.—. ,
OHK - Geografija
III B 21
GE06R. OBZORNIK
/1985 3
Q 1
49098700540,4
Sti r-J ID
03 I-C_ ID


Q

Itf +
\ 21

cobiss s


GROSUPLJE fy» '	A
( i

{L
>—<
V/!
c
o
leto 1985
letnik XXXII
49098700540,4
geografski obzornik
časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo
VSEBINA
DIDAKTIČNA PROBLEMATIKA GEOGRAFIJE /ilavko Brinovec: GRAFIČNA METODA PRI ^ POUKU GEOGRAFIJE	3
/^aia Umek: uCNA PRIPRAVA v OBLIKI ^ MISELNEGA VZORCA
/lira Verbii: UGOTOVITVE SPREMlJA-rjJA IN VREDNOTENJA uCn£GA NA-lRTA IN UČBENIŠKEGA GRADIVA ¿A GEOGRAFIJO V PROGRAMIH SREDNJEGA izobraŽevanja
19
iz^pedagoSke prakse
Jurija KoSak: NARAVOSLOVNI DAN -V/PRIMER VAJE ZA ugotavljanje NARAVNCGEOGRAFSKIh IN DRUZBE-NCGEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI S POMOČJO NEPOSREDNEGA OPAZOVANJA
i!ijan Aniik: NEKAJ MISLI O ZNANJU IN VLOG! GEOGRAFIJE PO ST!R!H LETIH USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V SREDNJIH ŠOLAH

29
33
nai \ Stqci ii r
GEOGRAFSKA PROUČEVANJA iN REGIO-
LNO GEOGRAFSKA PR06LEMATIKA iger VriSen ELEKTROGOSPODARSTVO V JUGOSLAVIJI	37
GEOGRAFSKA RAZISKOVANJA MLADIH 1 /Franci JakiiC, Andreja Brunskole: ODL^-^ GALlSCA trdih IN IEKOCIH ODPADKOV V NOVOMEŠKIH KS	4 3
arja Prislovi«: PERSPEKTIVE TURISTIČNEGA RAZVOJA V C6CINI VELENJE 43
DROBNE NOVICE
NEODVISNE DRŽAVE Z NAD MILIJON
prebivalo:
OCENE IN POROČILA KRANJSKI ZBORNIK 1935 (T.Silrer) LJUDJE IN KRAJI OB PIVKI (T.Sifrer) PRIPOMBE IN PREDLOG! ZA POIMENOVANJE KOPRSKE REGIJE
55
61 62
64
DRU5TVENE IN DRUGE NOVICE XII. KONGRES GEOGRAFOV JUGOSLAVIJE LETNO POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA MARIBOR ZA OBDOBJE SEPTEMBER 1981-DECEMBER 1935 6 8 SEZNAM DIPLOMANTOV GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI v MARIBORU OD USTANOVITVE PA DO 31.1 2.1935	7 0
66
Geografski obzornik, časopis za geografsko vzgojo in"Izobrazbo. Izha|a Štirikrat Irtno.
Izdaja Geografsko druStvo Slovenije, Komisija za geografsko vzgojo in izobraievanje.
UredniSki odbor: mag. Slavko Grlnnvec, dr. BoJidar Kcrt, dr. Franc Lovrenčak, Cita Marjetič, dr. Mirko Pak, Jelka Simčič, Maja Umek, Mira Verhič, dr. Metod Vojvoda
Llrednlk: mag. filavkn Brinovec, 64000 Kranj, Mlakarjeva 2D
Upravnik: Cita Marjetif. Lektor: Soča ivigelj
Cena posamezne Številke: za člane GDS 500 din, za Študente 300 din, za nečlane in ustanove 600 din, za inozemstvo B00 din. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami.
GO izhaja s finančno pomočjo Izobraževalne skupnosti Slovenije
Tisk: Tiskarna Institut Golnik
Geografski obzornik leto 1985
YU ISSN 0016-7274 letnik XXXII/i,

.
*
■

didaktična problematika geografije
UD K 910:372.891:5 28.94 = 86 3
GRAFIČNA METODA PRI POUKU GEOGRAFIJE Slavko Brinovec
I. Uvod
Učne metode so načini dela pri pouku. Ker ima vsaka stroka (predmetno področje) svojo logiko in svoje specifičnosti, uporablja tudi različne metode dela. Za geografijo je pokrajina laboratorij. Neposredno delo v pokrajini zahteva uporabo metode neposrednega opazovanja, ki je najbolj geografska metoda dela. Pri pouku geografije pa ne spoznavamo samo neposredne okolice, ampak tudi druge regije in območja, ki jih lahko opazujemo posredno. Pri takem delu uporabljamo številne metode. Ena takih metod posrednega opazovanja je pri pouku geografije grafična metoda.
Pri pouku geografije je veliko pojavov in procesov, ki so oddaljeni, veliko je abstraktnih pojmov, ki jih učenec težko razume. Najlažji način za razumevanje slednjih je posredno opazovanje z uporabo grafične metode (1-143). Uporaba grafične metode ni samo ilustracija učiteljevih trditev in razlag, ampak je tudi vir znanja (2-157). Vsaka skica, diagram, kartcgram ima svojo določeno pedagoško didaktično vrednost. Za njihovo uporabo je potrebna resna metodična priprava (3-17).
Metoda grafičnega prikazovanja je za geografijo izredno pomembna. Omogoča nazornost, preglednost, velikost, možnost prostorske predstave in analiziranja. Pri pouku geografije ne moremo mimo uporabe različnih vrednostnih, številčnih in prostorskin prikazov (4-10). Zato grafična metoda omogoča pri pouku geografije hitrejše in laže razumevanje geografskih vsebin (5-156). Z njo prikazujemo informacije, kvantitativne podatke, ilustracijo odnosov in abstrakcije. Grafična metoda kot del posrednega opazovanja je lahko tudi sredstvo samoizo-braževanja, ki potrjuje pravilnost opazovanja, vpliva na jasnost predstav, razvija preciznost mišljenja in pospešuje pomnjenje.
Velikokrat učitelji ne uporabljajo te metode, ker ne znajo risati. Brazda trdi, da zanemarjanje grafične metode pri pouku geografije, ker nekdo ne zna risati, pomeni isti absurd, kot če učitelj ne piše na tablo, ker ima grd rokopis ali ne prebere v razredu ničesar, ker lepo ne bere (6-23).
Pri pouku geografije moramo čimveč številčnih vrednosti grafično predstaviti. Tako številčne vrednosti dobe posebno funkcijo pri pouku. Absolutna števila, ki kažejo količinsko proizvodnjo, je bolje pretvoriti v relativna, ker so tako didaktično pomembnejša (5-156). Pa tudi odnose med relativnimi in absolutnimi vrednostmi najlaže ugotovimo, če jih grafično predstavimo (7-39).
Za tako delo najčešče uporabljamo sheme, grafikone, diagrame in skice. Vsaka izmed njih ima svojo obliko in uporabo pri pouku geografije (8-111).
mag. geog.. Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, 64000 Kranj, Koroška cesta 13, glej izvleček na koncu Obzornika
3
Za grafično prikazovanje moramo najprej dobro opazovati in poznati tehniko risanja. Vsega se lahko vsaj grobo naučimo, ne sme pa nam manjkati vztrajnosti. Za geografijo je osnovno risanje geografskih objektov in pojavov v naravi, dalje risanje na osnovi geografskih kart, prikazovanje statističnih podatkov, risanje geografskih pojmov in pojavov in ilustrativno geografsko risanje.
Risba mora ustrezati logiki predmeta, mora biti psihološko ustrezna in mora biti prilagojena razvojni stopnji učencev. Poudarjeni morajo biti tisti elementi, ki jih poskušamo prikazati, risba mora biti enostavna in mora imeti naslov in legendo. Zlasti slednje je potrebno poudariti zaradi sistematičnosti in reda.
2. Vrste grafičnega prikazovanja a Risanje geografskih objektov in pojavov v naravi
Najbolj preprosta risba zemljišča je kroki. V primerjavi s karto je manj natančen, vsebuje več podrobnosti in je prilagojen določeni nalogi. Hitro ga je mogoče izdelati in je pregleden. Izberemo izhodiščno točko, risbo orientiramo v smeri sever-jug, nato pa vnašamo ostale markantne točke v pokrajini. Razdalje med njimi izmerimo s koraki, smer pa kontroliramo s kompasom.
Za izdelavo krokija potrebujemo milimetrski papir in kompas. Najprej izberemo izhodiščno in prvo stojno točko. Risbo orientiramo	nato pc
poligonr.kem načinu vnašamo ostale	točke.	Poiigcnskl na-
čin obstaja v tem, da s pomočjo kompasa določimo najprej azimut naslednji točki, s koraki izmerimo razdaljo do nje. Na novo ugotovljeni točki postopek oonovimo in vnesemo podatke na risbo. Poligonske točke naj bodo razvrščene tako, da potekajo ali med dvema dobro znanima točkama ali pa da se postopoma vrnemo na izhodiščno točko. Izhodiščna točka naj bo sredi krokiranega ozemlja. V dobljeno omrežje točk vrišemo še ostale detalje (7-199).
tU VMU1
m kvvu m
O
4
Skiciranje je vodoravni prikaz ozemlja, na katerem poskušamo prikazati čimveč pokrajinskih elementov. Točnost skice je odvisna od poznavanja pokrajine, pravilnega ocenjevanja razdalj in občutka prostorske razmestitve. Skica je vedno le dopolnilo karte.
Razgledna ali panoramska risba nastaja na geografski opazovalnici. Učence postopoma uvajamo v to risanje. Začnemo risati osnovne elemente pokrajine, ki jih narišemo z osnovnimi črtami, risbi Dotem dodajamo še druge elemente, dokler ne narišemo opazovane pokrajine. Najtežje je perspektivno risanje. To lahko napravimo tako, da list, na katerega rišemo, držimo v zraku s stegnjeno roko in nanj narišemo csncvne črte. V tako risanje pa se lahko uvajamo tudi s pomočjo fotografije pokrajine, ki jo rišemo. Po fotografiji potegnemo osnovne črte in jih primerjamo z našo risbo ter popravimo napake.
Za razgledno risbo moramo najti primerno stojišče. Najprimernejši je nekoliko dvignjen del pokrajine, s katerega vidimo tiste elemente pokrajine, ki jih hočemo narisati.
5
b Risanje na osnovi karte
Karta nam velikokrat služi kot osnova, po kateri povzemamo le tiste elemente, ki jih potrebujemo za šolsko delo. Otrise regij, rečni sistem, nekatere reliefne značilnosti generaliziramo. Na tako napravljeni osnovi v razredu nadgrajujemo in dodajamo tiste elemente, ki nas pri našem delu zanimajo. Cim večje ozemlje prikazujemo, tem večja je generalizacija.
Relief lahko rišemo na različne načine. Običajno ga rišemo z izohipsami, ki predstavljajo nadmorsko višino površja. Za lažjo orientacijo vrišemo še rečno omrežje. "Tako smo dobili osnovno risbo, ki jo lahko dopolnimo še z najvišjimi vrhovi ali pomembnimi prelazi, odvisno od tega, za kaj karto rabimo.
6

Ce hočemo relief prikazati bolj plastično, narišemo več izohips. Tako dobimo tudi razprostranjenost posameznih gorovij, ne pa samo njihove slemenitve. Zlasti bi morali to metodo bolj uporabljati pri spoznavanju domače pokrajine.
7
c Risanje profilov (prerezov)
Profili prikazujejo poenostavljeno podobo pokrajine. Osnova za njihovo izdelovanje je ponavadi topografska karta. Paziti moramo, da izberemo res karakteristično smer profila in da ne rišemo prevelikih razlik med horizontalnim in vertikalnim merilom (8-204).
Višinski profil nam pokaže višinske spremembe, včasih že tudi naravne enote, odvisno od tega, kako veliko pokrajino izberemo. Z globinskim profilom prikazujemo manjše območje in na njem sledimo nadaljevanju površinskih oblik. Enako funkcijo ima tudi geološki profil.
I	t
{ ! i ti
[■....... »Mi- ' i--	r	nH=i	F"" t.........|..... • ]----j-!-		------------r t............ -l-r------
			/v—_	—	-1--,----
Globinski profili praviloma prikazujejo le manjše območje (vhod v kraško jamo). Tako površinske oblike, ki smo jih opazovali na površju, lahko sledimo tudi v notranjost.
Tudi geološki profil prikazuje lego in debelino posameznih zemeljskih plasti. Tega na terenu ne moremo dopolnjevati. Za izdelavo uporabljamo konvencionalne znake.
Snematični profil poenostavlja posamezne elemente in procese, ki so vplivali na oblikovanje pokrajine. Z njim laže razumemo genezo nekega procesa in etapo njegovega razvoja. Učenci dobe s pomočjo takih profilov laže predstavo o nastanku in razvoju neke pokrajine ali pojava. V šoli jih uporabljamo premalo.
8
Popolnejša oblika profila je blokdiagram. V bistvu je to kombinacija med profilom in panoramsko risbo. Zaradi trodimenzionalnosti deluje zelo realistično. Z njim lahko opredelimo geološke, morfološke, hidrografske in druge elemente. Učenci pri njegovi interpretaciji nimajo težav. Blokdiagram je vezni člen med konkretno sliko in abstraktno karto.
Najzahtevnejši je vzročni profil. Prikazuje del površja in posledice tega položaja v okolju.
juoejsko višavje	sirsko-arabska planota
9
»
č Prikazovanje številčnih podatkov
5tevilčne podatke potem, ko jih uredimo, grafično prikažemo. S tem dosežemo večjo preglednost, sistematičnost ter primerljivost vrednosti. Grafično prikazujemo podatke z grafikoni v obliki diagramov, kartodiagramov in kartogramov.
Diagram
Najbolj preprosta oblika grafičnega prikazovanja podatkov je diagram. Podatke prikazujemo z geometrijskimi liki in telesi. Osnovni element vsakega diagrama je lestvica. Ce prikazujemo več podatkov hkrati, je potrebno več lestvic. Aritmetično lestvico uporabljamo, kadar so razdalje med dvema vrednostima v sorazmerju z razliko vrednosti. Logaritemska lestvica pa ima razdalje v sorazmerju z logaritmi podatkov. Prikazuje torej razmerje in ne razlik med podatki.
lestvice: .- o
arltmaticna (anojna)
100
200 I
300 __l_
400
500 t
_I
(dvojna)
100 _I_
200 _I_
300
I
400
t" 75
5001
100%
logaritemska
7 • • 10
Najbolj preprosta oblika diagramov so daljice. Pri daljici pomeni dolžina vrednost podatkov, ki jih lahko preprosto med seboj primerjamo. Tako primerjamo med seboj dolžine rek, dolžine železniških prog po državah, število prebivalcev po republikah itd.
DONAVA
MORAVA
DNINA
DRAVA
500
1000km
Diagrami v obliki stolpcev so pravokotniki, pri katerih z dolžino izražamo vrednost. Rišemo jih lahko pokončno ali vodoravno, skupaj ali narazen. Stolpce ponavadi razvrstimo po velikosti podatkov. Kadar pri stolpcih izrišemo le končne podatke, dobimo stopničasti diagram.
Drava pri Mariboru
ntthfm
i Ml' '
O m'/»
Sa.a
J-LU-L
fl
m
-n-
nj
t
- hM
u
O nt •/« 2S0, ,
iTTTTTTl
ij-ui-l
li Mit
J F M A.M J J A 5 O N D
J I IM A M J J ' A S O N D
J f M A M J JASOND
10
Kadar s stolpci prikazujemo tudi relativne vrednosti, dobimo strukturne stolpce. Njihova slaba stran je, da je težko primerljiva strukturna sestava mea posameznimi stolpci, ker so stolpci različnih dolžin.
X

y
'mi «
Temu pojavu se skušamo izogniti tako, da narišemo prave strukturne stolpce, pri katerih je dolžina vseh stolpcev enaka In ustreza vrednosti 100%. Notranja delitev odgovarja strukturni sestavi.
Dejavnosti zaposlenega prebivalstva-31.3.1971
km*ii|«i«o 0oid«itl«o ^
yHUt>«n>itvO
(Jruib »fuit*

nuj

Pogosto uporabljamo diagrame v obliki kroga. Zelo preprosti so za risanje, težje pa za primerjanje. Velikost kroga pri preprostih primerjavah linearno narašča, pri podatkih, ki imajo velik razpon, pa skonstruiramo stopnjevito naraščanje radija.
orne
11
Ce kroge delimo na različne odseke, Jih lahko označimo kot strukturne kroge. Tako lahko predstavimo vse vrednosti, izražene v odstotkih.
1974
| sredstva za delo [ reprodukcijski material | blago n iiroke potroinjo
Pravokotniški diagram prikazuje dve absolutni vrednosti z relativno, ali pa vsaka stranica predstavlja relativno vrednost. V notranjost lika lahko vrišemo še strukturne podatke. Ker je pri teh diagramih težko razbrati vrednosti, jih moramo opremiti s skalami (lestvicami).	,
Struktura zemljiških kategorij po lastništvu 100* -eo -so -
70 -«o -
50 -40 -30 -20 -10 -O -
T-1-1-1-1-1-1-1-1—I
O 10 20 30 40 30 60 70 80 PO 100* družbeni	zasebni
Kadar podatke vnašamo v koordinatni sistem, govorimo o linijskih diagramih. Z njimi lahko nazorno prikažemo gibanje vrednosti pojava v določenem časovnem obdobju (prebivalstvo po popisih, tuji turisti po letih itd.). Rast ali upad je prikazana z nagibom črte. Na abscisno os vnašamo časovne ali številčne vrednosti,
njive, vrtovi ^ sadovnjaki, vinogradi ] travniki
pašniki gozdovi nerodovitno
12
na ordlnatno pa količinsko ali vrednostno lestvico. Podatke rišemo do točk, ki jih medsebojno povežemo, ali do točk vrišemo pokončne daljice, ki jih povežemo v obliki stolpcev.
,-CK» KOLIČINSKEGA OOSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJI DELAVCEV IN PRODUKTIVNOSTI DELA . 19»- IM3 MaU
240	I* '969 ■ 1001
no	^^^
Z diagrami v obliki traku lahko predstavimo obremenjenost cest ali železnic, dnevno migracijo delovne sile itd.
Kartodiagrami
Kadar v neme karte vrisujemo diagrame, govorimo o kartodiagramih. Kartodiagrami pomenijo prehod med diagrami in pravimi kartami. Vrisujemo na tista območja, na katera se diagram nanaša.
13
DRUZeiNI PROIZVOD pc f.nah il I. ,t7I * mlli|«rd»h din
Kartogrami
Pri kartograrnih na generalizirano geografsko karto vrisujemo določen pojav v različni intenzivnosti. Vsebujejo dva geografska elementa: prostorsko razprostranjenost in pravilen prikaz intenzivnosti pojava na določenem območju. Pri risanju kartogramov uporabljamo več kartografskih načinov. Nekatere je mogoče medsebojno sestavljati.
šrafurni način z intenzivnostjo šrafur prikazuje zgostitev pojava. Pri uporabi tega načina je izredno pomemben pravilen izbor regionalnih enot in pravilen izbor intenzivnostnih razredov. Ugodneje je, da so regionalne enote manjše. Število šrafur naj ne preseže deset in naj ne bo nižje od tri. Način služi za prikazovanje struktur, indeksov. Šrafuro lahko nadomestimo z barvo.
x Šrafura je tanka vzporedna ali križajoča črta, s katero prekrijemo določeno območje.
14
S pikčastim načinom prikazujemo absolutne vrednosti. S pikami prikazujemo številčnost pojava, piko pa postavimo na kraj pojava. Ta način je najbolj geografski. Kaže razprostranjenost pojava, njegovo intenziteto in grupiranje.
Znaki pridejo v poštev, kadar na isti skici prikazujemo večje število pojavov. Za znake lahko uporabljamo različne geometrijske like, simbole ali pa sličice. Njihova največja prednost je, da so preprosti in razumljivi.

