Sv. Lenart v SIov. goricai. Občinske volitve so za nami. Kakor večinoma drugod, tako je tudi pri nas zmagala lista JRZ z veliko večino glasov. Padla je trdnjava JNS v metropoli Slov. goric popolnoma po svobodni volji volilcev, ker se je našemu ljudstvu že gabilo strahovanje in komanda JNS štaba. V zvezi s tem volilnim porazom so se JNS-arji v svoji jezi začeli posluževati bojkota vseh obrtnikov, gostil»ičarjev in trgovcev, kateri so volili listo JRZ. Mi okoliški kmetje, delavci in obrtniki bomo pa tako-le storili: Ako se napovedani bojkot, ki «e je deloma že začel v trgu, izvedel, bomo si mi dobro ogledali, v katere odvetniške pisarne, trgovine in gostilne bomo zahajali in katerih obrtnikov se bomo v bodoče posluževali. To navodilo naj velja za vse fare v Slov. goricah, posebno pa za trg in okolico. Gospoda iz vrst skrahirane in zapušCene JNS-arske stranke pa naj se zaveda, da je tudi ona živela na račun takozvanih okoliških beračev in siromakov, kateri so jim znani in dobri samo takrat, kadar so jim denar nosili in jih v tem oziru gospodarsko podpirali. Mi kmetje, delavci in obrtniki iz Slovenskih goric sprejmemo to nam vrženo bojno rokavico. V bodoče se bomo posluževali samo naših društev, pisarn, gostiln, trgovin ter obrtnikov. Loče pri Poljčanah. Občinski odbor društva Rdečega križa v Ločah si je nadel nalogo, da v proslavo enoletnega obstoja priredi v nedeljo 20. decembra t. 1. »BožiCnico« v šoli v Ločah ter ob tej priliki obdaruje revno žolsko deco s toplim perilom in drugim. Društvo prosi spo štovano prebivalstvo, da isto podpre v tej gotovo človekoljubni ideji z darovi. Gomilsko. Staro Gomilsko se podira. Pred kratkim je padel zopet eden izmed zadnjih še precstalih stebrov stare Gomilske: zapustili sta nas »naši gospodični«. Vsak Gomiljan ve, koga s tem mislimo, ker jima nihče ni drugače rekel kakor »gospodični«. In res gdd. Mikličevi sta si ta lepi naslov tudi v polni meri zaslužili, saj sta bili najboljši učiteljici in vzgojiteljici naših otrok. Učiteljevali sta tukaj ena 33, druga ceiO 39 let v največje zadovoljstvo prebivalstva. Našim otrokom sta bili kakor materi, marsikateremu otroku celo boljši od matere. Zdaj odhajata v zasluženi pokoj v Ljubljano. V nedeljo 22. novembra smo se od njiju poslovili. Velika množica ljudstva, ki se je udeležila slovesa, nam priča, kaj smo z njima izgubili. Izguba je zaenkrat nenadomestljiva. Staro Gomilsko gre v zaton, na obzorju se že kaže novo: Bog ve, ali bo boljše od starega ...: Jlale dole pri Vojniku. Iz zgodovine našega kraja je nekaj vredno zabeležbe. Od posestnika Štefana Vrbiča navzgor proti jugovzhodni strani je z gozdom poraščen hrib, imenovan »turnuš«, kjer pripovedujejo po ustnem izročilu, da je bil grad. Razrušen je bil is! asno, kakor oni pri Sv. Tomažu nad Vojnikom. Sedaj ni nikakega sledu več o kakem zidovju. Morda pa je kaj zasutega pod zemljo, kar bi se dalo spraviti na dan. Na posestvu Naglič Andreja se domneva, da se v zemlji nahaja živosrebrna ruda. Svoj čas je nekdo v bližini že kopal z dvema delavcema; ker pa ni našel ničesar, je prenehal. Ako bi gospodje, ki imajo denar, si to ogledali ter dali strokovno preiskati, bi menda trud ne bil zaman. Večinoma po vseh župnijah so se to leto spominjali velikega svetniškega škofa Antona Martina Slomšeka, ki je za naš narod storil toliko dobrega. Castno je za našo župnijo Novo cerkev, kjer je Slomšek več ko pred sto leti kaplanoval. Tudi našo vas Male dole je obiskal, kakor pravijo, ko je podelil sv. zakramente pradedu sedanjega gospodarja g. Gašparja špes. Naj bi se vsi zavedali, koko velik pomočnik in priprošnjik nam bo Slomšek, saj je osebno deloval med nami. Prosimo in združimo vse svoje molitve, da ga častimo že kmalu kot svetnika. Prizadevajmo pa sl, da bo naše duhovno življenje in mišljenje odgovarjalo onim naukom, ki jih je učil kot novocerkovški kaplan in lavantinski Skof.