozreti na okolico b&deflskega jezera.
Ako 36 sme kakov kraj primerjati raju, se sme to pafi zgoditi s tem krajem, katerega gledam. Veliko jezero, na katçrem plujejo avatrijanske, nemške in švicarske Jadije. je obdano z iničnimi mesti, trgi in vaîmi, na južnem bregu vodi švicarska železnica do Bregenca, Konatanca itd. Polje rodovitno in najlepîe obdelano. Dolenjec, semkaj bi bilo treba priti učit se, kako se obdeluje zemlja ter prisili vsak uspjen košček, da donaša dobiček. Okoli Bregenca daleč proti jugu po tako zaanej renskej dolini in ob v^ej jezerskej obali do Kouetanca je takorekoč le eden sam sadni vrt, skozi kojega pelje železnica. Sadje v najlepših vrstah rase po travnikih, sadje po njivah — samo po vinogradih ne. Čudno se mi je res videlo, kako je postala zrela pšenica pod hruško ali jablano, ali bila je in sicer lepa. Jablana in hruška pa tudi polna najlepšega aadja. Na Dolenjskem so gmajne s trnjem poražene — tukaj ni nobene gmajne pa tudi nobenega travnika brez najlepšega sadja. Res ti je lepota. Vinogradov je davolj. Pri Arbonu ra^e celo tako izvrstno vino, da ga poseatniki ne pre-dadóradi. Čuđao, 2100 metrov, tarej 200 metrov smo više nad morjem kakor Novo Mesto, ali trta rodi — dobro, dasi so tako blizo visoke tirolske in Švicarske gorč — zakaj bi Dolenjsko ne rodilo jako dobre kapljice, ki ima toliko boljšo lego?! Treba bi bilo tako dobro obdelovati, kakor se obdeluje tukaj! A trtna uŠ? Te menda tu še ni; pač pa imajo Nemci, Bavarci, druïega sovražnika ki se množi v milijonih iti milijonih ter preti pokončati lepe nemške gozde. To je nekov večerni metulj, ki ga zovejo „nona". Njegova gosenica žre smrekove igle, druzega ne. Letos se je razširil tako, da je končal uže velike gozde blizo Monakovega. Skušajo marsikaj, da bi ga pokon-
čali, prižigajo gromade, električno Inč — tisoče jih res zgori, toda kaj se to pozna pri milijonih I ? Ako Bog ne pomaga z ostro zimo, bode paČ zastonj trud Človeški !
Posebno zanimivo je tudi, da se nahajajo povsod po Bavarskem pa tudi vorarlberškem tako zvane ličje valilnice — hišice, v katerih imajo ti-Čice mlade. Vse polno jih je, koder sem hodil tako tudi tukaj okolo jezera, — na drevesih, ali kar na visocih drogovih. Ti pač znajo ceniti drobne tičice. Kaj pa Dolenjci? kolikokrat so vam uže priporočale valilnice Dol. Novice. Radovedni smo, koliko vas je, ki ste jih napravili?
DomaČe Testi.
(Duhovniške premembe.) Premeščeni BO ČČ. gg. kaplani : Janez N e m a n i č iz Fare pri Kostelu v Šentjurij pod Kuraom; Anton Bojanec iz Šentjurja pod Sumom v Šentjanž; Janez Bolta iz Šeatjanža v Ledine kot farci oskrbnik ; Anton ŽnidaršiČ, novomašuik, pride v Faro pri Kostelu; Franc Birek, semeniški duhovnik, v Kočevje; Janez Ambrož iz Križevega pri Kostanjevici v Moravče; Vaclav Vondrášek, novo-mašnik, v Križevo pri Kostanjevici; Matevž Pin-tar iz Šentruperta v Troje kot ekîpOKÎt; Janez Šiška, semeniški duhovnik, v Šentrupert; Franc Košir iz Šentpetra pri Novem Mestu v Škocijaft pri Dobravi; Janez Hromeč iz Borovnice v Sp. Log kot farni oskrbnik ; Anton Tramté iz Dobre-polja v Šentpeter pri Slavini kot ekspozit; Janez Zabr&jšek, novomašnik, v Metliko; Jakob Lebar iz Boštajua v Spodnjo Idrijo; Janez PavliČ iz Metlike v Boltauj ; Janez Hudo-vernjk iz Preserja na Vače.