15
Veliko kartogramov je izdelanih z izopletamix (izolinijami). Z njimi prikazujemo en sam pojav, ki se v različnih stopnjah razprostira čez vse ozemlje, ki ga prikazujemo. S tem načinom prikazujemo razprostranjenost temperatur (izoterme), padavin (izohiete), zračnega tlaka (izobare), reliefa (izohipse), enake časovne oddaljenosti (izohrone) itd.
Z območji na karti točno očrtamo območje, kjer pojav opažamo. Območje omejimo z različnimi črtami, šrafurami ali znaki.
x Izoplete so črte, ki povezujejo točke z enako vrednostjo.
16
..........
V,A/Vji/\/\A.~» r .. . _
•vMAAMaA/VV^K1
Kadar prikazujemo premike in dinamiko, uporabljamo puščice. Debelina puščic označuje pomen pojava.
17
3. Zaključek
Za uporabo grafične metode pri pouku se moramo tudi ustrezno pripraviti. Učitelj mora opredeliti mesto in vlogo risbe, pripraviti najustreznejšo risbo in se odločiti, kako jo bo predstavil učencem.
Pri pouku moramo pri uporabi grafične metode upoštevati nekatere zahteve. Risanje mora potekati v povezavi s čitanjem zemljevida in razlago ali razgovorom. Besedilo in risba se dopolnjujeta, risbo vključimo v tabelsko sliko, učenci pri tem sodelujejo.
Uporaba grafične metode ima zelo velik učinek. Ob razlagi pred učenci postopoma nastaja nazorna predstava o pojavu ali procesu. Za tako delo niso potrebne posebne risarske sposobnosti. Zlasti je pomembno sodelovanje učencev pri izdelavi tematskih kart. Učenci takrat delajo vzporedno z učiteljem. V obrise vnašajo simbole, imena rek, gora itd.
Uporaba te metode daje možnost, da pred učenci nastane cel niz slik in skic, ki prikazujejo zveze med posameznimi pojavi in procesi, ki jih proučujemo.
Literatura
1.	Stavrevski Dragi: Primena grafike u nastavi geografije, Modernizacija pouka geografije, GDS, Ljubljana 1980
2.	Marič Djuro: Grafička metoda u nastavi ekonomske geografije, Modernizacija pouka geografije, GDS, Ljubljana 1980
3.	Marič Djuro: Tabele i tabelogrami u nastavi geografije, Unapredjenje nastave geografije u Jugoslaviji, Beograd 1983
4.	Djere Kamel: Metodika nastave geografije, Novi Sad 1982
5.	Vujadin Kudič: Metodika nastave geografije, Naučna knjiga, Beograd 1982
6.	Mirko Brazda: Grafičke metode u nastavi geografije, Globus 5, Beograd 1973
7.	Igor Vrišer: Uvod v geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1959
8.	Vojislav Sekulič: Metodika nastave geografije. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1981
9.	Mavricij Zgonik: Metodika geografskega pouka, Državna založba Slovenije, Ljubljana 19S0
18
UČNA PRIPRAVA V OBLIKI MISELNEGA VZORCA Maja Umekx
Priprava na delo v razredu je učiteljeva vsakodnevna naloga, za katero porabi precej časa. Brez ustrezne strokovne in metodične priprave ne more optimalno izvesti učne ure, zato je učna priprava delovna nujnost pa tudi obveznost vsakega učitelja. Z učnimi pripravami vodi učitelj delo iz ure v uro. Priprave prejšnjih let mu omogočajo, da uspešne učne ure ponovi, manj uspešne pa drugače načrtuje.
O načinu zapisovanja učnih priprav srečamo različna mnenja. Osnovne rubrike (naslov teme, učne enote, vzgojnoizobraževalni cilji, učne oblike, metode, sredstva in učila, artikulacija ure) zasledimo skoraj povsod, velike razlike pa so pri zapisu načrta za izvedbo učne ure, kar kažejo tudi različni obrazci za učne priprave, ki jih srečamo v šolah. Novejše metodike zahtevajo pri planiranju izvedbe učne ure posebej načrtovano aktivnost učitelja in učencev. Tudi v zahtevah po Obsegu in podrobnosti pismene učne priprave so mnenja kaj različna. 5e najpogosteje slišimo ali preberemo, naj učitelji začetniki pišejo podrobnejše učne priprave, da pa izkušenim učiteljem zadostujejo tudi krajši zapisi načrtovane ure.
Pri svojem delu v šoli pišem učne priprave na različne načine ter različno podrobne. V želji, da bi za zapisovanje priprave in kasnejše dopolnjevanje ter za manjše spremembe porabila čim manj časa, sem poizkusila zapisovati priprave s ključnimi besedami v obliki miselnih vzorcev.
Metodo zapisovanja s ključnimi besedami sem spoznala v delu Tonya Buzana Delaj z glavo. Njer: bistvo je v zapisovanju posameznih besed, ki "nosno pomembna sporočila in so v bistvu jedra, okrog katerih se zbira vse ostalo učno gradivo" (Gabri-jelčič, str. 16). Torej ne zapisujemo ceiih stavkov.
Primer. Beseda ZEMLJEVID prikliče v spomin različne asociacije, ki se seveda od človeka do človeka razlikujejo, saj so odraz različnih izkušenj z zemljevidi. Pri otrocih, ki zemljevidov še ne poznajo, pa beseda ne prikliče "ustreznih" asociacij.
x dipl. geog., univ. asls., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 1 2, glej izvleček na koncu Obzornika
19
Zapis ključne besede, na katero se s črtami (kljukami) navezujejo asociacije, imenuje Buzan miselni vzorec. Prednosti takšnega zapisovanja oziroma slabosti zapisovanja v stavkih so naslednje (Buzan, Delaj ..., str. 72):
-	Ko zapisujemo cele stavke z zapisovanjem besed, ki za spomin nimajo nobenega pomena, zapravljamo čas (ocenjena izguba - 90%).
-	S ponovnim branjem istih nepotrebnih besed ponovno zapravljamo čas (do 90%).
-	Z iskanjem ključnih besed za razumevanje stavka izgubljamo čas, saj ne izstopajo z nobeno oznako in so pomešane med druge besede.
-	Povezanost med ključnimi besedami je prekinjena, ker jih ločijo druge - nepri-klicne besede. Spomin namreč deluje s pomočjo miselnih zvez med ključnimi besedami, zato vsako motenje z nepriklicnimi besedami oslabi povezanost.
-	Ključne besede so z vmesnimi besedami ločene tudi časovno. Ko preberemo eno ključno besedo, preteče nekaj sekund, preden pridemo do naslednje.
-	Ključne besede so v besedilu oddaljene tudi v prostoru. Tako so tudi možnosti za ustvarjanje pravilnih povezav manjše, čim večje so razdalje med besedami.
Za zapis učne priprave, zapisane v obliki miselnih vzorce, sem izbrala temo Značilnosti in pomen prsti iz učnega načrta geografije skupne vzgojnoizobrazbene osnove za srednje šole. Isto pripravo sem napisala tudi v običajni obliki. Formalni zapis učne priprave je skupen obema oblikama.
Učna tema: Značilnosti in pomen prsti Učna enota: Sestava, nastanek in razvoj prsti
Vzgojnoizobraževalni smotri: Učenci - povedo definicijo prsti,
-	opišejo sestavo in lastnosti prsti,
-	naštejejo horizonte in opišejo procese v glavnih horizontih,
-	razložijo pojme pedogeneza, profil prsti, horizont prsti,
-	razložijo nastanek in razvoj prsti (naštejejo pedogenetske dejavnike, razložijo delovanje posameznega dejavnika).
Učna oblika: frontalna, individualna.
Učna metoda: razlaga, razgovor, demonstracija, delo s tekstom (delo na terenu).
Učila: leksikon Geografija CZ, dva vzorca različnih prsti, lističi s ključno besedo prst (tla), pedološka karta Ljubljane, prosojnice Nastanek in razvoj tal (04 01 06).
Učna sredstva: grafoskop
Artikulacija ure: - ponavljanje in motivacija,
-	pridobivanje novega znanja,
-	utrjevanje.
Oblika miselnega vzorca pa je primernejša za zapis osrednjega dela učne priprave
-	načrta izvedbe učne ure.
20

er
N Oí
s
•M
è 5
et *
£ «S3
S
«t
O N
KO
i à
V
<-»
*
—j
is 1=?
C
\ ^
o
Q:
»i s * g
vi § N Ni t
«w
I
I \
S
»5 o
I -a nî
pPOO\l\TNOjT