(Premembe pri č. gg. frančiškanih.) G. p. Fioreutia Hro vat je postal gvardijan v Novem mestu, p. Izidor Normali v Pažino. Pre stavljeni so oo : Hugolin Sattner iz Novega mesta v Ljubljano, Častsmir Zupet iz Ljubljane v Novomesto, Efrem Turek iz Pazina v Novo-mesto, Avrelij Knafelj iz Novega mesta kot vikar v Karlovec.
(Premembe pri uradnikih) g, Fr. Kalan je pestai davčni nadzornik, g. F. Bervar (v Mokronogu) davčni adjunkt in g. Sedlak davčni praktikant v Krškem.
(Imenovanje.) Gospod vitez Vestenek imenovan je vladnim tajnikom v Ljubljani.
(Ž!vinozđravnik)g. A!f Folakovski gré iz Črnomlja v Logatec; iz Logatca pa gré v Črnomelj g, France MajdiČ.
(Šolske novice.) V Trebnjem in v Toplicah bodete se letos odprle č ve tero razredne ljudske šole, v Novem mestu p» za deklice
trirazređna. Dotične slaëbe so vže bile razpisane. — Letopis DOTOmeÈkega giuaD&zija ima letos lep sIovenE^i Bpia o „zloženkah" (o sestaTljenih besedah) iz peresa g. prof. Peruška, letopis krške meSčaoske Sole pa spÍE o menicah, spisal dr. K o m i h.
(„Dolenjski Sokol") se udeJeŽi slaT-no9ti aatanovitve „Celjskega Sokola", katera bode dné 7. in 8. septembra. E tej slaraostl pridejo razTen slovenskih telovadnih dtnšter tudi „Sokoli" iz Hrratskf? in Češke. — Mestni magistrat celjski je sicer prepovedal vso slavnost, ali temu je odbor priziv nložil na dťželno vlado, ktttera bede, kakor je pričakovati, ugodno reSila ; posebno ako pomisliiEO, kij je bilo pruskim peTCem iz vae dovoljeno i-a Dunaji, ko so peli za
wa3 Slovate žalilne pesmi: ,Wacht am Rhein", „Heil dir im Sifgeskrana" in to v prestolnici avstrijski; nam Slovencem pa na domači zemlji slavnosti zabraniti ! ? Pomisliti je tudi treba, da v Avstriji prebiva le peti del veeli prebivalcev — Nemcev In po želji nekaterih zagri-zencev bi imela Avstrija kmalu postati bolj nemška kot — Prnsija.
(Premovanje goveje živine) bode letos v Št. Vidu pri ZatiČini.
(Viharji in nevihte) Med dolgo sušo, katero smo imeli na Doknjskeui, Krasn, Priniorji in Hrvatskem, dogajale so se po drugih deželah Devihte, tako je 19. avgusta toia silno razsajala v Gradci in okolici, kjer je na tisoče okenj potolkla, veliko škrde napravila po vrtovih, zlasti na sadnem drevji, tudi na razstavi, katera je v Gradci, je obilo škode. — Y ponedeljek 25. avg. bila je neznosna vročina, katero je pospeševala gorka sapa, zvečer pa je bila huda nevihta, katera je pri nas v me^tn sicer napravila le malo škode na strebabj po okolici pa je preobračala kozolce, T katerih je bilo ř-e dosti žita, posebno ovaa, zelo je otresla sadno drevje, podobna je bila orkanu ; za nevihto pa je prišel dolgo zaželjeni dež, toda — premalo ga je bilo. — Tudi od mnogo drugih krajev čajemo o tej nevihti, v Ljubljani je na tisoče opeke pometala raz streh in zelii poškodo-Tala drevored „Tivoli", kjer je tudi vsled padanja močnih vej in vrhov ponesrečil nek mizar, kateremu ae je dvakrat noga zlomila; po vsej ljubljanski okolici je mnogo hiš razkrila, kozolce podrla in drevje s koreninami rovala ali lomila. Tudi iz drngih krajev Kranjske je čuti taka ne vesela poročila. — V Celoici in okolici je bfla isti dan med nevihto toča debela kakor orehi, katera je obilo škode provzročila. — V Trstu je bilo posebno morje zeló razburkano in je ve5 ladjic preobrnilo, pri kateri priliki sta en gospod in goapa ntonila, po vsem adrijanskem morji so bile Teče ali manjše nesreče.