■
■
I <-i
K
Ci
Ci
Ci
r

r-
v
K «->
00
'VI
X * * ^ * îf S ~ S
21

: . :■•
I
<5 * <t
Q!
O N C* q;
u.
s
«ï O
<5
v) <%
Q Ni i*
Q-VC
s.
N)
> o «0
o ^ ^ <
<t -J
Uj K
a
c. t
or
o ^
o
IM
O Ct Or K
Š O
5
UJ —I
<1
Ui
—>
C l-
22
Osnova zapisa je logična zgradba učne snovi. Na podlagi vrste in teže snovi in ob upoštevanju sposobnosti in predznanja učencev izberemo učne metode in oblike. Ce so za del snovi primerne različne metode ali oblike, lahko to v vzorcu napišemo. Tako je en zapis osnova za metodično različno oblikovane ure. Pred uro v vzorcu označimo, katero pot bomo ubrali (morda s podčrtovanjem izbranih metod, oblik, kjer smo predvideli alternative). Tudi zaporedje korakov lahko spreminjamo, če to dovoljuje snov. Mesta, kjer predvidevamo večjo aktivnost učencev, si naznačimo tako, da z drugačno barvo zapišemo ta del učne snovi. Tako zadostimo zahtevi, da se v pripravi vidijo aktivnosti učencev in učitelja.
Načrt izvedbe učne ure bom sedaj zapisala še na običajen način.
I.	Uvajanje: Napovemo učno temo.
Učenci dobe lističe z napisano ključno besedo prst (tla). Dopišejo asociacije, ki se jim porode ob prebrani besedi - tudi "nepravilne", smešne. Na tablo napišemo "skupni" miselni vzorec. Napovemo glavne smotre učne ure.
II.	Usvajanje nove snovi:
1.	korak: Iz skupnega miselnega vzorca učenci definirajo pojem prst. Definicijo
preverijo v leksikonu Geografija.
2.	korak: Na klopi razdelimo vzorce različnih vrst prsti. Razložimo pojme tekstura,
struktura in barva prsti ob hkratnem opazovanju teh lastnosti na vzorcih. Ugotovimo vpliv navedenih lastnosti na rodovitnost.
3.	korak: Razložimo pojma profii prsti in horizont prsti. Učenci preštejejo hori-
zonte na profilu podzola - slika 29 v učbeniku. Učenci v učbeniku glasno prebero oznake horizontov in opise posameznih horizontov. Sledi kratka razlaga procesov v posameznih horizontih.
Učencem damo natančno navodilo za domačo nalogo: Delovni zvezek stran 50, vaja I. Ugotavljanje tipov prsti (v bližini doma poiščejo gradbeno jamo ali peskokop, kjer izmerijo debelino prsti in posameznih horizontov ter profil narišejo v merilu 1:10).
4.	korak: Razložimo pojem pedogeneza. Učenci poskušajo v razgovoru ugotoviti
pedogenetske dejavnike: podnebje, kameninska osnova, površje, voda, rastlinstvo, živalstvo, čiovek, čas. Poiščejo vplive vsakega dejavnika posebej. Razložimo pojme klimozonalne prsti pri podnebju, intrazonalne pri kameninski osnovi ter azonalne pri času. Intrazonalnost ponazorimo s primeri iz domače regije. Pokažemo pedološko karto in jih opozorimo na pestrost prsti (v Ljubljanski pokrajini 34 tipov) zaradi različne kameninske osnove in vodnih razmer.
III.	Utrjevanje:
Snov utrdimo ob prosojnlcah Nastanek in razvoj tal, ki prikazujejo razvoj tal na gorenjskih terasah.
Kaj so torej prednosti in kaj slabosti zapisa učne priprave v obliki miselnega vzorca pred običajnim zapisom v stavkih?
Prednosti:
- Učna priprava je preglednejša, pa vendar vsebuje vse bistvene elemente priprave. V razredu je zato potokaz skozi uro.
23
-	Ko |o naslednje ieto ponovno uporabimo, potrebujemo manj časa, da si uro strokovno in metodično prikličemo v spomin.
-	Za zapis priprave potrebujemo manj časa.
-	Pripravo-lažje dopolnjujemo, delno spreminjamo brez ponovnega prepisovanja.
-	Na eni pripravi lahko predvidimo alternativne učne metode, oblike, učila, spreminjamo zaporedje korakov, če je snov primerna.
-	Iz priprave se jasno loči temeljna snov od razširitev in poglobitev, kar daje možnosti diferenciacije pouka.
-	Služi nam kot osnova za tabelsko sliko zapisano v obliki miselnega vzorca ali v stavkih.
-	Zapisovanje logične zgradbe učne ure učitelju pogosteje odpira metodična, zlasti pa strokovna vprašanja.
Slabosti:
-	Zapis ni primeren za vse učne vsebine, niti za vse učne oblike in metode.
-	Aktivnosti učencev in učiteljev niso vedno jasno razmejene.
-	Podrobna izvedba učne ure ni vidna iz zapisa.
-	Ker je miselni vzorec odraz učiteljevega razmišljanja in zapisan z besedami, ki so zanj ključne, je drugim učiteljem ali svetovalcem manj razumljiv.
Kljub navedenim slabostim in dodatnim naporom, ki jih vsak novi način dela v začetku terja, ima predstavljen način zapisovanja toliko prednosti, da ga je vredno osvojiti. Tudi v vsakdanjem življenju, kadar želimo napraviti kratek zapis neke knjige, članka, če se pripravljamo na sestanek ali želimo napisati poročilo, prošnjo, članek, nam je zapis s ključnimi besedami v veliko pomoč. In ko sami izkusimo prednosti tovrstnega zapisovanja, ga želimo prenesti tudi na učence. Zapisovanje s ključnimi besedami je sicer najoriginalnejši, pa vendar samo del učne metode Tonya Buzana. Zato svetujem vsem, ki jih je moja izkušnja pritegnila, da knjigo Delaj z glavo ali nekoliko širši prikaz metode v delu Izkoristi svoj um (v srbohrvaščini), prebero.
Literatura:
1.	Buzan Tony: Delaj z glavo, DDU Univerzum, Ljubljana 1980
2.	Buzan Tony: Izkoristi svoj um, DDU Univerzum, Ljubljana 1983
3.	Gabrijelčič Marija: Učimo se z miselnimi vzorci, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985
4.	Košak Marija: Nekatera teoretična izhodišča za učiteljevo pripravo, Geografski obzornik, letnik XXXI, št. 2-3, 1984
5.	Tomič Ana: Strukturiranje učne priprave, Vzgoja in izobraževanje, letnik XIV, št. 3, 1983
24
UDK 91 0:3 7 3.5 = 96 3
UGOTOVITVE SPREMLJANJA IN VREDNOTENJA UČNEGA NAČRTA IN UČBENIŠKEGA GRADIVA ZA GEOGRAFIJO V PROGRAMIH SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA
Mira Verbič x
Sestavina uvajanja prenovljenih učnih načrtov za geografijo v programih srednjega usmerjenega izobraževanja je bila tudi spremljava in vrednotenje,.saj so bili vpeljani v usmerjeno izobraževanje frontalno, le nekaj izkušenj smo lahko povzeli iz srednjih pedagoških šol, ki so že pred leti izvajale podobne učne načrte.
Rezultati so bili delno že predstavljeni širši javnosti, zato povzemamo le glavne ugotovitve, ki so med tem že delno upoštevane in realizirane pri prenovi družboslovnega in naravoslovnega programa. V tem obdobju so bile sprejete tudi pobude, da se v programih, ki vključujejo geografijo tudi v naslednjih letih izobraževanja, vsebine t.i. skupne vzgojno izobrazbene osnove smiselno vgrajujejo v celotni učni načrt, tako da bi se izognili nepotrebnemu ponavljanju in zagotovili obravnavo na višjem nivoju. To seveda pomeni delno zunanjo diferenciacijo učnega načrta, ki pa hkrati še omogoča uresničevanje vseh temeljnih smotrov in vsebine geografije kot enotnega standarda splošne izobrazbe v vseh programih pete in četrte stopnje zahtevnosti.
Uvod
Geografiji je v skupno vzgojno-izobrazbeni osnovi namenjenih 70 ur pouka praviloma v prvem letniku v vseh programih srednjega izobraževanja. V drugem,tretjem in četrtem letniku pa se na osnovi programskih jeder vsebin nadgrajuje le v nekaterih programih. Doslej ni bila vključena v noben program kot strokovni predrfiet.
Spremljava, ki je potekala v šol. letih 1981/82, 1992/83, 1983/84, in 1984/85 na prvotnem in razširjenem vzorcu šol, je vključila večino vzgojno-izobraževainih programov z geografijo kot temeljnim strokovno-teoretičnim predmetom (razen VIP vzgojitelj, poslovno-finančna dejavnost, PTT promet, navtika, špedicija in luški transport, ladijsko strojništvo) in vse tematske sklope razen Temeljnih geografskih značilnosti razvitih držav Evrope.
Metode, oblike, instrumentarij Podatki so bili zbrani:
-	s posebnim vprašalnikom za učitelje, ki poučujejo geografijo v tistih šolah in VIP, ki so bili vključeni v vzorec spremljave;
-	z opazovanjem pouka in razgovori z učenci in učitelji;
-	na aktivih učiteljev, ki so sodelovali pri spremljavi;
-	na strokovnih aktivih in seminarjih učiteljev geografije;
-	na strokovnihaktivih učiteljev šol gostinske in turistične usmeritve;
-	na strokovnih aktivih učiteljev Šol trgovinske dejavnosti.
" prof. geog., pedagoška svetovalka, Zavod SR Slovenije za šolstvo, 61000 Ljubljana, Poljanska 28, glej izvleček na koncu Obzornika
25
Ugotovitve spremljave
Učni načrt za 1. letnik (vsebina skupne vzgojno-izobrazbene osnove)
Koncept )e zasnovan na linearno-spiralni razvrstitvi vzgojno-izobraževalnih smotrov in vsebine in je logična nadgradnja učnega načrta osnovne šole.
V	smotrih in nalogah so poudarjene zahteve po spoznavanju splošno-geografskih značilnostih, njihovi razširjenosti na zemeljskem površju in pomenu za človeka. Zahteva po večji aktivizaciji učencev v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu je vplivala na zmanjšanje obsega vsebine v smeri uresničevanja temeljnih vzgojno-izobraževalnih smotrov, t.J. razvijanju sposobnosti opazovanja, presojanja in vrednotenja pojavov in procesov ter oblikovanja geografskega načina mišljenja. Geografska vzgoja in izobraževanje se v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi zaključujeta z vrednotenjem položaja SFR Jugoslavije kot socialistične neuvrščene države.
Spremljava je ugotovila, da je učni načrt uresničljiv; globalni smotri so realizirani, nivo njihovega uresničevanja pa se med programi razlikuje in je zahtevnejši oziroma višji v tistih, ki vključujejo predmet tudi v naslednjih letih izobraževanja. Razlike se pojavljajo zlasti pri načrtovanju in uresničevanju učno-vzgojnih ciljev za posamezne teme.
Zahteva po vključevanju aplikativnih vsebin v posameznih programih je narekovala delno prerazporeditev obsega ur po poglavjih in določitev informativnih vsebin. V programih tretje in četrte stopnje zahtevnosti informativne vsebine niso obvezne.
Časovno usklajene obravnave posameznih vzgojno-izobraževalnih vsebin pri predmetih STM in zgodovina ni mogoče zagotoviti, zato uresničujemo korelacijo tako, da obravnavamo geografske vidike vsebine poglavja. Pred karto sveta in učence opozorimo, kdaj in kje bodo spoznali še zgodovinske in sociološke.
Minimalni materialni pogoji za uresničevanje učnega načrta, ki so določeni z učnim načrtom, niso zagotovljeni na vseh šolah. Skromna opremljenost posameznih Šol, predvsem pomanjkanje didaktičnega kompleta in slabo opremljene splošne učilnice, ki ne omogočajo dnevne uporabe AV sredstev (grafoskopa), so resna ovira pri uresničevanju učnega načrta, predvsem pa zagotavljanju aktivnega sodelovanja učencev.
Kadrovska struktura učiteljev je ugodna, pomanjkljivo pa je permanentno strokovno izpopolnjevanje.
Učbenik in delovni zvezek je potrebno dopolniti, in sicer tako, da se v učbeniku pripravi dopolnitve poglavja o vodovju in uskladi posamezne ohlapnosti pri obravnavi pojmov. Delovni zvezek je preobsežen, vaje je potrebno skrčiti in opremiti s temeljnimi statističnimi podatki.
Učni načrt, oblikovan na programskih jedrih vsebin v 2., 3. in 4. letniku
V	skladu z določili smernic za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov so bila iznodišča za oblikovanje učnih načrtov v 2., 3. in U. letniku programska jedra geografskih vsebin, ki so kot skupen standard temeljne strokovno-teoretične geografske izobrazbe vključena v različnem obsegu in zaporedju v posamezne programe.
Spremljava je ugotavljala ustreznost učnega načrta kot celote in še posebej primernost izbora programskega jedra glede na usmeritev oz. celovitost vzgojno-izo-braževalnega programa.
26
Učni načrt, oblikovan na programskih jedrih Temeljne geografske značilnosti razvitih držav in Temeljne geografske značilnosti držav v razvoju:
Vzgojno-izobraževalni smotri so uresničljivi in ustrezno izbrani. Zaradi racionalnejšega izvajanja in za doseganje kompleksnejše obravnave je potrebna prerazporeditev poglavij tako, da se logično povežejo skupne vsebine obeh jeder v uvodno poglavje, v naslednjih poglavjih pa se diferencirano obravnavajo problemi posameznih skupin držav.
Spremljava Je hkrati ugotovila, da je po obsegu učni načrt uresničljiv v VIP s sedemdesetimi urami geografije, pri tistih z dvainpetdesetimi pa ni mogoče realizira ti vseh z učnim načrtom predvidenih aktivnosti učencev.
Učbeniško gradivo je mestoma preskopo s podatki, potrebne so uskladitve s predlaganimi dopolnitvami učnega načrta.
Učni načrt, oblikovan na programskem jedru Geografsko preučevanje domače pokrajine:
Vzgojno-izobraževalni smotri so ustrezni in uresničljivi. Zaradi urno-predmetne, precej toge organizacije pouka so v manjši meri realizirane naloge neposrednega opazovanja in dela na terenu. Spremljava je ugotovila, da ni razloga za spreminjanje učnega načrta kot celote, potrebno pa je zagotoviti ustrezno organizacijo pouka in strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Primernost izbora tega programskega jedra v posameznih programih je različna: v VIP vzgojiteljih pri sedanjem fondu ur, upoštevajoč globalne vzgojno-izobraževalne smotre programa in predmeta, predlagamo črtanje te vsebine v korist vsebin jedra Geografske značilnosti SFR Jugoslavije
V	VIP učitelj je jedro ustrezno, obseg učnega načrta pa različen zaradi delitve
na smeri v 4. letniku. Zato je v programu spremenjeno zaporedje poglavij v 3. letniku tako, da je ta vsebina v varianti 17 ur vključena na koncu 3. letnika in se v eni smeri nadaljuje v obsegu 10 ur še na začetku 4. letnika. Ta predlog ni najustreznejši in bo zahteval ob celovitem dograjevanju programa boljšo rešitev. Zaradi spremenjenega zaporedja poglavij je v programu potrebna dopolnitev korelacij znotraj predmeta.
V	VIP turistična dela je jedro ocenjeno kot neprimerno oziroma premalo aplikativno z vidika usmeritve. Ker je zaradi kcrelacije s strokovnim predmetom Osnove turizma že spremenjeno zaporedje poglavij v tretjem letniku, so bile potrebne dopolnitve korelacij. Predlagamo, da namesto tega jedra vključimo v program novo jedro Geografija Evrope, ki bi vključevalo vsebine, potrebne za nadgradnjo pri strokovnem predmetu Osnove turizma.
Učbeniškega gradiva za ta tematski sklop še nimamo, kar bistveno vpliva na neenotnost pri interpretaciji učnega načrta.
Učni načrt, oblikovan na programskem jedru Geografske značilnosti SR Slovenije:
Učni načrt, oblikovan za 35 in 5 2 ur, je po obsegu in zahtevnosti uresničljiv in ga ni potrebno spreminjati. Zaradi spremenjenega zaporedja poglavij drugih tematskih sklopov je bilo v posameznih programih potrebno dopolniti oz. zagotoviti kore-lacijo znotraj predmeta. Posebej je spremljava ugotavljala korelacijo z vsebino pred meta geologija v VIP naravoslovno-matematična tehnologija in ugotovila, da sta učna načrta korelirana in so podvajanja predvsem posledica neustreznega izvajanja učnega načrta.
27
Učbeniško gradivo ni v celoti usklajeno z učnim načrtom. Potrebne so dopolnitve z vidika kompleksnejše in enakovrednejše obravnave naravnogeografskih in družbeno-geografskih značilnosti.
Učni načrt, oblikovan na programskem jedru Geografske značilnosti SFR Jugoslavije:
Učni načrt je oblikovan za 5 2 in 70 ur. Po obsegu in zahtevnosti je uresničljiv in ga ni potrebno spreminjati. Pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnih smotrov in vsebine pa je spremljava ugotovila razlike v obsegu in nivoju znanja glede na predhodno vključenost programskih jeder in psihofizične sposobnosti učencev, kar smo tudi pričakovali (programsko jedro vključujejo programi v 2., 3. in h. letniku).Učbeniško gradivo je vsebinsko zelo skromno in za to razvojno stopnjo učencev, premalo zahtevno.
Učni načrt, oblikovan na programskem jedru Temeljne geografske značilnosti razvitih držav Evrope:
Učni načrt, oblikovan na tem programskem jedru, je v bistvu razširitev programskega jedra Temeljne geografske značilnosti razvitih držav. Vključen je v eno smer programa učitelj in je oblikovan z vidika zahtev celotnega programa. Po prvem letu izvajanja ga nismo spremljali; že ob uvajanju smo predlagali povečanje števila ur na račun poglavja Geografsko proučevanje domače pokrajine. S tem so zagotovljeni pogoji za uresničevanje načrtovanih smotrov in vsebine.
Zaključek
Spremljava je skušala zbrati čim kompleksnejše podatke o primernosti in uresničljivosti učnega načrta. Sinteza je oblikovana ločeno za vsebino, ki je vključena v programe samo eno leto in posebej za tiste, kjer se nadgrajuje v 2., 3. in k. letniku. Večina zahtev in pobud za uskladitev učnega načrta s potrebami celotnega programa je že realizirana v izvedbenih navodilih. Nismo pa mogli v tej fazi upoštevati predlogov, ki izhajajo iz zahteve po posebnih vsebinah geografije (ekonomska geografija, turistična geografija). Po določilih smernic je bila v vseh programih, ki izvajajo geografijo v 2., 3. oziroma U. letniku opredeljena kot temeljni strokovno-teoretični predmet, za katerega smo učni načrt oblikovali na osnovi programskega jedra vsebin. Vsak drugačen izbor pa bi izhajal iz opredelitve geografije kot strokovnega predmeta, za kar pa nismo dobili pobud.
Na tem mestu nismo zbrali podatkov iz programov, kjer bi po celoviti oceni programa pričakovali pobude za razširitev vsebine geografskega Izobraževanja, kot osnove za strokovne predmete (usmeritve: agroživilstvo, gozdarstvo, geologija, geodezija, prcrret itd.).
28
pedagoške prakse
UDK 911:371.388.8:373.34 = 863
NARAVOSLOVNI DAN - PRIMER VAJE ZA UGOTAVLJANJE NARAVNOGEO-GRAFSKIH IN DRU2BENOGEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI S POMOČJO NEPOSREDNEGA OPAZOVANJA
Marija Košak*
Uvod
Možnosti za izbor delovnega območja je veliko, posebno, če upoštevamo, da je za pouk zemljepisa zanimiva sleherna pokrajina. Pri izbiri opazovalnega območja za naravoslovni dan pa moramo upoštevati zahteve učnega načrta, predznanje učencev, možnost oblikovanja večjega števila skupin, fizične sposobnosti učencev za določen napor pa tudi interese drugih predmetov, ki se vključujejo v delo v pokrajini. Ena izmed možnosti za organiziranje naravoslovnega dne, ki bi bila dovolj zanimiva tudi za biologijo, matematiko in gospodinjstvo, je ugotavljanje prisojno-sti, osojnosti in nagnjenosti pobočja vpadnih kotov sončnih žarkov, razporeditve rastja glede na lego (prisojno, osojno, nadmorsko višino), možnosti za življenje v takem svetu. Pojma prisojno in osojno pobočje spoznajo učenci v četrtem razredu pri spoznavanju družbe (učna tema: Alpski svet),v 6. razredu pa je ta tema poglobljena. V tem razredu je pri poglavju Srednja Evropa učna tema Alpski svet, v njej pa učna enota, pri kateri učenci na podlagi predznanja iz SD spoznajo posebnosti v razporeditvi rastja v alpskem svetu in možnosti za življenje. Ce upoštevamo domačIjsKo načelo in nazornost, psihofizične sposobnosti šestošolcev in znanje, potem organizacija in izvedba naravoslovnega dne s tako vsebino nI vprašljiva.
Priprava in izvedba naravoslovnega dne
Določitev vzgojnoizobraževalnih smotrov
učenci se: -	orientirajo na karti in v pokrajini,
-	določijo lego opazovalnega objekta,
-	ugotovijo osojno in prisojno pobočje,
-	ugotovijo nagnjenost pobočij vzpetine,
-	merijo vpadne kote sončnih žarkov,
-	opišejo oblikovanost pobočij,
-	naštejejo rastlinske vrste in povedo, kakšna je rastna razporeditev po pobočju,
-	ugotovijo uporabo ta! na prisojnem in osojnem pobočju,
-	opišejo naselje (njegovo lego in obliko),
-	navedejo pogoje za življenje v tem območju.
Oblike in metode dela: skupinsko delo, delo s karto, kompasom, klinomerom, intervju, skiciranje, merjenje.
Pripomočki: karta 1:50 000,
kompas, kotomer, lopatka, fotoaparat beležka, svinčnik.
x dipl. geog., višja predavateljica, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad, glej izvleček na koncu Obzornika
29
Priprava v razredu
Oblika in metoda dela: frontalna oblika, metoda razgovora, delo s karto.
Napoved: V naši bližini bomo spoznali, kako se razlikujeta prisojno in osojno pobočje in kakšni so življenjski pogoji. Da bi bilo to delo čim bolj uspešno in hitro, se moramo pripraviti že v šoli. Opredelili bomo obseg opazovalnega območja, lego in poti, po katerih bomo hodili in izvedli opazovalne naloge.
Določitev območja dela: vzpetina nad Ljubljanskim barjem: Travnik 728 m, lega: "55 55'30*' SGS 40°30' VGD
Leži južno od Matene, ob južnem robu Ljubljanskega barja, jugozahodno od Iške vasi zahodno od Iške, severno od Gornjega Iga, vzhodno od Krima, jugovzhodno od Straho merja.
Opazovalne točke: izhodišče Iška vas 310 m ali Strahomer 326 m, opazovalna točka na višini 500 m, opazovalna točka na višini 6 00 m, opazovalna točka na vrhu Travnika 728 m.
Določimo smer vzpona: možnost po cesti Ig - Rakitna
ali po grapi ali kolovozu ob SZ robu do 500 m in po kolovozu do vrha.
Razdelitev nalog
1.	skupina: orientacija na vsaki opazovalni točki,
opredelitev značaja površja, kameninsko zgradbo, debelino prepereline in njeno barvo.
2.	skupina: ugotavlja značilnosti rastja na opazovanem območju, spreminjanje
rastja z nadmorsko višino in prisojnostjo in osojnostjo.
3.	skupina: ugotavlja nagnjenost površja in vpadni kot sončnih žarkov, riše s po-
močjo karte in ugotovitev na terenu profil vzpetine.
skupina: ugotavlja rastlinske združbe.
5.	skupina: ugotavlja uporabo zemljišča na vseh opazovalnih točkah, posebno v
bližini vasi - opredelitev: njiva, travnik, pašnik, vrt.
6.	skupina: ugotavlja značilnosti naselja (lega, velikost, tip). Delo na terenu
Opazovanje, merjenje, skiciranje, fotografiranje, intervju. Poročanje skupin in povzetek ugotovitev
Travnik je vzpetina 728 m in se dviga nad južnim robom Ljubljanskega barja, južno od iške vasi in St rahomerja.Pobočje, ki se spušča proti Ljubljanskemu barju, je oso.no. Do višine 500 m se svet strmo dviga, med 500 m in 600 m je rahlo nagnjen in poln različno velikih vrtač. Tla so delno razgaljena in je lepo vidna apniška zgradba, delno prekrita s tenko preperelino svetlorjave (izredno blede) barve. Prevladuje mešani gozd, največ je bukve in smreke. Podrast je raznolika,
30
-i' ) = ; í. . >-


íbrVSTXI X A«M M
r - safe^C

M 1 $ H J í;

-Pwi

7
j
IÜL\ VAS
¡iraltonx1
•RIE | é**6 ■ ftrf^mel
v /*«.<*

Sirmc
gHANÍÍV
(i*
í
y : ' t> Gft-Í»
- - V..1 »
fítv» rríi

k s g o l o
največ je leske in gabra. Nad 6 00 m se strmina pobočja poveča, vrh Travnika je kopast z manjšimi vrtačami, le z rahlo vzboklino se dviga najvišja točka. Vrh sam je delno poraščen, delno travnat. Pojavlja se tudi breza. Ce se z vrha spustimo po prisojnem pobočju navzdol, je pobočje pod vrhom bolj strmo, poraščeno z mešanim gozdom, delno travnato, nato se pod višino 6 80 m travnat svet spušča bolj počasi, pobočje je manj strmo. Pod pasom travnih površin so oblikovane terase, na katerih so njive, ki segajo do ceste. Južno od ceste je vas Gornji Ig, vas v gruči, ki je bila med drugo vojno požgana, porušena in ruševine cerkve in ostanek cerkvenega stolpa opozarjajo na to strahoto.
Prebivalci Gornjega Iga se ukvarjajo s kmetijstvom. Največ jim pomeni gozd, pridelujejo predvsem bolj odporne kulture (repo, zelje, krompir), žita malo. Na vrtovih ob hišah pridelajo najnujnejšo zelenjavo. Prebivalci so (nekateri člani gospodinjstev) zaposleni v delovnih organizacijah v bližnjih naseljih na Ljubljanskem barju in v Ljubljani.
Posplošitev: Prisojnost in osojnost pomembno vpliva na razporeditev in sestavo rastja. Na to vplivata tudi nadmorska višina in nagnjenost površja.
Uporaba tal je odvisna od vseh teh značilnosti, usmeritev prebivalstva odvisna od obsežnosti zemljišč, namenjenih kmetijstvu. Lokacija naselja - izogne se gradnji domov na osončenih površinah.
Zaključek
Analiza naravoslovnega dne je pokazala, da je bilo opazovano območje dobro izbrano, da je omogočilo uresničitev vzgojnoizobraževalnlh smotrov, ki so bili postavljeni za ta naravoslovni dan.
Postopek je bil enak kot pri strokovnem terenskem delu. Učenci so se pripravili v razreda Vse delo je potekalo v sodelovanju z učitelji drugih predmetov, ki so vključeni v naravoslovni dan. Tudi oni so razdelili naloge iz svojega predmetnega področja. Iz razgovorov pri naslednjih urah zemljepisa lahko ugotovimo zadovoljstvo učencev s tako obliko zemljepisnega pouka. Ne gre samo za sproščen način dela, temveč tudi za resnično dobro osvojeno znanje. Dojeli so soodvisnosti med osojno-stjo, nagnjenostjo pobočja in višinsko razporeditvijo rastja in razliko od prisojnega, bolj položnega pobočja in uporabo tal za pridelavo prehrambenih in krmnih kultur. Spoznali so, kako je naselje locirano onstran ceste, na sicer rahlo nagnjenem, a osojnem pobočju, ki se vzpenja južno od Travnika. Prisojno pobočje (razen ene hiše) ostaja nezazidano, namenjeno kmetijski izrabi. Ob tem dejstvu so učenci primerjali pogosto nepravilen odnos vrste naselij, ki se bohotijo na najboljših obdelovalnih površinah.
Izbrano opazovališče je lahko dostopno za vse ljubljanske osnovne šole, saj so avtobusne zveze z Igom zelo dobre. Seveda, najugodnejše je za okoliške šole. Učitelj mora poiskati v bližini vzpetino, ki bi nudila enake ali podobne razmere, kot je navedena.
32
UDK 91 0:373.5 = 86 3
NEKAJ MISLI O ZNANJU IN VLOGI GEOGRAFIJE PO ŠTIRIH LETIH USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V SREDNJIH ŠOLAH
x
Bojan Ančik
Uvod
V Obzorniku 1-2, leto 1982, sem objavil v članku Znanje geografije po osnovnošolskem izobraževanju rezultate ankete, ki sem jo objavil v začetki/ uvajanja usmerjenega izobraževanja v srednje šole. Zdaj, po skoraj štirih letih šolanja, je pred temi učenci zaposlitev v združenem delu ali pa nadaljevanje izobraževanja na višjih ali visokih šolah. Odločil sem se, da pripravim podobno anketo, ki naj bi vsaj delno pokazala splošno geografsko znanje in razgledanost.
Poučujem na S5GT Bled - Radovljica, poleg VIP strežba in kuharstvo izobražujemo tudi VIP poslovno-finančna dejavnost - smer ekonomski tehnik. Anketo sem opravil v četrtih letnikih pri ekonomistih. Anketirano je bilo 43 dijakov A in B oddelka. Anketa je razdeljena na tri dele. Prvi del obsega deset pojmov, ki so vključeni v 1. letnik SVIO, drugi del vsebuje pet vprašanj s tematiko Države v razvoju in razvite države in sedem vprašanj s tematiko Geografske značilnosti SFRJ.
Anketa ni bila napovedana, bila je anonimna, pred reševanjem sem učencem razložil namen ankete, čas reševanja pa je bil 30 minut.
Prikaz ankete
Odgovore sem razvrstil v štiri skupine: pravilne, napačne, brez odgovora in pomanjkljive. Nekaj odgovorov je bilo precej nejasnih, zato sem po subjektivni presoji razvrstil le-te v posamezne skupine. Za lažji prikaz In obdelavo sem od 43 vprašalnikov vzel naključni vzorec desetih anket.
1. letnik SVIO
Med vprašanja sem uvrstil pet naravno in pet družbena geografskih terminov, ki so često v rabi tudi izven šole.
1.	Kartografija
pravilno 3, .napačno 1, brez odgovora 0, pomanjkljivo 6
2.	Orogeneza
A
oravilno 6, napačno 3, brez odgovora 1
3.	Pasat
pravilno 9, napačno I
x
prof. geog.. Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, 64240 Radovljica, Gorenjska cesta 1 3, glej izvleček na koncu Obzornika
33
4.	Pedogeneza
pravilno 6, napačno 1, brez odgovora 3
5.	Tundra
pravilno 6, napačno 4
6.	Demografska ekspl&ija pravilno 8, napačno 2
7.	Migracija pravilno 10
8.	Industrijska pokrajina
pravilno 2, napačno 2, pomanjkljivo 3, brez odgovora 3
9.	Plantaža
pravilno 8, napačno I, pomanjkljivo 1
10.	SEV
pravilno 1, napačno 8, brez odgovora 1
Rezultat naključno izbranih anket me je v marsičem presenetil. Razveselilo me je, da je kar šest anketiranih pravilno obrazložilo termina pedo in orogezona, saj sem ravno tu pričakoval najslabše rezultate. Obrestovalo se je poudarjanje pomena znanja fizično geografskih procesov. Močno me je začudilo, da je samo eden pravilno odgovoril na vprašanje SEV, in to ob zaključku srednješolskega izobraževanja ekonomske smeri!
2. letnik - Države v razvoju in razvite države
1.	Naštej vsaj tri kriterije razvitosti pravilno 4, napačno 4, pomanjkljivo 2
2.	Socialno posestna struktura v Latinski Ameriki pravilno 3, napačno 2, pomanjkljivo 1, brez odgovora 4
3.	Naštej vsaj tri tipične države, izvoznice rud pravilno 5, napačno 1, pomanjkljivo 4
4.	"Beg možganov" pravilno 9, napačno 1
5.	Kaj je multinacionalna družba?
pravilno 6, napačno 1, pomanjkljivo I, brez odgovora 2
Odgovori iz vsebine za drugi letnik so, v celoti gledano, boljši kakor za prvi letnik, še najbolj me je presenetilo, da učenci ne ločijo med kriteriji in stopnjami razvitosti, saj so kar štirje namesto kriterijev napisali stopnje razvitosti glede na nacionalni
34
dohodek.
3. letnik - Geografske značilnosti SFRJ
1.	V kateri orogenezi se naguba večina naših gora pravilno 8, napačno 1, brez odgovora 1
2.	Tipi podnebja v Jugoslaviji pravilno 8, napačno i, pomanjkljivo 1
3.	Naštej in opiši prsti v nižinskem delu države pravilno 5, napačno 2, pomanjkljivo 3
4.	Značilnosti rastja jadranskega področja pravilno 3, napačno 2, pomanjkljivo 5
5.	Naštej naše kmetijske rajone
pravilno 2, napačno 4, brez odgovora 1, pomanjkljivo 3
6.	Črpališča nafte
pravilno 4, napačno 3, pomanjkljivo 3
7.	Naštej po velikosti tri najševilnejše nacionalne manjšine pravilno 2, napačno 1, pomanjkljivo 7
Rezultati ankete za tretji letnik kažejo, da učenci veliko bolj obvladajo naravno-geografska znanja. Zanimivi so odgovori na sedmo vprašanje, saj sta le dva anketiranca pravilno odgovorila, kar sedem pa je navedlo le prvi dve najštevilnejši manjšini, tretje, precej manj številne, pa ne.
Zaključek
Končni statistični rezultat naključno izbranega vzorca nam pove naslednje. Vseh odgovorov je 220; pravilnih 112 - 50,5%, napačnih 54 - 24,5%, pomanjkljivih 38 -17,5%, brez odgovora je ostalo 16 - 7,5% vprašanj.
Namen ankete je bil ugotoviti, kakšno je splošno geografsko znanje ob koncu šolanja prve generacije usmerjencev - štiriletnega šolanja poslovno-finančne smeri. Zavedam se, da je ta anketa tudi odraz uspešnosti, oziroma neuspešnosti mojega pedagoškega dela in tudi primernosti, oziroma neprimernosti tematik novih, usmerjenih programov geografije. Ob koncu ankete sem prosil učence, naj na zadnjo stran anketne pole pripišejo še svoje mnenje o mestu geografije v njihovi usmeritvi; dane so bile tri možnosti: geografije je preveč, dovolj, premalo - s komentarjem zakaj in kaj.
Mnenja dijakov so naslednja: Preveč: 4 (9,3%) - brez komentarja ...
Dovolj: 18 (41,8%) - pripombe; snov drugega letnika se v marsičem preveč pokriva
35
in prepleta s snovjo drugih predmetov, nekatere vaje v delovnih zvezkih so težko rešljive in neprimerne, preveč je statističnih podatkov in računanja indeksov ter procentov, več naj bi izvedeli o ožji domovini ...
Premalo: 21 (48,8%) - pripombe in predlogi; - geografija je pomemben splošno
izobraževalni predmet, geografija naj bi bila tudi v četrtem letniku, vsaj ena ura tedensko - tematika - Slovenija.
Odgovori kažejo splošno mnenje anketiranih o vlogi geografije. Primerno bi bilo pripraviti enotno anketo o geografiji za posamezne programe. Pri morebitni prenovi programov bi lahko anketo uporabili kot izhodišče za spremembe. Na tak način bi učitelji sooblikovali tak program, ki bi upošteval zahteve stroke.
36
geografska proučevanja in regionalno geografska problematika
UDK 911.3:351.B24.11(497.1) = 863
ELEKTROGOSPODARSTVO V JUGOSLAVIJI Igor Vrišerx
Kot mnoge energetsko revne države je tudi Jugoslavija zelo odvisna od električne energije. Njena glavna vira sta vodna energija In ligniti. Drugi viri, mazut in naravni plin, se sedaj uporabljajo samo izjemoma v kriznih obdobjih. Od leta 1981 dalje dela tudi prva jugoslovanska nuklearna elektrarna.
Moč vodne energije v Jugoslaviji ocenjujejo na 64 milijard ekonomsko izkoristljl-vih kWh v povprečnih hidroloških razmerah. V hidrološkem energetskem potencialu so znatne regionalne razlike. Povzročajo jih velike razlike v količini padavin. Tako npr. imajo dinarski in alpski predeli nad 2000 mm letnih padavih, Banat ali vzhodna Makedonija pa komajda 500-600 mm. Geografi In hidrologi delijo Jugoslavijo na štiri hidrološke regije: obalno-dinarsko območje (s 34,3 milijardami kWh potenciala), alpsko območje (11,4 milijarde kWh), Donava z Železnimi vrati (13,7 milijard kWh) in Makedonija (4,8 milijard kWh). (1). Preostalih 6,8 milijard kWh odpade na panonske in subpanonske predele, ki imajo zaradi ravninskega reliefa in nižjih količin padavin manjši hidroenergetski potencial. Obstajajo tudi druge težave pri izkoriščanju vodnega potenciala. Ena izmed njih je kras. Gradnja hitrocentral in akumulacijskih bazenov v teh predelih je kljub velikemu hidroenergetskemu potencialu zelo draga in gradbeno zapletena. Naslednja slabost jugoslovanskih rek je njihov hudourniški značaj. Zlasti reke v obalno-dinarskem predelu in v Makedoniji imajo dva izrazita'maksimuma pozimi in spomladi in zelo izrazit minimum poleti. Zaradi tega je za jugoslovansko elektrogospodarstvo zelo dragoceno dopolnilo reka Drava s svojim alpskim nivo-pluvialnim režimom, ki ima visoko vodo v pozni pomladi in poleti. Podobno dragoceno dopolnitev nudi Donava v Djerdapu. Največji hidroenergetski potencial imajo reke Drina (18% celotnega vodnega potenciala), Drava (11%), Sava (10%), Donava (9,3%), Cetina in Neretva. (2).
Od celotnega hidroenergetskega potenciala v Jugoslaviji se izkorišča v hidroelektrarnah 7459 MW in se proizvede 21.961 GWH, to je okoli 34,3% razpoložljivih vodnih moči (1. 1983) (3). Visoko stopnjo v izkoriščanju vodnega potenciala se je doseglo v hidroenergetskih sistemih na rekah Drava, Cetina, Neretva in Donava. Značilno je, da je reka Drina zaradi svojega mejnega položaja še zelo slabo izkoriščena.
Drugi in danes glavni vir električne energije je premog. Jugoslavija ima znatne količine lignitov terciarne starosti. Ležijo v večjih premogovnih bazenih, kot so trboveljski, velenjski, zeniški, kakanjski, banoviški, plevljanski, kolubarski, kostolački, kosovski in pelagonijski. Na žalost nimamo večjih količin kvalitetnega črnega premoga, saj je edino premog iz Raše kredne starosti.
x Dr., redni univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v LJubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika
37
Večina lignitov je nizko kaloričnih in so glede na to v modernem gospodarstvu uporabljivi predvsem za proizvodnjo električne energije. Mnogi med temi premogi vsebujejo večje količine žvepla (npr. Raša), kar povzroča tehnološke zaplete pri njihovem izkoriščanju in vpliva na ekološke razmere. Mnoge termoelektrarne ležijo ob premogovnikih v kotlinah in povzročajo hudo onesnaženje ozračja (Trbovlje, Šoštanj, Kakanj, Plevlje, Kosovo). Poseben problem je deponiranje velikih količin pepela, ki nastaja pri kurjenju. Nekatere termoelektrarne imajo precejšnje težave pri oskrbi z vodo (Kosovo), ker v bližini ni večjih vodotokov, širši ekonomskogeografski problem je neenakomerna razporeditev premogovnih ležišč ter dokajšnja izkoriščenost nekaterih premogovnikov (Senovo, Hrvatsko Zagorje, Raša, Senjsko-moravski premogovniki). Posledica tega je prenos električne energije na večje razdalje in znatne izgube.
Jugoslovanska proizvodnja premoga je znašala 1. 19B3 57,900.000 ton. Od tega so termoelektrarne porabile 77,6%. Njihova zmogljivost je znašala 9620 MW (ali 54,2% celotnega potenciala elektrogospodarstva). Tega leta so proizvedle 40.787 GWh, to je 61,4% celotne električne energije (3). Tako se je tudi Jugoslavija uvrstila med dežele, v katerih prevladujejo termoelektrarne nad hidroelektrarnami. Do te spremembe je prišlo v sedemdesetih letih, številne termoelektrarne v večjih mestih so hkrati tudi toplarne (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Novi Sad).
Druge elektrarne, večidel na mazut in naravni plin, z izjemo nuklearke v Krškem (664 MW), nimajo tolikšnega pomena za redno proizvodnjo elektrike. Uporablja se jih le ob okvarah za proizvodnjo vršne energije, ob nadpovprečni potrošnji ali ob pomanjkanju hidroenergije.