(Iz Adlešić) se nam poroča cd 21. avg.: V nedeljo je tu v Kolpi utonil Jože Adlešič iz Burje Št. 7. — V torek 12. t. m. je tudi pri nas nartdila toča leiiko škode. Pobila je skoraj vso trto. — Sušo in vročino imamo silno. V sredo n. pr. kazal je toplomer ob 3. pupoludne H- 33" C v senci, a i»a sclncu 60" C.
(Na Vrhniki) je umrl slovenski domoljub, g. Fr. Kotnik, veleposestnik in tovarnar. Bil je svoje dni tudi deželni poslanec Naj v miru počiva !
(Vabilo na naročbo,) V rokopisu imam priprav'jen slovenski zemljepisni atlas, ki bode t prvi vrsti raznovrstnim slovenskim šotam primeren. Ako dcbim dovolj naročnikov, hočem ga sam založit(j čeravno j« treba veliko denarja v tako delo vtakniti. Uljudno vabim torej vseskupno slovensko občinstvo na obi^o naročbo prvega šolskega slovenskega zemljepisnega atlasa, Čfgar ce!)a bode 1 gold. Narořnine ni treba naprej pošiljati. Z odličnim spoštovanjem
[van Lapajne,
ëolski rnvuatolj.
V Krškem 27. avgusta 1890.
(Prošnja.) Iz zapuščine vdove nekega domoljuba prodaja „Slovenija" na Docaji: .,Ljub. Zvona" letnik 1882., 1883., 1885. in 1886. po 2 gld. 50 kr., 1884, za 3 gld. ,Kresa" letnik 1883., 1884. in 1885. posamne po 2 gld., vse tri za 5 gld. Stritarjev „Zvon" 1878 (vezan) in 1880 po 2 gld., Tse zvezke dr. Tavčarjevega „Slov. Pravnika" za 1 gld
(Nove molitvenike) priporoča „KatoL Bukvarua" v Ljubljani. Častite bralce opozoru-jemo na priloženo prilogo.
(Vežbovnik) se imenuje nova vojaška knjiga, katero je spitial znani major Komel-SoČebran, ki je spieai vže obilo vojaških knjig za lojake našega jezika. Cena knjižici je 20 kr.
(KupiSija z jabolki.) Kdor ima mnogo jabolk jih bo lahko dobro prodal, oglasi naj se pri kmetiški družbi v Ljubljani.
Smešni CO.
( D r ag o p o s vet o van j e.) — Kmet odvetnika: Gospod doktor, aH je dolian povrniti gospodar škodo, katero napravi kje njegov pes? — Odvetnik: Kajpak, da je dolžan. —Kmet: Prosim vaa torej, da bi mi dali 60 kr. za kokol, katero mi je odnesel vas pes. — Odvetnik: Dobro, dam vam jih. Ker pa jaz za VHako odvetniško poHvetovanje račnnim 2 gld.^ doplačajte mi le 1 gl. 40 kr., ker vam je moj pea napravil za ostalih 60 kr. škode.
(Dober razlog.) Moj oče vas pozdravlja in prosi, da mu vrnete dežnik, ki ga vam je pred šestimi tedni posodil. — Da, daî Evo ti ga, dete moje! Pozdravi lepo tvojega očeta in reci mn, da bi mn bil dežnik takoj vrnil, a nisem mogel, ker je vsoh šest tednov neprestano deževalo.
Poslano.
„Matfca Slovenska" raz^glaša nastopni staloi program ^Slovenske Besede", ki je po prejšuem nekaj pren&rcjeo:
Matice Sloveaflke odbor je skleoil izdajati znan-8t7en list „Sovenska Beseda,, kateremu naj bi bii glavni namen poapeSevati raiîTOj našega knjižnega jezika ter določiti in utrditi jednotné pravilne oblike v govoru in pismu.
V ta namen se je imenovani odbor obrnil do nekaterih slovenskih jezikoslovcev ter sknpno z njimi določil badočemn listu stalni program. Po tem programu 8e bodo razpravljala v ,8 ovenski Besedi" vda vprašanja, tićoća Bc olovtinske slovnice, katera áe niso dognana ali ee ne dosti razjaanena; pri tem se doloći, koliko Se jp ozirati na etimologijo, koliko na zgodovinski razvoj in koliko na fonetiko sedanjega živega jezika. List bode odnienjen slovenskemu jezikoniovjn sploh, a najbolj se bode oniral na pravorečnost iij jednotno pravilno pisavo. Vse dognane stvari se bodo zbrale, in na podlagi teh lielečkov se bode mogla izdati slovenska pravopisna knjižica
„Slovenska Beseda,, bode nadalje pospeševala pravilni razvoj slovenskega besedja v slovarskem ozirn in si torej prizadevala pripomoči v to, da se natančno določijo pomeni besedam, kjer ae kaže razlika v rabi, da se strokovno naztvosiovje (terminologija) razvije po svojstvu in pravilih slovenskega jezika in d» se jezik obogati iz nikakor šo ne povse razkritih zakladov narodnega govora; v ta namen bode list tudi prinašal iz raznih kra
ev zbirke takih besed, ki so ali sploh manj znane, a i imajo v različnih kraj h različen pomen.
Najpripravniši bodo v obče kratki spisi, ki se bodo držali omenjenih moj; sprejemale se bodo pa tudi kritiko vseh slovenskih knjig z ozirom na njih
Vse to 86 bode zgolj stvarno razpravljalo; mirni in stvarni polemiki, katera oči polagoma spoznati resnico, bode „Slovenska Beseda« na razpolaganje ; a izključeno iz nje bode vse strastno in osebno napadanje in pikanje, za kar jamči uredniHvo, katerfima ja gledé tega pridríĚana pravica, da popravi in zavrže vse, kar bi se ne ujemalo s tem načelom.
Časopisa pride vsako leto na svetlo blizn dvanajst pôl v nedoločenih obrokih, približno jedna pola vsak mcsee. List prične izhajati, kadar so nabere dokaj gradiva.
To podjetje je pa ie tedaj mogoče izvesti, ako se pridobi dovolj sotrndnikov, ki bi list podpirali z rednimi spisi. Odbor Matice Slovenske toraj vabi vse slovenske razumnike na skupno delovanje ter jih uljudno prosi, naj z znanstvenimi razpravami, z mirno kritiko, pa tudi s kratkimi nasveti podpirajo to za razvoj slovenske knjižaosti prekoristno podjetje, da v resnici driscže svoj namen. Dopise bode sprejemal od 10 septembra t, i. dalie urednik bodočemu listo, gimn. prof. A. Bartel v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 2t>, julija 1890.
Odbor Maiice Slovenske.
Listnica uredništva.
OqíP, y, i t R. Hřfila li (iopia Prihodnjií, — Gospodu dopianiku od sv. Duhu intotako.
Loterijske srelike. Gradec 16. avgusta 39 87 16 78 80 Trst 23. „	55 87 i!4 8 21
Povolom ločitve od prijazne raváni dolenjske, kličem vsem dotičnim znancem in prijateljem srčni „Z Bogom!"
Šmihel pri RndoHovem, dnć 24. avgnata 1890. [1B6]	Ivan Raktelj, u „fíííř,- vipavski.
ZAHVALÏ	^
Dné 15. julija t. I. je moje poslopje v Krasinjem Verbu popolnoma pogorelo. Zavarovana sem bila pri banki ^SLAVIJI", katera je dala škodo takoj ceniti, in mi je isto takoj izplačala, ne da bi mi bila kaj vtrgala. — Zatoraj banko „SLAVIJO" najtoplejše priporočam, kajti prepričana sem, da se ne bo nikdo kesal, kdor se zavaruje pri tem zavoda.	[isj]
V Škocijanu, dné 24. avgusta 1890. Avion Kîrar I r., j^riča.	iMarija MartinHč 1. r.
Martin Sohrtnann L r., Josi-p Ghbevnig 1. r., zastopnik.	iupan.
Št. 6987.
Hazpis !
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Soli na Grmu pri Novem mestu, — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom —, izprae-njenihje 6 deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1890/91, katero se prične 1. novembra 1890,
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja lepega vedenja in ao 7 dobrim aspo-hora dovršili vsaj ljudsko solo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadio-rejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tudi:
1.) Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za brano in stanovanje, in pa 20 gld. solnme na leto; in 2.) eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plaiujejo [e šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo
ao 20. septembra 1800.
izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole iia Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam priložiti je rojstni list, »pričalo dovršene ljudske ali o bi sk o va ne srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravjiinžnpnijgko spričalo o lepem vedenji.
Prosujam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz alt obvezno pismo stariše? oziroma varuh», zaradi vzdrževanja učenca.
Od deželnega odbora hranjsicega v LJubljaii,
dné 21, avgusta 1890.	(i69-i]
liÇC
m vse yolske potrebščino prodaja
J, Krajec v Novem Mestu.