Zaradi intenzivne industrializacije in urbanizacije je potrošnja električne energije v Jugoslaviji skokovito naraščala, v povprečju za 4-5% na leto (4). Zaradi tega je bilo jugoslovansko elektrogospodarstvo prisiljeno, da vlaga velika finančna sredstva v gradnjo novih elektrarn toliko bolj, ker je bila dediščina iz predvojne Jugoslavije izredno skromna. Proizvodne kapacitete predvojnih elektrarn so znašale komšjda 505 MW (1. 1939) in proizvodnja okoli 1173 GWh (6). Takratna razporeditev elektrarn je bila zelo neenakomerna: največ jih je bilo v Sloveniji, zahodni Hrvatski, Dalmaciji, deloma v Bosni in v nekaterih večjih mestih. Obsežna območja, kot npr. Kosovo, Makedonija, Črna Gora ali Hercegovina, so bila neelektrificirana. Edino v mestih so obstajale majhne elektrarne za razsvetljavo. Pač pa je bilo veliko manjših elektrarn v industrijskih podjetjih, ki so jih uporabljali v tovarniški proizvodnji. L. 1939 je prišlo na enega prebivalca okoli 69 kWh porabe električne energije (6).
Z intenzivnim vlaganjem v elektrogospodarstvo, najprej v hidrocentrale, kasneje pa čedalje bolj v termoelektrarne, so zmogljivosti in proizvodnja hitro naraščali. Vendar je proizvodnja ves povojni čas komajda sledila hitro naraščajoči potrošnji.
Moč generatorjev in proizvodnja električne energije v jugoslovanskih elektrarnah (instalirana moč v MW, potrošnja v GWh) (3)
Leto	MW	GWh	Leto	MW	GWh
1939	505	1173	1970	6879	26 0 2 3
i9;o	673	2408	1975	9043	40 040
1955	1220	4340	1980	14082	59 435
1960	2465	8928			
19T.5	3711	15523	1983	17743	66 394
V prvem povojnem razdobju se je najprej pričelo z gradnjo elektrarn na jadranskih rekah: Neretvi, Cetini, Krki, Rami, Zeti, Trebišnjici, Lokvi in Liki, na dinarskih
38
rekah: Vrbasu, Plivi, Dobri, Lirnu in Drini, in zlasti na Dravi (Dravograd, Mariborski otok, Ožbolt, Vuhred, Vuzenica) in Savi (Moste, Medvode). V šestdesetih letih so zgradili tudi prve večje termoelektrarne (Šoštanj, Jertovec, Kakanj in Kolubara).
Konec šestdesetih in v sedemdesetih letih se je začelo z gradnjo velikih hidroenergetskih sistemov, s katerimi se je skušalo izkoristiti celokupni vodni potencial posameznih rek ali porečij. Takšni primeri so bile hidrocentrale na Neretvi, kjer so poleg starejših hidrocentral na Jablanici (150 MW) in Rami (160 MW) zgradili nove v Capljini (420 MW), Salakovcu (210 MW) in Grabovici (1U MW). Na Cetini so zgradili poleg starejše Peruče in prvih agregatov v Zakučcu (216 MW) nove zmogljivosti v Zakučcu (270 MW) in Orlovcu (234 MW). Na Trebišnjici je bila zgrajena hidrocentrala Dubrovnik (210 MW), na Zeti Peručica (307 MW), na Liki in Gacki hidrocentrala Senj (216 MW). Na Dravi so s postavitvijo hidrocentral Zlatoličje (133 MVV), Formin (112 MW) in Cakovec (82 MW) izkoristili ves njen zgornji tok. Največje dejanje pa je bila gradnja ogromne hidrocentrale na Donavi v Djerdapu (skupaj z Romuni) s kapaciteto 1035 MVV. Iz tega razdobja so tudi hidrocentrale pri Mavrovem (168 MW), na Belem Drimu (Spilje, Globočica), povečana elektrarna v Bajini Bašti na Drini (368 MVV), sistem hidrocentral na Vrli v vzhodni Srbiji (128 MVV) In velika akumulacijska elektrarna na Pivi pri Plužinah (342 MVV) (7).
Glede na to, da proizvodnja hidroenergije zaradi neugodnih rečnih režimov ni zagotavljala enakomerne proizvodnje in oskrbe z električno energijo, se je pričelo graditi tudi velike termoelektrarne. Nameščali so jih ob premogovnikih, naftnih rafinerijah (Rijeka, Sisak, Novi Sad) ali ob glavnih potrošnih središčih - mestih. Tako so bile zgrajene večje termoelektrarne: Plomin (100 MVV), Rijeka (320 MVV), Sisak (400 MW), Trbovlje"(228 MVV), Kakanj (306 MVV), Kolubara (271 MVV), Ko-stolac (310 MW), Negotin (210 MVV) in Morava (120 MVV). V poznejših letih se je naložbe usmerilo v gradnjo velikih rudarsko-energetskih kombinatov, kot so Nikola Tesla pri Obrenovcu (2268 MW!), Kosovo (1019 MVV), Tuzla (745 MVV) in Šoštanj (730 MW). V gradnji so še rudarsko-energetski kombinati v Pelagoniji (Bitola 210 MVV in Oslomej 120 MVV), Gackem (300 MVV) in Plevljah (210 MVV), ki se opirajo na lokalna ležišča lignitov. V sedemdesetih letih so zgradili tudi mnoge mestne termoelektrarne-toplarne (Te-To), ki oskrbujejo mesta z energijo in vročo vodo. Največje med njimi so: Zagreb (184 MVV), Novi Sad (120 MVV), Ljubljana (64 MVV) in Beograd (90 MW). Izjemno dejanje je bila graditev nuklearne elektrarne v Krškem (664 MVV), prve v Jugoslaviji (7).
Proizvodnja in potrošnja električne energije v Jugoslaviji nista vsklajeni. V zadnjih letih se pojavlja stalen primanjkljaj, ki je najbolj izrazit in pereč v jesenskem obdobju. Razen tega izkazujejo nekatere federalne enote stalen primanjkljaj in morajo uvažati električno energijo iz drugih republik oziroma pokrajin ali celo iz inozemstva. Vzrok za to neskladje so skromni energetski viri v nekaterih federalnih enotah, naraščajoča potrošnja, neugodni rečni režimi, daljša sušna obdobja in podražitev nafte oziroma naftnih derivatov, kar je omogočilo proizvodnjo elektrarn na mazut. Stalen deficit izkazujejo Vojvodina, Makedonija, Hrvatska in občasno Črna gora. Zaradi teh neenakomernosti v razmestitvi proizvodnje in potrošnje električne energije se vse pogosteje združuje sredstva posameznih zainteresiranih republik za gradnjo novih elektrarn na energetsko ugodnih lokacijah, npr. na Kosovu, v Tuzli in Ugljeviku v Bosni, oziroma so v teku razgovori o izkoriščanju reke Drine in njenih pritokov.
Proizvodnja električne energije v milijonih kWh po federalnih enotah (3)
					1 9	8 3	
Federalne	1939	1950	1 960	1970	Proizvodnja	%	MW
enote							
Jugoslavija	1173	2408	8928	26 0 2 3	66 394	100,0	11913
Bosna-Hercegov.	121	241	1837	5619	11 447	17,2	1938
Črna gora	1	5	142	1998	2 264	3,4	425
Hrvatska	419	577	1678	46 21	7 582	11,4	2250
Makedonija	8	47	417	1221	3 040	4,6	418
Slovenija	350	937	26 5 5	486 9	12 429	18,7	1789
Srbija	275	602	2210	86 95	29 632	44,6	4809
-Srbija	• ••	...	2086	6696	24 803	37,6	3825
-Kosovo	• ••	• ••	1040	1769	3 539	5,3	886
-Vojvodina	...	...	84	230	1 290	1,9	97
Sorazmerno najbolje vsklajeno bilanco v proizvodnji in potrošnji električne energije so imele Slovenija, Srbija brez pokrajin ter Bosna in Hercegovina.
Potrošnja električne energije je znašala v Jugoslaviji 1. 1983 na prebivalca 2495 kWh, v Bosni in Hercegovini 2119, Črni gori 4350, Hrvatski 2489, Makedoniji 2338, Sloveniji 4361, Srbiji brez pokrajin 2364, na Kosovu 973 in v Vojvodini 2814 kWh na prebivalca. Od razpoložljivih 56 890 milijonov kWh električne energije sta jo največ porabili industrija (55,9%) in gospodinjstva (31,2%) (3).
Sprva je bila Jugoslavija razdeljena na dva elektrogospodarska sistema: zahodni in vzhodni. Prvi je zajemal Slovenijo, zahodno Hrvatsko in Dalmacijo, drugi pa je povezoval Srbijo, Makedonijo, črno goro in Bosno. Z zgraditvijo 400 KV daljnovoda v dolžini 36 5 7 km sta bila oba sistema povezana, obenem je bila omogočena zveza z zahodno in vzhodnoevropskimi elektrogospodarskimi sistemi. V Jugoslaviji je še 5514 km daljnovodov jakosti 220 KV in 14.283 km jakosti 110 KV.
V jugoslovanskih gospodarskih načrtih kot tudi v načrtih federalnih enot se računa z nadaljnjim naraščanjem potrošnje električne energije. Predpostavlja se, da obstaja tesna korelacija med rastjo družbenega proizvoda in industrializacijo na eni strani in potrošnjo električne energije na drugi strani. Zaradi tega predvidevajo gradnjo novih elektrarn na Savi, Dravi, Muri, Drini irr Morači, na Kosovu in nove nuklearne elektrarne v Prevlaki pri Zagrebu. Veliko je še drugih predlogov. Mnogi med njimi vzbujajo splošne proteste javnosti zaradi uničujočih posegov v okolje (Tara). V gradnji so sedaj hidroelektrarne Djerdap II (216 MW), Zavoj (80 MW), Solkan (31 MW), Mavčiče (38 MW) in črpalna akumulacijska hidroelektrarna Obrovac (276 MW) na Zrmanji. Upoštevati pa je treba, da so možnosti za novogradnje čedalje dražje in gradbeno zapletene, da jih je vse manj in da povzročajo zapletene pravne in ekološke posledice.
41
Bibliografija
1.	Dukič D., 1980: Water Ressources of Yugoslavia and General Aspects of their Utilization, Geographica Iugoslavica, 2
2.	Melik A., 1958: Jugoslavija, Zemljepisni pregled, Ljubljana
3.	Statistički godišnjak, Beograd
4.	Cuk Lj., 1983: Proizvodnja i potrošnja uglja 1976-1982, Jugoslovenski pregled, XXVII, 1
5.	Djurič M., 1984: Elektroprivreda 1979-1983, Jugoslovenski pregled, XXVIII, 2
6.	Vrišer I., 1982: Industrializacija Jugoslavije, Razmestitev Industrijskih dejavnosti v Jugoslaviji, Geografski inštitut, Ljubljana (razmnoženo)
7.	Zajednica jugoslovenske elektroprlvede, 1984: Tehnično energetski podaci o hidroelektranama u Jugoslaviji; Tehnično energetski podaci o termoelektranama u Jugoslaviji, Beograd
42
geografska raziskovanja mladih
UDK 911.3:628.29 + 6 28.4(497.12 "Novo mesto") = 863
ODLAGALIŠČA TRDNIH IN TEKOČIH ODPADKOV V NOVOMEŠKIH KS* Franci Jaklič, Andreja Brunskolexx
Nagel razvoj civilizacije je prinesel s seboj mnogo pozitivnih, še več pa negativnih pojavov, mednje sodi tudi problem okolja, ki si ga je človek izbral za svoj življenjski prostor. Ne da bi dovoli poznal zakonitosti posameznih ekosistemov, se je človek začel obnašati kot gospodar narave. Naravno okolje je spreminjal v svojo korist, ga prilagajal svojim potrebam in tako povzročil marsikatero usodno spremembo. Pomemben del tako spremenjene "humanizirane narave" predstavljajo neuporabni produkti človeške civilizacije (proizvodnje) - odpadki. Problem odpadkov se je od dobe do dobe spreminjal, toda bolj kot od časa je odvisen od razvoja proizvajalnih sil. Zato lahko danes trdimo, da je kvaliteta odpadkov takšna, da lahko o odlagališčih odpadkov govorimo kot o novem ar.tropogenem elementu v pokrajini.
Pri odstranjevanju odpadkov je potrebno preučiti vse možne posledice in jih upoštevati, medtem ko se mnoge DO želijo znebiti odpadkov na čimlažji in hitrejši način. Ob tem pa običajno ne premišljajo o morebitnih škodljivostih takega postopka, niti ne o tem, da bi lahko družba večji del le-teh uporabila kot sekundarne surovine.
Vsa prizadevanja pri reševanju problematike odpadkov pa so zaman vsedotlej, dokler ne bomo prepričali slehernega posameznika, da z brezbrižnim odmetavanjem smeti škodi v prvi vrsti sebi. Izhajam namreč iz prepričanja, da varstvo okolja pred odpadki ni in ne sme biti le boj za nevtralizacijo odpadkov in njihovo asimilacijo, temveč predvsem boj z našo zavestjo.
Toda kako to zavest obujati, predvsem pa prebuditi? Sredstvi sta dve: vzgoja in zakonodaja. Moramo pa reči, da ima naša zakonodaja zgolj odškodninski značaj, kar pomeni kaznovalno politiko na tem področju, 'ki pa je v naših okoliščinah še vedno potrebna. Pri tem pa s simboličnimi kaznimi ne bomo dosegli namena, saj prenekateri onesnaževalec raje plača kazen (ne pa škodo), ker pride ceneje, kot če namesti drage čistilne naprave. Prav zaradi tega menim, da bi se morala tehtnica skupnih prizadevanj nagniti na stran vzgoje in izobraževanja ter zakonodaje, vendar smo še daleč od primerne ravni odnosa občana do našega skupnega okolja, obnašanj v okolju, predvsem pa glede vrednotenja spoznanj, kaj pomeni zdravo življenjsko okolje za človeka.
Odpadke razdelimo na: komunalne in posebne. Problem komunalnih je količina, problemi posebnih pa je kvaliteta.
x povzetek mladinske raziskovalne naloge
xx učenca, Srednja šola pedagoške, tehnične in naravoslovne usmeritve, 6 8000 Nove mesto, Cesta herojev 2, mentor prof. Lada Certalič
43
Urejeno zbiranje trdnih odpadkov v novomeških krajevnih skupnostih
Urejeno zbiranje odpadkov, s tem mislim predvsem delovanje DO Komunale Novo mesto, je prav gotovo najvažnejši dejavnik, ki pripomore, da ni še več divjih -črnih odlagališč, kot jih je. Današnje količine odpadkov so takšne, da si ne moremo predstavljati mestne okolice, če ne bi bil urejen odvoz odpadkov. Urejeno zbiranje odpadkov tudi delno pripomore, da ljudje sortirajo in razdelijo odpadke na še uporabne in na neuporabne.
Začetki organiziranega zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v Novem mestu segajo v prva povojna leta, medtem ko se to v drugih krajih občine šele uveljavlja. Razvoj industrije in uporaba novih vrst embalaže v gospodinjstvih sta pokazala potrebo po organiziranem odvozu in deponiranju odpadkov. Razvoj dejavnosti je šel v začetku precej stihijsko, brez priprave ustreznih odlagališč. 5ele v letu 1982 je bilo zgrajeno ustrezno odlagališče komunalnih odpadkov v Les-kovcu, ki problem deponiranja rešuje za daljše (?) časovno obdobje. Sortiranje odpadkov se še ni uveljavilo, čeprav je predpisano z občinskim odlokom. Zadovoljivo je rešeno le zbiranje papirja in kovinskih odpadkov v večjih naseljih. Največje zasluge pri tem imata RK, ki organizira zbiranje starega papirja, in Romi, ki zberejo relativno največ odpadnih kovin.
Dejavnost zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov opravlja Komunate Novo mesto po predpisih Odloka o obveznem zbiranju in odlaganju odpadkov na območju občine Novo mesto. V vseh KS, ki jih zajema naloga, je odvoz organiziran.
S sanitarno deponijo v Leskovcu je dejavnost za čisto okolje v Novem mestu največ pridobila. Odlagališče ima kapaciteto cca 420.000 m5 odpadkov, kar predstavlja po študiji SMELT trajno reševanje problematike odpadkov občine Novo mesto za dobo od 20 do 30 let (podatek je precej vprašljiv, če vemo, da je letno povprečje zbranih odpadkov 60.000 m'). V okviru sedanjega objekta izdelujejo načrte še za izgradnjo deponije posebnih odpadkov, kar bi še povečalo pomembnost deponije. Odlagališče se izrablja po fazah. Faznost je pogojena z eksploatacijsko višino deponiranja, s konfiguracijo deponacijskega prostora, kakor tudi z lokacijami posameznih iztresališč. Danes (spomladi 1985) je v teku četrta faza (od skupaj osmih), na deponiji pa je približno 130.000 m' odpadkov. Za posamezne faze deponiranja so locirana iztresališča, ki jih je skupaj 5. Poleg iztresališč so na deponiji še sledeči objekti: dovozne ceste, drenaža, odprti jaški, odzračevalni jaški, odcejalni bazen, razsvetljava, zaščitna ograja, obratna zgradba, skladišče vnetljivih snovi in tehtnica.
Delavci Komunale so dali tudi nekaj informacij: Problem odpadkov je zelo deli-katna zadeva. Reševanje le-tega nima pravega učinka, če ljudje niso osveščeni in zainteresirani. Vsi imajo možnost seznaniti se z uredbami glede odstranjevanja odpadkov (občinski odlok), vendar je njihovo obnašanje velikokrat malomarno. Najprej se branijo, da bi jim Komunala sploh odvažala smeti (storitev je namreč relativno draga), ko pa so v to primorani, mečejo v smetnjake razne stvari, ki ne sodijo tja. Prav tako prihaja do prekrškov tudi na sami deponiji, kamor ljudje kar čez ograjo mečejo številne večje gospodinjske odpadke. Za stanje na deponiji je neposredno odgovorna Komunala, ki pa nima moči, da bi kontrolirala take prekrške. Poleg drugih je verjetno tudi to eden od vzrokov, da dejansko stanje na odlagališču ni takšno, kot je zapisano v uradnih dokumentih.
44
Po kvaliteti so veliko bolj od komunalnih odpadkov problematični posebni odpadki. Za te v občini še ni enotno veljavnega sistema deponiranja. Izdelana je bila sicer že vsa dokumentacija za deponijo posebnih odpadkov v okvirusanitarne deponije v Leskovcu, toda nasprotovanje tamkajšnjih krajanov je vso stvar zavrlo. Zato si vsaka DO pomaga po svoje. Rezultat tega je, da se za tovarniškimi obrati kopičijo sodi s posebnimi odpadki, ki so zlasti zaskrbljujoči v Krki in v IMV.
Problem tekočih odpadkov
Za reševanje problema tekočih odpadkov je bilo v zadnjih letih vloženo precej sredstev, s katerimi so zgradili kanalizacijski sistem in centralno čistilno napravo. Kanalizacijski sistem deluje zelo dobro, medtem ko centralna čistilna naprava ne daje pričakovanih rezultatov. Poleg slabe učinkovitosti je bil problematičen tudi močan smrad, ki sta ga povzročala žveplovodik (H, S) In amoniak (NH,) in so ga pred kratkim s težavo odpravili. Iz podobnih razlogov, ki jih projektanti sicer niso predvidevali, predvsefn pa zaradi tehničnih razlogov, je bila kot najprimernejša in optimalna lokacija izbrana Ločna, pod tovarno zdravil Krka. Čistilna naprava je bila zgrajena po temeljitih razpravah v dveh fazah, in sicer v prvi fazi na kapaciteto 20.000 E, v drugi pa razširjena na skupno kapaciteto 45.000 E. Prva faza je začela delovati leta 1978, druga, v kateri so bili zgrajeni dodatni čistilni blok, primarno gnilišče in pogonski objekti, pa leta 1981.
Naloga čistilne naprave je mehansko in biološko čiščenje odpadnih voda Novega mesta, ki prihajajo po zbirnem "S" kanalu, v katerega se tik pred vtokom v napravo zlivajo tudi predhodno mehansko prečiščene nevtralizirane in egolizirane industrijske odpadne vode KRKE - tovarne zdravil. Naprava deluje po uveljavljenem sistemu mehansko-bioloških čistilnih naprav. Uspeh čiščenja je manjši od predvidevanj zaradi hidravlične preobremenitve na račun "S" kanala in biološke preobremenitve KRKINIH odpadnih voda.
Večji problem pa so odpadne gošče. Pri sedanjem delovanju čistilne naprave se dnevno izloči 100 m' svežega blata, primarno gnilišče pa ima ob ogrevanju na 35 C zmogljivost 60 m' blata na dan. Zaradi dragega kurilnega olja pa le-tega ni, tako da gnilišče zmore le 25 m' blata na dan. Zato se v gnilišču odvija namesto mehanskega kislo vrenje, ki povzroča smrad in neusedljivost blata.
Problematična sta tudi dispozicija in deponiranje odpadnih gošč. Danes jih odvažajo na opuščeno "sanitarno" deponijo v 2abjek, kar je precej drago in ekološko vprašljivo. Uveljavljen je sistem kaset-lagun z zmogljivostjo 1.750 m'. Štiri take kasete predstavljajo nevaren vir onesnaženja Bršljinskega potoka. V obravnavi so številni predlogi za izboljšanje stanja, od uvajanja centrifugiranja in novih možnosti dispozicije in deponiranja odpadnih gošč.
Črna odlagališča odpadkov
Divjih odlagališč odpadkov je v okolici Novega mesta relativno zelo veliko, vendar ima večina skupino lastnost. Ta smetišča se skoraj brez izjem opuščajo. V nekaterih naseljih pa so prišli že tako daleč, da so stara smetišča zasuli, kar sicer pri ljudeh ni v navadi. Nekaj nekoliko večjih odlagališč je na skrajni periferiji mesta, kamor dejavnost Komunale še ni segla, za vsa ostala smetišča pa je značilno, da so popolnoma opuščena ali pa nanje odvažajo občasno večje odpadke (avtomobilske karoserije, gospodinjske odpadke, skratka vse, česar ljudje ne morejo strpati v smetnjake). To seveda velja le za ožje mestno okolico, ne pa tudi za okolico. Smetišča so sveža, obseg se širi, med drugimi od-
45
padki je vse več strupenih snovi ... Za samo Novo mesto pa lahko z gotovostjo trdimo, da bi bilo čisto mesto (s tem ne mislim smeti po ulicah ali onesnaženega zraka), če bi bilo delovanje Komurale in čistilnih naprav brezhibno. Na tak način bi se verjetno popolnoma cpustilo odlaganje smeti na črnih odlagališčih. Z malo truda bi smetišča sanirali in problem bi bil v grobem smislu rešen. V grobem zato, ker problematika odpadkov ne bo rešena vse dotlej, dokler ne bomo sami sebi vcepili pravilnega odnosa do okolja. Čistilna naprava ne dosega tistih parametrov čistosti, ki so določeni z zakonom (zato tudi nima uporabnega dovoljenja!), v tovarnah se kopičijo posebni odpadki, Komunala se srečuje z najrazličnejšimi problemi, ko se ljudje upirajo odvozu smeti.
Na območju desetih novomeških krajevnih skupnosti je bilo na osnovi terenskega dela odkritih preko šestdeset smetišč različnih velikosti. Nekatera med njimi so manjša in nepomembna (nekaj m' odpadkov), zato niso vnesena na karto, ki je .fila kot priloga priložena nalogi. Tako je bilo po posebnem otrazcu opisanih in na karto vnešenih sedemintrideset nezasutih in devetnajst že opuščenih in saniranih črnih odlagališč. Opis vsakega smetišča je vseboval 1. zaporedno številko in kraj, 2. nadmorsko višino, 3. oddaljenost od najbližjega naselja, tekoče vode, ceste in dostop do smetišča, 4. lego smetišča, 5. lego glede na reliefno obliko, 6. položaj glede na širšo reliefno lego, 7. velikost, 8. vrsto odpadkov, 9. izvor odpadkov, 10. nastanek smetišča, II. sestavo dna in sten, 12. lego glede na rastje, 13. aktualnost smetišča (sveže, opuščeno), 14. nevarnost za okolje, 15. perspektiva, 16. opremljenost z varnostnimi objekti, 17. število vasi - naselij, ki smetišče uporabljajo, 18. sliko smetišča.
Na opisanih smetiščih je 450 m5 odpadkov, kar pomeni povprečno 30 m5 odpadkov na eno odlagališče. Smetišča so povprečno 105 m oddaljena od najbližjih naselij, 180 m od najbližje ceste in 230 m od najbližje tekoče vode. štiri smetišča so v kraških vrtačah, šest v antropogenih oblikah, ostala pa na drugih površinah.
Za področje varstva okolja se zadnje čase v Novem mestu širi zanimanje, kar potrjuje tudi javna tribuna, ki je bila organizirana 9/10-1985, kjer je bilo slišati tudi nekaj novih mnenj o tem problemu.
Viri
1.	Orožen, Pleskovič: Problemi okolja in odlaganja trdnih odpadkov v Ljubljani, Geografski vestnik XLVI1, Ljubljana (121-132)
2.	Janez Kržan: Izgradnja sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda Novega mesta, Naše okolje, januar - februar 1981, št. 1, Ljubljana (11-12)
5. Tone Strojin: Vidiki razvrednotenja in varstva našega okolja, Slovenija -paralele 48, Ljubljana 1976 ( 45 -48)
4.	Oušan Plut: Odlagališča odpadkov v Radovljiški kotlini, Geographica Slovenija, Ljubljana 1983 (73-99)
5.	Dušan Plut: Neurejena odlagališča odpadkov v Beli krajini, Geografski ustnik LIH (47-60), Ljubljana 1981
6.	Dušan Plut: Odlagališča odpadkov v Blejskem kctu kot degradacijski element turistične pokrajine, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, Ljubljana 1981
46
7.	Skupščina SRS: Uradni list SRS št. 8, Ljubljana 1978 (749-752)
8.	Skupščina občine Novo mesto: Odlok o obveznem zbiranju in odlaganju odpadkov na območju občine Novo mesto, Skupščinski Dolenjski list 27.7.198., Novo mesto
9.	Več avtorjev: Slovenija - naše okolje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1976
10.	France Avčin: Človek proti naravi, Ljubljana 1969
11.	Prirodoslovno društvo Slovenije: Zelena knjiga o onesnaženosti okolja v Sloveniji, Ljubljana 1972
12.	Darko Tkalčič: Kontrola i tehnologija pročiščavanja otpadnih voda, Beograd 1975
13.	Milan šifrer: Prispevki k geomorfologiji novomeške kotline, Dolenjska zemlja in ljudje, Dolenjska založba Novo mesto 196 2 ( 39-65)
14.	Miloš Polič: Programske usmeritve za razrešitev posebnih odpadkov v SR Sloveniji, Ljubljana 1980 (1-6)
15.	Ludvik Puklavec: Stanje pri posebnih odpadkih, Ljubljana 1980 (1-8)
16.	Marjan Ravbar: Reševanje posebnih odpadkov v občini oziroma dolenjski regiji, Novo mesto 1981
17.	Delavski svet TOZD Tehnoservis: Pravilnik o ravnanju z odpadki v TOZC Tehnoservis, Novo mesto 1982
18.	Delavski svet DO KRKA: Pravilnik o odpadkih, Novo mesto 1980
19.	Geodetski zavod SRS Ljubljana: Novo mesto, merilo 1:10.000, Ljubljana 1983
20.	Geodetski zavod SRS Ljubljana: občina Novo mesto, merilo 1:130.000, Ljubljana 1983
47
UDK 911.3:796 . 5 (497.12 "Velenje") = 863
PERSPEKTIVE TURISTIČNEGA RAZVOJA V OBČINI VELENJE* Darja Pristovšek xx
Turizem se v svetu dinamično in bliskovito razvija, tako da je kot gospodarska panoga na tretjem mestu takoj za proizvodnjo nafte in orožja. Jugoslavija si v borbi za devize prizadeva za hiter razvoj turizma, čeprav bi ta razvoj lahko bil bolj elastičen in prilagodljiv zahtevnejšim turistom. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na domačega gosta, ki mu je treba zagotoviti prijeten in zanimiv oddih po dostopni ceni.
Področje turizma v občini Velenje naj bi zavzelo najvišjo razvojno stopnjo šele po letu 2030, ko bo opuščen rudnik lignita Velenje, do takrat pa naj bi se postopoma razvijalo. Zaradi trenutno težkega gospodarskega položaja naj bi se do leta 1990 turizem razvijal kvalitativno, po tem letu pa še kvantitativno. To pomeni, da bo do leta 1990 razvoj turizma hitrejši v krajih, ki že imajo ustrezno infrastrukturo, nato pa se bo razvoj preusmeril še v ostale predele občine.
V občini Velenje si lahko ogledamo
-	pogoje, ki so potrebni za razvoj turizma, in
-	zvrsti turizma, ki imajo največje možnosti za razvoj.
1. Pogoji za razvoj turizma v občini Velenje
Prejšnje raziskave so pokazale, da za razvoj turizma v občini Velenje obstajajo nekateri pogoji, ki upoštevajo naravne danosti, kulturne in zgodovinske vrednote, prometno infrastrukturo, kadre in obstoječo infrastrukturo ostalih terciarnih dejavnosti.
1.1. Naravne danosti, kulturne in zgodovinske vrednote
>
Občina Velenje je locirana v severnem delu srednje Slovenije in zavzema 182 km . Jedro občine predstavlja osrednji del Šaleške doline (imenovane tudi Velenjska kotlina). V mlajšem pliocenu je nastala ojezerena udorina In zaradi počasnega in enakomernega ugrezanja je nastala precejšnja plast lignita. Območje aluvialnega dna Pake in pritokov je bilo često izpostavljeno poplavam, kar je vplivalo na prevladovanje travnih površin. Raznolika pokrajinska podoba z nizkimi griči panonskega tipa, poraščenih z gozdovi na severnih pobočjih, zanimiva razporeditev njiv na zaobljenih gričih in terasah, ter kulture travništva na vlažnih tleh ob vodnih površinah so zelo primerni za razvoj izletniškega turizma. Turisti lahko občudujejo ugrezninska jezera (Plevelovo, škalsko, Družmirsko, po letu 1990 pa bo nastala zaradi izkopavanja premoga nova ugreznina, imenovana šoštanjsko jezero). Zaradi hitrega širjenja jezer njihova obala ni urejena, ob biološko mrtvem Ple-velovem jezeru pa se razvija gostinsko - rekreativni center.
Od naravnih znamenitosti so turistično pomembne tudi kraške jame, od katerih je turistom znana le Huda luknja, ki v sebi skriva prečudovite kapnike, plesno dvorano, podzemni slap in jezero in edinstvene vrste živali. Jama je bila pred vojno celo odprta za obiskovalce, vendar sta čas in vojna uničila lesene mostove, stopnice in ograje, tako da je Huda luknja danes dostopna le jamarjem..
* povzetek mladinske raziskovalne naloge
** učenka, Srednja družboslovna šola, 6 3320 Titovo Velenje, mentor prof. Tanšek
48
Šaleška dolina je dolina gradov in nikjer v Sloveniji ni na tako majhnem prostoru toliko gradov in njihovih razvalin kot prav tu. Od množice gradov so se nekateri ohranili do danes, drugi so bili v času kmečkih uporov in v vojnih vihrah uničeni, tako da so danes vidne le njihove razvaline ali pa so povsem izginili, široki javnosti sta znana le dva gradova: grad Velenje, ki je preurejen v muzej z zanimivimi in privlačnimi muzejskimi zbirkami, in pa razvalina gradu Salek, po katerem je Šaleška dolina dobila svoje ime in ki stoji nad vhodom v dolino.
Narodnoosvobodilna vojna je v šaleški dolini pustila mnoge sledove. Na Graški gori, gori jurišev, so se odvijali najhujši boji XIV. divizije proti okupatorju, v Zavodnjah je padel slovenski pesnik Karel Destovnik-Kajuh, rojen v Šoštanju, 9.maja 1945 pa je v Topolšici nemški general von Lehr podpisal okupacijo nemških sil za JZ Evropo, s čimer se je končala II. svetovna vojna na tem področju. Spomeniki NOB so raztreseni po vsej Šaleški dolini in so zanimive izletniške točke.
Pri narodopisnih posebnostih je treba poudariti ogromen priliv prebivalstva iz drugih republik. Njihova kultura se močno razlikuje od kulture domačega avtohtonega prebivalstva. Ker pa imajo samski prebivalci kaj malo organizirane možnosti za preživljanje prostega časa, so prepuščeni samim sebi. Zato bi si morali prizadevati za izpolnitev prostega časa samskih delavcev, saj bi to koristilo tako njim kot tudi razvijajočemu turizmu.
1.2. Prometna lega
Kljub oddaljenosti od znane magistralne poti Maribor - Ljubljana, je prometna pot skozi občino Velenje še vedno velikega pomena. To je najkrajša pot iz koroškega dela Avstrije v vse geografske predele Balkana in seveda tudi do Jadranskega morja, kar bo v prihodnje velikega pomena za razvoj tranzitnega turizma.
Cestno in železniško omrežje v občini Velenje