Priporočilo.
Podpisani br vljudDO priporočam, slavnemni ob-ÍÍGBtvii, poseboo pa visokočastiti duho\Šćici, za obilno naročnino Učnega in trpežnega obuřnU pu naj nižji ceni. — Franc Plcelj, Čevljarski mojster in starosta katoliške družbe rokodelskih pomočnikov h. pt. l7l T Eudoliovem.	[168-IÎ
Z največjim spoštovanjem podpisaoi, se priporočam preč, dnboTĚČini in preČ. cerkvenim predotojni-stvom za vse v
slikarsko stroko spadajoča dela;
bodisi altavne slike, božje grobe, križeva ))ota ali na platno ali pa na opresniaid, ter zagotavljam «oiiduo in fino jzvréevanje, ter pnujerno cl-lo.
Anion Cejf
\ 159 — Si ■	slikar « JV'orotMPst»,
Tedenski sejmi v Zagrebu.
Mestni zaatop "v Zagrebu slíleiiil je, da bodo od 27. avgusta t. i. nadalje v Zagrebu tedenski sejmOTi in to vsako sredo, ako pade ita ta dan praznik, bode prvi dan po njem, nadalje na veliki četertek in na dan st. Tomaža dnć 2l. decembra. Znano je, da se nazagrebske sejme prižene velilco gOTeje Živine, konj in pre-Šičev, — Opozorujemo toraj živinske trgovce in mesarje na te zagrebške tedenske sejmove, kder bode gotovo prilika za dobro knpčijo. Ka zagrebških sejmih je tudi živalma kupelja s pridelki iz Hrvatske in severne Bosne, tudi se od teh sejmov izvaža goveja živina po vsej Avstriji, konji pa v Italijo.	(165)
Mestni zastop v Zagreb«.
Za gospodinj
ieli alnžbo dobiti, pri kakem župniku ali pa kje drugje, v domačem gospodi[ijstvu izobražena, posebno pa kubanja vešča, ter v najboljših Ictib slojeČa
Alojzija Boškovič,
t1G3-21	posle restante Toplíre jirÍ Budtilfoitiii lia Bulcnjsliciii.
takoj oddá v bisi št. 60. Schwnrzu poleg pošle.
Več se izvé pri Frid.
(no—ii
V najeui za već let ali na prodaj
iz proste roke se da
ležeča ob ee»tl nasproti c. kr. eodnije, z vsemi gospodarskimi poslopji, katera so v dobrem stanu. Za tem tcdi več oralov gozda, njiv in koseniDe. — Nataoč-Qcje se izve pri poaestnici
rršuU Somrak,
1171— J	» Velikih Lašiah âtev. 22.
y Biijnofti pri îioveni mesta
)e ,	[161-21
kakor tadi prav stara Černína ter dobro novo vino,
v vsaki množim iu prav po nizki eeni na prodaj.
Najboljša vaselina in mašilo sa vozove,
vsake količine, dobiva se po najnižji eeai pri trgovcu
Fr. Kastelicu starejSemu, v Novomestu,
ri72—1]	(pri plavi krofli.)
14—16 let star, rifinSkega in sloveuskega jezika zmožen in ki ima posetmo veselje ?,& kapÈijo, sprejme se v prodajainico k mešanim blagom pri Janlco Puhek-u u Črnotniii	[leo-sj
ro I za krneti stvoivinoreo
Î
j Vsi st
iYjiisb in saflDB ůMm,
Grozfini mJiui in niiini za sadje, |
o vso najnovejše sestavo v razni velikosti. J
I Škropilnice za trte. ^ S
I Miatilnice, snažilnice in vitlie ali vlečki, S robkalice za koruzo, sejalnice, plugi itd. j
i
t©, i
I
»
k\mÉm stislaliiicB za zeleno Itlajo.
Sušilnice za sadje in zelenjavo.
Rdzilnice za krmo v veliki izbiri in izvrstui izpeljavi ponnja po najni/jib
tovarniških cenah [lea - 2J
IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78.
Slovenske zapisnike in razjasnila na zahtevanje brezplačno in franko. — Prodajale) dsbé ugotine pogoje,
Zmožm zastopnihi sc Ûicjo in dobro piucajo.
OdgoTonu nreilDik, kdajatelj in založnik J, Krajec.
Novňitiesto, — Katisnil J. Krajec.