MARIBOR 76 km DRAVOGRAD 3« ton
LJUBLJANA 96 km
REGIONALNE CESTE

49
Sam prostor občine Velenje pa je prometno za potrebe turizma še nezadostno opremljen, saj je zelo slaba povezava z oddaljenejšimi področji Šaleške doline in so zaradi tega izletniške točke slabše obiskane.
2elezniški promet je v občini Velenje slabo razvit, namenjen pa je predvsem tovornemu prometu velenjskih DO, kot so npr. Gorenje, Modni salon, Veplas idr.
1.3.	Obstoječa infrastruktura (Ostale terciarne dejavnosti)
Turizem je gospodarska panoga, ki za zadovoljitev gostov zahteva tudi razvitost terciarnih dejavnosti, ki pa so bile ob favorizaciji energetike in industrije močno zapostavljene. Ce si ogledamo občino Veienje z vidika že obstoječih objektov, ugotovimo, da jih je kar precej, vendar so bili zgrajeni izključno za potrebe prebivalstva. Hotel Paka, ki je namenjen turistom, je potreben obnovitve, edina izjema v obstoječi infrastrukturi je zdravilišče Topolšica, kjer so zgradili hotel, uredili okolico Itd. prav za namen zdraviliškega turizma. Razne obrtne in storitvene usluge so na precej nizki stopnji, še posebno v storitvah v zvezi z avtomobili.
Posebno mesto zavzema gostinstvo, ki pa je za potrebe turizma, pa tudi za potrebe domačega prebivalstva še nezadostno razvit. Za natančnejšo oceno pa bi bila potrebna posebna natančna študija, ki bi obravnavala vse parametre gostinstva in njihove smernice za razvoj.
1.4.	Kadri
V	občini Velenje je premalo kvalitetnih in strokovno usposobljenih kadrov. Primanjkljaj je, po nekaterih ocenah, rezultat nerazvitosti in relativno nizke ravni gostinstva in turizma. Manjka tudi organizatorjev, kot so vodje strežb, kuhinj in hotelskih dejavnosti, ter receptorjev in hotelskih gospodinj. Nekatere izboljšave bi lahko dosegli že z boljšim nagrajevanjem, boljšo propagando za te poklice, ustreznejšo politiko štipendiranja, dviganjem splošnega nivoja znanja vseh zaposlenih, intenzivnejšim usmerjanjem mladine v gostinske in turistične poklice.
Z izboljšanjem kadrovske strukture lahko zagotovimo kvaliteto nadaljnjega razvoja gostinstva in turizma.
2. Razvoj turizma v občini Velenje po zvrsteh
Ljudje potujejo iz različnih vzrokov in z različnimi nameni in glede na to ločimo več zvrsti turizma, izmed katerih pridejo pri nadaljnjem razvoju turizma v občini Velenje v poštev predvsem naslednje:
2.1. Stacionarni turizem
Stacionarni turizem vse bolj pridobiva na pomenu, zlasti pri tujih gostih, ki se z a nekaj dni ustavijo v Šaleški dolini. Z razvitim terciarnim sektorjem in s privlačnimi programi bomo lahko pritegnili gosta, da bo več dni ostal v naši dolini.
V	stacionarnem turizmu se povečajo prenočitvene zmogljivosti, hkrati pa pritegne dejavnost vsega terciarnega sektorja, kar bi vplivalo na kvaliteto le-tega.
1126
2.2.	Izletniški in rekreativni turizem
Zaradi naravnih znamenitosti, kulturnih in zgodovinskih vrednot je šaleška dolina odlično področje za nadaljnji razvoj izletniškega turizma. Izrabiti je treba sub-alpsko območje Karavank in Savinjskih Alp, ki predstavlja poleg velikih možnosti za razvoj izletniškega turizma tudi tro- ali več dnevno rekreacijo prebivalstva iz širšega zaledja in izkoristiti rekreativno turistična centra Trebeliško in Jezero ter rekreacijske objekte v Titovem Velenju, Šoštanju in šmartnem ob Paki.
Za izletniško rekreativni turizem je pomembno tudi pripravljanje športnikov, ki si v naši dolini nabirajo moči za nove športne uspehe.
2.3.	Zdraviliški turizem
Zdraviliški turizem se v občini Velenje razvija predvsem v Topolšici, kjer je bilo zgrajeno sodobno zdravilišče, ki z dobro zastavljenimi cilji in kvalitetnim delom uspešno uveljavlja. Za svoj prodor potrebuje tudi dobro propagando, pri tem pa se mora posluževati vseh medijev informiranja.
2.4.	Poslovni in kongresni turizem
Zaradi razvoja mesta v pomembno poslovno središče je doživel poslovni turizem v preteklosti velik vzpon razvoj industrije pa nam tudi v prihodnje zagotavlja prihod poslovnih gostov.
Poslovnim turistom v pretežni meri nudimo le gostinske usluge, poldnevno rekreacijo in oglede mesta in tovarn, seveda pa jih moramo seznaniti tudi z našo turistično ponudbo, s čimer ga bomo navdušili, da bo naslednjič prišel neposlovno, s svojo družino ali prijatelji.
Za poslovni turizem je ociočilnega pomena predvsem gostinstvo. Ce pa gostinskim uslugam (seveda ob spremljavi ostalih terciarnih dejavnosti) dodamo še ustrezne objekte v obliki kongresnih in sejnih dvoran, pa dobi poslovni turizem novo vrednost, to je kongresni turizem. Le-ta se najbolj razvija v zdravilišču Topolšica, kjer je po en seminar, simpozij ali kongres na teden.
2.5.	Tranzitni turizem
Zaradi precejšnje nerazvitosti ima tranzitni turizem ogromne možnosti za razvoj. 2al so te možnosti skoraj v celoti povezane s finančnimi investicijami, kar prav gotovo zavira razvoj.
Tranzitnim gostom moramo ponuditi takšno turistično ponudbo, ki bo gosta pritegnila, vendar mu ne bo vzela preveč časa, ampak le toliko, da bo lahko zadovoljil svoje trenutne potrebe. V poštev pridejo ugodni nakupi, ogledi znamenitosti in drugih zanimivosti (razstave, razne prireditve ...).
3. Nekatere razvojne možnosti turizma v občini Velenje
Glede na [.recej nizko stopnjo turizma v občini Velenje je omogočen dinamičen razvoj turizn-a.
51
Naj naštejem nekaj razvojnih možnosti, ki bi prispevale h kvalitetnejši ravni turizma v Šaleški dolini:
-	Velike vodne površine (jezera, reka Paka) omogočajo uvedbo komercialnega ribolova, subalpsko območje Karavank in Savinjskih Alp pa uvedbo komercialnega lova.
S širjenjem vodnih površin se pojavlja možnost navtičnega turizma. V ta namen bi bilo treba urediti pomol za pristajanje čolnov in surfov. Turistom pa bi lahko posojali čolne, jadrnice in surfe, kar bi prav gotovo vplivalo na večji dohodek.
-	Se nadalje je treba razvijati rekreacijsko turistični center Jezero. Dokončno je treba sanirati mrtvo jezero, dokončati kopališče, urediti okolico jezera in plažo, zgraditi še nekaj športnih objektov in zgraditi avtokamp (predvsem za potrebe tranzitnih gostov). Za turiste pa je potrebno zgraditi.še nekaj bunga-lovov.
-	Kraško jamo Huda luknja je. treba čimprej urediti za ogled, saj leži ob prometni poti Velenje - Dravograd.
-	V rekreacijsko turističnem centru Trebeliško bi lahko razvili tri- ali večdnevne pakete rekreacijskega oddiha. V ta namen bi bilo treba dograditi še nekaj dodatnih športnih objektov, trgovinico s prehrano in spominki, za goste pa še kamp in nekaj bungalovov.	t
-	Za razvoj turizma Je pomembna tudi razvita mesektorska povezanost, ki lahko v končni fazi doseže visoko raven. Ob tesnem sodelovanju vseh sektorjev se oblikuje reprodukcijska veriga, v kateri je turizem končni in najkvalitetnejši ponudnik.
Nasploh mora biti udeležba zasebnega sektorja v gostinstvu in turizmu večja. Turist potrebuje za zadovoljitev svojih potreb določene usluge, ki jih lahko nudi tudi zasebni sektor. Obrtno združenje bi moralo skrbeti za razvoj uslug, ki jih lahko zasebni sektor ponudi turistu, hkrati pa bi moralo skrbeti tudi za informiranje turistov o teh uslugah.
Treba bi bilo uvesti tudi dežurstva. Marsikatera občina je že uvedla dežurstvo trgovin v soboto popoldan (tudi občina Velenje) in v nedeljo dopoldan (česar v občini Velenje ni) in ob praznikih. Za sam razvoj turizma bi bilo ugodno, če bi se to spremenilo na bolje. Dobro pa bi bilo, če bi uvedli tudi dežurstva obrtnih in osebnih uslug. Te usluge bi se lahko vršile po malo višjih cenah, tako da bi delavci dobili vsaj denarno nadomestilo za delo ob nedeljah in praznikih ...
Možnosti za razvoj je vsekakor še veliko, večina jih je povezanih s finančnimi investicijami, kar je v današnjih kriznih časih gospodarstva precej neugodno.
Glede na to, da bo turizem v občini Velenje šele okoli leta 2030 postal vodilna gospodarska panoga, je še precej časa za temeljit in kvaliteten razvoj turizma. Kljub temu pa bi veljalo pohiteti z razvojem, kajti kljub slabše razvitemu turizmu lahkcj iztržimo precej denarja, s čimer bi si zagotovili finančno podlago za nadaljnji razvoj turizma.
52
Viri
1.	Kojič Drago: Turizem jugoslovanskih razsežnosti (Akcijska konferenca s področja turizma), Komunist, 22. februarja 1985, str. 17
2.	Turizem, Strategija in temelji razvojne politike, Aktualna tema, št. 20, Delavska enotnost, Ljubljana, julij 1983, str. 75-77
3.	Božič Stane In Pajenk Romana: Projekt "Velenje 2000" - Gostinstvo In turizem, ekonomski center Maribor, september 1983, str. 57-128
4.	Sore Anton: Velenjska kotlina včeraj in danes, Celje, 1963
5.	Velenje - Monografija Velenja, Ljubljana 1976
6.	Zavod za urbanizem Velenje: Osnove za prostorski plan občine Velenje, Velenje, april 1980, str. 3-6
Neobjavljeni viri:
7.	Smid Tatjana, dipl. ing. arh.: Problematika varstva in Izboljšanja človekovega okolja v občini Velenje
8.	Smid Tatjana: Posledice necelovitih planskih odločitev v razvoju občine Velenje kot energetskega bazena SRS
53
druge vesti
Velikokrat smo pri pouku geografije v zadregi, kje dobiti podatke, da bi lahko ustrezno prikazali nek pojav ali proces. Na razpolago imamo sicer precej statističnega materiala, ki pa žal ni prirejen za uporabo v šoli. Precej imamo podatkov o Sloveniji in Jugoslaviji, bolj pomanjkljivi pa so za druga območja.
Precej časa se že pogovarjamo, kako bi pripravili pregled podatkov o posameznih državah, o proizvodnji, prodaji in porabi posameznih surovin, pridelkov in izdelkov. Radi bi prikazali podatke o novih državah. Vse to nas je prisililo, da odpiramo novo rubriko, v kateri bomo poskušali vsaj nekaj tega tudi prikazati. Kakšna bo rubrika, bo odvisno tudi od vas. Sprašujte po podatkih ali drobnih zanimivostih ali pa jih v Obzorniku objavljajte sami. Morda bomo tako zbrali nekaj najosnovnejših podatkov. Kasneje bi jih veljalo vsakih nekaj let obnoviti in objaviti. Tako bi bili dostopni ne samo učiteljem, ampak tudi učencem.
Mogoče bi podatke lahko celo grafično predstavili. Za začetek smo izbrali osnovne podatke o večini držav na svetu. Tako začenjamo z dejavnostjo, ki smo jo v šoli pri pouku pogrešali. Ponovno pa vse bralce pozivamo na sodelovanje.
Urednik
i
54
NEODVISNE DR2AVE Z NAD MILIJON PREBIVALCI
Vsako leto prebivalstvo sveta naraste, poveča pa se tudi število držav. Iz leta v leto se povečujejo potrebe in problemi, naraščajo pa tudi možnosti za zadovoljevanje potreb. Seveda vse države zaradi naravnih in družbenih razmer niso enako razvite. Velike razlike se pojavijo že pri osnovnih, to je kmetijskih dejavnostih, ki morajo preskrbeti hrano in obleko. Druge države imajo dragocene surovine. Z njimi si lahko zelo pomagajo. Nekatere države so surovine smotrno izkoristile in so se ob izkoriščanju surovin uspešno industrializirale. Drugim to ni uspelo.
Konec septembra 1985 je bilo 178 neodvisnih držav. V to število niso všteta ozemlja, ki formalno še niso samostojna (Namibija, Zahodna Sahara). V pregledu tudi ni majhnih držav (Andora, Liechtenstein, San Marino, Vatikan). Podatki o površini in prebivalstvu, kakor tudi številni drugi, so zbrani predvsem po podatkih Združenih narodov, svetovne banke, OECD, kakor tudi iz podatkov mnogih drugih organizacij in statistik.
Kljub številnim virom moramo vedeti, da v številnih državah obstajajo velike razlike v zbiranju podatkov. Ker zbirajo in objavljajo te vse države vsaj za leto nazaj, je svetovni pregled še starejši. Mnogokrat se podatki za isto državo in isto časovno obdobje razlikujejo. Le redke države delajo popravke, če pride do napak, samo nekatere razširjajo zajemarje podatkov ali izboljšujejo delo statističnih služb. Zato so tudi objavljeni podatki o površini In prebivalstvu lahko različni od podatkov v drugih virih ali pa so drugačni zaradi zaokroževanja podatkov.
Slavko Brinovec
55
-	Površina v 1000 km'	Prebivalstvo v milijonih	Družbeni proizvod na prebivalca v dolarjih 198
1. Afganistan	647	14,5	221 *
2. Albanija	29	2,8	5 35x
3. Alžirija	2382	20,5	2400
4. Angola	1247	8,3	990x
5. Argentina	2777	29,6	2030
6. Avstralija	76 86	15,4	10780
7. Avstrija	84	U	9210
8. Bangladeš	144	94,6	130
9. Belgija	31	9,9	9160
10. Benln	113	3,7	290
11. Bolivija	1099	6,1	510
12. Bolgarija	111	8,9	4500x
13. Brazilija	8512	129,7	1890
14. Burkina Faso	274	6,6	180
15. Burma	676	35,3	180
16. Butan	47	1,4	114X
17. Burundi	28	4,4	240
18. Centr.afr. rep.	6 23	2,5	280
19. Čad	1284	4,8	80
20. čile	757	11,7	1870
21. ČSSR	128	15,4	5970x
22. Danska	43	5,1	11490
23. Dominik, rep.	49	6,0	1380
24. Ekvador	284	9,3	1430
25. Egipt	1001	45,9	700
26. Etiopija	1222	33,6	140
27. Filipini	300	52	760
28. Finska	338	4,9	10440
29. Francija	547	55,1	10390
30. Gana	239	12,2	320
SS
-dvT
ä > c ra ro TD
Ž! § ro m
¡5 8
Z a
-1,5 4,2X 2,4-2,BZ -1,1 0,9 2,7 3,2 1,6
2.7 -1,1, 4,02
2.8 \f> 3y6 3,1' 1,5 -1,3 -7,7 1,42 0,0* 1,2
1.5 3,0
6.6 0,7 2,9 2,2 2.2 -3,8
.. ni podatkov, x starej?' podatki, I 1981; 2 1982; 3
i
o
CD
CT> . _ O O ai — c
ITI II fc.
JC —
ID O > —. J2 ' m o>
SiR
96 104 75 77 122 98 129
94 107 100 100 127 133
95 113
107 %
104 95 98 120 125 104 101 85 82 124 107 121 72
a«.
0 a.
01 C
ro o <u "O ■D
O
12
24 3
1
13 6 20 68 27 16 3
39 5 10 15 5
50 5 3 8
42 63
25 9 3 12 33 8 32 12
M
0 c
01
Ol
E
D
46
1114 262 35 27 279 2393 436 4902 15 20 25 06 375 19 165 11 8 6 13 202 3327 2330 471 262 2475 33 324 1938 2984 112
o
Ž >
c
>
o u D
a« T7~
99
B
33
5
1
14 10x
3X 14 1
/X
1
3X 65 5 5 2 0X 69 8 16 8 8
7x
o ž
-O
o
i« 77-
14 18 47 11 45 3X
4X 19 7
26 3X 8 29 26 18 lx 1 1
35 44 34 !0X
% hrane v izvozu 1981	Zunanje trgovinski saldo v milijonih dolarjev 1982	Devizne rezerve v milijonih dolarjev 1982	Smrtnost otrok (1-4 leta) v %o 1982	Prebivalcev na zdravnika 1980	% šolarjev v starostni skupini 1981	Razvoj trgovine 1982 ;i980 = 100)
14	..	699	35	16730	34	%
..		..	3	960	106	
21	85	5915	17	26 30	94	106
..	..		39	1 491 0"	21x	104
5	-2505	4504	2	430	119	90
5	-8447	9995	<1	560	110	100
7	386	14949	1	400	99	99
20	-6 32	207	19	10940	66'	98
12	-2912	195 44	O	400	100	94
17X	-lx	10	23	16980	65	75
..	-92	56 3	22	3830x	86	76
..	..		1	410	99	
9	-16 332 3997		8	221 0X	93	84
25	9	67	36	485 1 0	20	97
14X	-317	328	12	466 0	84	86
..	..	..	26	18160	21	
..	..	37	24	45 020	32	
21	-39	52	23	26 4 30	68	90
19X	19	18	37	475 30	35	99
15	-2382	25 97	2	1930	115	74
10		..	1	360	90	
12	-2255	3010	O	480	97	99
18	-442	171	5	2320	109	82
9	-1002	797	7	760	107	98
34	-2216	1809	14	970	76	105
9	-196	277	25	58490	46	74
8	-3356	2573	4	7970	110	83
7	-943	2098	<1	5 30	96	100
10	-1.2152 53928 < 1			580	110	98
19X	83	|318	15	76 30	69	61
% lahko prekorači 100, ker so podatki zbrani
za večjo starostno skupino
				CD nv		CN	a*	m				O s	o	Smrtnost otrok (1-4 let i) v %o 1982	(D		
		> Površina v 1000 km	Prebivalstvo v milijonih	Družbeni proizvod na prebivalca v dolarjih li	Naraščanje družbenega proizvoda v %, 1973-82	Pridelava hrane 1980-8 (1 969-1971 = 100)	Obdelovalne površine v	Umetna gnojila v kg/h; 1981	% surovin v izvozu 1981	% obrti v izvozu 1981	% hrane v izvozu 1981	Zunanje trgovinski said v milijonih dolarjev 191	Devizne rezerve v mili) nih dolarjev 1982		Prebivalcev na zdravnik 1980	% šolarjev v starostni skupini 1981	Razvoj trgovine 1982 (1980 = 100)
31.	Grčija	132	9,9	3970	2,2	131	30	1335	18	29	11	-1891	26 30	1	420	103	103
32.	Gvatemala	109	7,9	1120	1,4	114	17	5 37	2	22	6	-379	351	5	8610	69	71
33.	Gvineja	246	5,2	300	0,5	89	17	18	42x	0X	„			50	17110	33	
34.	Haiti	28	5,3	320	1,9	85	32	65	GX	0X		-93	12	17	8200	69	
35.	Honduras	112	4,1	670	0,7	79	16	176	6	9	10	-228	120	8	3120	95	81
36.	Indija	3288	730,0	260	1,8	101	57	338	8	28	9	-26 96	8109	11	3690	79	%
37.	Indonezija	1919	159,4	560	4,6 3	117	9	744	83	2	11	-737	6 248	13	11530	100	108
38.	Irak	438	14,6	1800		87	12	141	97x	0X		1 05x	472X	8	1800	113	118
39.	Iran	1648	42,5	2000)	-0,11	111	10	423	88x	3X	14*	-507x	217X	13	6090	95	98
40.	Irska	70	3,5	4810	1,3	103	14	6094	3	32	13	-2147	2794	<1	780	102	86
41.	Italija	301	56,8	6 350	2,0	109	42	1633	8	40	12	-56 35	4455 2	1	340	101	95
42.	Izrael	21	4,1	5 36 0	0,2	107	20	1996	2	56	12	-2103	4335	1	370	95	93
43.	Jamajka	11	2,3	1300	-4,0	90	24	718	81	4	19	-403	109	¿1	2830	99	85
44.	Japonska	372	117,2	101 0(	3,3	91	13	3872	1	36	13	6977	34404	<1	780	100	106
45.	Jemen, AR	195	6,2	510	3,5	93	14	43	<1	20	28	-610	558	38	11670	47	
46.	Jemen, DR	333	2,1	510	6,4	92	0£	88			..	-221	271	28	7200	64	
47.	Jordanija	98	3,3	1710	7,8	70	14	53	33	35	17	-336	1378	6	1700	103	101
48.	Jugoslavija	256	22,9	25 7 0	4,3	126	31	1284	6	39	6	-465	1625	2	550	99	I01x
49.	Južnoafriška rep.	1123	26,1	2450	0,5	193	12	904	14	70	4	-2855	3944	5	21 80x	89x	I01x
50.	Kamerun	475	9,2	800	4,6,	102	16	60	33	2	9	-5 25	81	16	1 3990	107	71
51.	Kampučija	181	6,9	11 3X	* 1 >2	55	17	62	0X	0X				22x	35 280	6 4x	
52.	Kanada	9976	25,0	1200C	1,1	119	5	419	26	23	7	2470	1225 8	¿1	550	106	"94
5 3.	Kenija	583	18,8	340	1,0	88	4	344	36	II	8	-509	248	13	7890	109	87
54.	Kitajska	9561	1024,0	290	4,5	124	15	1501	24	27	16	56 08	17142	7	1810	118	
55.	Kolumbija	1139	27,7	1410	2,7	124	9	504	2	17	10	-2265	5605	4	1710	130	92
56.	Kongo	342	1,7	1230	3,6,	81	2	B	90	6	19	-320	42	10	5510	156	110
57.	Koreja, DLR	121	19,2	1 36 0X	0,4	132	19	34B6	..					2	430	116	
58.	Koreja	98	40,6	2010	5,6	125	23	3513	2	38	12	-26 7 9	2946	2	1440	107	95
59.	Kostarika	51	2,4	1020	0,4	100	10	1514	1	24	9	-200	250	1	1460	108	88
60.	Kuba	115	9,9	800	5,23	113	28	1872	5	5	••		••	1	710	107	68
ni podatkov, x starejši podatki, 1 1981; 2 1982; 3 1983; 4 % lahko prekorači 100, ker so podatki zbrani za večjo starostno skupino
		Površina v 1000 km'	Prebivalstvo v milijonih	Družbeni proizvod na prebivalca v dolarjih 198i	Naraščanje družbenega proizvoda v %, 1973-82	Pridelava hrane 1980-82 (1969-1971 = 100)	| Obdelovalne površine v %	Umetna gnojila v kg/ha 1981	% surovin v izvozu 1981	% obrti v izvozu 1981	% hrane v izvozu 1981	Zunanje trgovinski saldo v milijonih dolarjev 1982	Devizne rezerve v milijonih dolarjev 1982	Smrtnost otrok (1-4 leta) v %o 1902	Prebivalcev na zdravnika 1980	% šolarjev v starostni skupini 1981	Razvoj trgovine 1982 (1980 = 100)
61.	Kuvajt	18	1,7	18180	3,7		0,1	5000	04	9	14	5786	7073	1	570	94	115
6 2.	Laos	237	4,2	95*	-6,i'	122	4	45			..		6 x	25	20050	97	
6 3.	Lesoto	30	1,4	470	4,0	84	10	151	##			-50	48	17	186 40	104	
64.	Libanon	10	2,6	1900x	0,0'	134	34	1006					6022	3	540	118	92
65.	Liberija	111	2,1	470	-0,9	88	4	92	67	1	22	-79	8	16	9610	66	92
66.	Libija	1760	3,4	7500	0,3	127	1	375	100	<1	18	-2977	10425	11	730	123	105
6 7.	Madagaskar	587	9,4	290	-2,5	94	5	23	13	3	14	-369	20	23	20170	100	80
68.	Madžarska	93	10,7	2150	5,6	147	50	2793	8	27	9	-397	1449	1	400	99	97
69.	Malavi	118	6,4	210	1,1	99	13	106	¿ 1	2	8	-78	29	29	4095 0	62	106
70.	Mali	1240	7,5	150	2,1	83	2	64	0X	2x	20x	-113	25	27	22130	27	102
71.	Malezija	330	15,1	1870	4,9	150	20	923	36	5	13	-3445	4833	2	7910	92	03
72.	Maroko	459	22,1	750	2,1	84	18	239	44	17	23	-1876	540	22	1075 0	78	90
73.	Mavretanija	1031	1,8	440	0,7	73	1	1	4X	6X	5X	-252	144	27	14350	33	97
74.	Mehika	1958	75,1	2240	3,2	104	12	666	24x	7X	4X	-2778	1777	4	1830x	121	106
75.	Mongoli|a	1565	1,0	1 05 0X	9,5 «	95	1	112						4	450	105	
76.	Mozambik	799	13,3	21 lx	-6,9'	68	4	117	öx	b"x				20	391 10	90	04
77.	Nepal	141	15,7	170	0,3,	03	17	94	<i	7	4 .	-86	268	22	30060	91	
78.	Nemška DR	108	16,7	0600	4,4	129	46	3442						<1	5 20	95	
79.	Nemčija, ZR	249	61,0	11420	2,3	110	31	4184	7	36	1*2	3544	08 251	<1	450	100	100
80.	Nlger	1267	5,0	240	2,0	00	3	10	81	1	23	lx	35	27	38790	23	09
81.	Nigerija	924	89,0	760	-0,7	92	33	70	8X	3X	14X	-7324	1927	20	125 5 0	98	103
82.	Nikaragva	130	3,1	900	-5,3	77	13	480	2	9	18	-40	171	9	1000	104	64
83.	Nizozemska	42	14,4	9910	0,9	120	25	76 7 4	27	29	15	346 0	3020E	<1	540	100	103
84.	Norveška	324	4,1	13020	3,2	127	3	3033	60	17	7	790	7414	< 1	520	100	115
85.	Nova Zelandija	269	3,2	7410	-0,3	114	2	10241	5	14	6	-1499	646	< 1	650	102	90
a&.	Obala slon. kosti	322	9,3	720	1,1	107	12	132	8	5	20	15	23	23	21040	76	91
87.	Oman	212	1,1	6 240	5,4	95	0,2	395	94	1	13	358	1-5 32	21	1900	74	
B8.	Pakistan	7%	92,9	390	2,9	105	26	531	7	11	14	-811	1013	17	3400	56	93
89.	Panama	76	2,1	2070	2,5	103	7	521	24	6	10	-454	101	2	900	111	04
90.	Papua - Nova Gv,	462	3,2	790	-0,7	99	1	326	0*	8X	30x	-487	374	13	135 90	65	
.. ni	podatkov, x starejši podatki, 1			1901;	2 1902; 3 1903; 4 % lahko				prekorači 10		3, ker	so pod	atki 7bi	-ani za	večjo	starost	no ski
iL
	i Površina v 1000 km	Prebivalstvo v milijonih	Družbeni proizvod na prebivalca v dolarjih 1 98 ¡	Naraščanje družbenega proizvoda v %, 1973-02	Pridelava hrane 1980-82 (195 9-1971 = 100)	Obdelovalne površine v %		Umetna gnojila v kg/ha 1901	surovin v izvozu 1901	'■% obrti v izvozu 1981	% hrane v izvozu 1981	Zunanje trgovinski saldo v milijonih dolarjev 1982	Devizne rezerve v milijonih dolarjev 1982	Smrtnost otrok (1-4 let«) v %o 1982	Prebivalcev na zdravnika 1900	% šolarjev v starostni skupini 1901	Razvoj trgovine 1982 (1980 = 100)
91. Paragvaj	40/	3,5	1410	6,8	111	3		40	0"	0"	mm	-388	6 99	3	1710	102	87
92. Peru	1285	18,7	1040	-0,4	07	3		375	64	7	19	-1644	1987	0	1 390	112	89
93. Poljska	313	36,6	395 2X	-12,0	'93	49		2401	17	21	18			1	570	100	99x
94. Portugalska	92	10,1	2190	1,9,	73	39		767	9	31	16	-3227	105 40	1	540	103	
95. Romunija	238	22,7	2400x	2,6	152	45		1541	• •	#>	3	1040	2073	2	600	103	
96. Ruanda	26	5,7	270	2,3	105	39		3		##		-90 •	128	25	31510	72	63
97. Salvador	21	5,2	710	-2,3	97	34		1220	7	20	17	-250	277	7	3220	61	69
90. Saudska Arabija	2150	10,4	12180	6,2	9	0,5		602	99	1	14	45125	34051	16	1670	64	125
99. Senegal	1%	6,3	440	-0,7	93	12		47	52x	11	28	-16x	25	34	1 3000	40	09
100. Sierra Leone	72	3,5	300	-0,3	01	25		19	15	65	23x	-150	0	50	16220	39	04
101. Singapur	o¿	2,5	5620	6,5	91	12		6714	2l	26	7	-1278	0400	< 1	1150	104	1 02x
102. Sirija	105	10,4	1680	4,9	168	31		232	0	17x	24x	-493	579	5	2270	101	107
103. Somalija	6 30	5,3	250	1,9,	60	2		12	5 „	1	33	-177	15	47	14290	30	111
1 04. Sovjetska zveza	22275	276,3	5500	3,03	101	10		026	24	26x	1 2X				270	107	
105. Sri Lanka	66	15,4	330	3,2	154	33		769	14	5	19	-574	380	3	7170	103	85
106. Sudan	2506	20,4	400	3,5	87	5		60	5	1	19	-248	21	23	0930	52	85
107. Španija	505	30,2	4000	0,0	126	41		672	9	40	12	-4150	14328	<1	460	110	92
10a Švedska	450	0,3	12400	0,0	119	7		1639	9	35	7	-3547	6 286	< 1	490	98	99
109. Švica	41	6,5	I6 39C	0,8	127	10		4122	3	52	9	36 2 3	5 3511	< 1	410	118x	112
110. Tajska	513	49,5	010	4,0	138	35		177	8	12	4	-1144	2674	4	7100	96	78
lil. Tanzanija	945	20,4	240	0,1	88	6		56	10	5	13	-268	19	10	1756 0	102	85
112. Togo	56	2,8	200	0,4	89	20		24	52	13	26	-152	173	25	18100	111	112
11 3. Trinidad/Tabego	5	1,2	6900	5,2	62	31		417	90	5	13	283	336 9	1	1360	94	97
114. Tunizija	164	6,9	1290	4,1	128	32.		100	57	16	14	-657	692	6	3690	105	99
115. Turčija	701	47,3	1230	1,4	115	36		454	7	14	3	-849	26 45	9	16 30	102	09
116. Uganda	236	14,6	220	-5 f>	06	20		1	8X	lx	6X	-256	73	22	26810	54	74
117. Urugvaj	178	3,0	2490	2,9	109	11		333	1	15	7	-235	1422	2	540	122	00
118. Velika Britanija	244	55,7	9050	1,0	126	29		3296	23	31	14	9391	21083	<1	650	103	97
119. Venezuela	912	15,1	4100	0,0-	95	4		300	97	2	17	-3456	1 1815	2	990	105	112
120. Vietnam	333	57,2	I0OX	8,0	114	18		409	••	••	••		243x	4	4190	113	
ni podatkov, x starejši podatki, 2 1981; 2 1982; 3 1983; 4 % lahko prekorači 100, ker so podatki zbrani za večjo starostno skupino
J 21. Zaire 122. Zambija ! 23. ZDA 1 24. Zimbabve 125. Združeni arabski emir.	
CD >j4 VO -J ISJ -»'uf Vfl	Površina v 1000 km'
— ^J N ^ W "roVi ^ -. rsj O	Prebivalstvo v milijonih
^J — \J1 M CD ~ ^ O O O ff> C- sO O O O	Družbeni proizvod na prebivalca v dolarjih 1983
1 O — 1 1 C" M	Naraščanje družbenega proizvoda v %, 1973-82
; CD — OD CD —1 '— —1 -J VO	Pridelava hrane 1980-B2 (1969-1971 = 100)
Odiroslu To	Obdelovalne površine v ^
NJ — — — CD ca O M — ro K) ^ r-o	Umetna gnojila v kg/ha 1981
; -J: c-— K) X X	% surovin v izvozu 1981
; u ro: — Xf> X	% obrti v izvozu 1981
— : CD : :	% hrane v izvozu 1981
: i i i i o — ^ ^J ui M o	Zunanje trgovinski saldo v milijonih dolarjev 198J
ro v* — — v^i V/l M ^ U1 — (D □ W M vO	Devizne rezerve v milijo nih dolarjev 1 982
<J1 •C- — O O	Smrtnost otrok(l-4 leta v %o 1982
(J» o ro o □ Q1 O >1 >J a o m o	Prebivalcev na zdravnika 1980
— — — JJ »o KO to o o tr> o	% šolarjev v starostni skupini 1981
—	— — -J CD —	ooM-S^l ip —l	Razvoj trgovine 1982 (1980 = 100)
ocene in poročila
KRANJSKI ZBORNIK 1985. - V Kranju: Skupščina občine, 1985
Konec preteklega leta je v Kranju izšla peta številka Kranjskega zbornika, ki na 367 straneh prinaša kar 31 prispevkov. Le-ti obravnavajo to mesto in njegov okoliš iz zgodovinskega, arheološkega, umetnostnozgodovinskega in etnološkega vidika. Prikazujejo pa tudi razvoj in delovanje raznih kulturno-prosvetnih, socialnih in zdravstvenih dejavnosti oz. institucij ali pa nam osvetljujejo gospodarski razvoj celotne občine in nekaterih njenih gospodarskih podjetij. Iz obilice gradiva bomo na kratko povzeli le tiste članke, ki se tako ali drugače dotikajo tudi geografije. To prav gotovo velja za "Prispevke k zgodovini Kranja med obema vojnama" izpod peresa Jožeta Zontarja. S svojo tematiko posega namreč avtor na področje gospodarske zgodovine tega mesta in nas spominja, da je imel Kranj pred prvo svetovno vojno vodilno vlogo v gorenjski trgovini in obrti, kranjski tedenski in letni sejmi pa so bili središče trgovine z živino na Gorenjskem. Od starih gospodarskih dejavnosti so se do 20. stoletja ohranile le pivovarna, milarna in usnjarna. Z novimi mejami po prvi svetovni vojni je kranjska trgovina izgubila tuji trg z izjemo lesne trgovine z Italijo. Nastajati pa so začela nova industrijska podjetja, rresto se je številčno vse bolj večalo in tudi administrativno vse bolj širilo svoje r eje. "Razvoja upravnih in samoupravnih teritorialnih enot na območju kranjske občine po 1. 1945" se je v svojem prispevku temeljiteje lotila Nada Holynski. Zun ¡njo podobo mesta v letih 186 9-191 9 pa lahko spremljamo ob razglednicah, objavi enih v razpravi "Urbanistična in arhitekturna podoba Kranja v stari fotografiji", ki jo je prispeval Cene Avguštin. Ena med njimi je še iz obdobja pred zgraditvijo gorenjske železnice in sodi med najstarejše fotografske upodobitve gorenjskih rr est sploh. Iz teh fotografij in iz spremljajočega teksta lahko ugotovimo tudi lokacijo nekdanjih obrtnih delavnic, na tradiciji katerih je zrastla današnja moderna industrija. Tako se je največja slovenska oljarna na Britofu pri Kranju, ki je 1. 1984 proizvedla 16.619 ton rafiniranega olja in ki pokriva 40% vseh slovenskih potreb po tem proizvodu, razvila iz nekdanjega mlina, v katerem pa so že nekdaj imeli majhno stiskalnico za laneno seme (Dolenc Ciril:"Osemdeset let Oljarice"). Na tradiciji stare milarske obrti, ki je bila v Kranju živa polnih 187 let (I773-1%0), a ni nikoli prerastla v industrijo, pa se je razvila današnja kemična tovarna Exoterm, ki proizvaja pomožna livarska in metalurška sredstva (Urlep Bojan: "Nastanek, razvoj in uspehi Exoterm"). šele po zadnji vojni 1. 1947 pa je nastalo podjetje Gorenjska oblačila, katerega razvoj in poslovanje nam je v svojem članku "Nastanek in razvoj Gorenjskih oblačil od ustanovitve do danes" predstavil Andrej Pagon. "Gospodarstvo občine Kranj v letih 1979-1984" nam je podkrepljeno z raznimi ekonomskimi pokazatelji predstavila Anuška Soklič. Iz njenih vrstic razberemo, da je primarni gospodarski sektor leta 1984 prispeva! k skupnemu družbenemu produktu občine Kranj le z 2,3% vseh sredstev, medtem ko se je delež sekundarnega sektor¡a dvignil na 70,1 In terciarnega na 27fi odstotkov. Kmetijstvu in gozdarstvu so r :>svečeni trije prispevki. "Razvoj kmetijstva v občini Kranj (1900-195 3)" je obdela) Pavle Subic. Iz njegovega članka lahko povzamemo, kaj, in koliko so kmetje pridelali nekdaj ter kaj in koliko po drugi svetovni vojni. Preseneča nas obilica najraznovrstnejših kmetijskih zadrug od živinorejsko-selekcijskih, preko mlekarskih, kmetijsko-gospodar-skih in strojnih do sadjarskih in dr., ki so na tem območju uspešno poslovale že v obdobju pred zadnjo vojno. Etnologinja Anka Novak je prikazala "Zadnje kmetije v starem Kranju", saj jih je do danes preostalo le še nekaj in še te se povečini povezujejo z gostilničarsko dejavnostjo. Gozdarstvu se je posvetil Franjo Jurhar ("Gozdarstvo pri nas nekdaj in danes") in to predvsem Udin borštu, besniškemu gozdu ter Sorškem polju, v svojem članku pa omenja tudi gorske kmetije v dolini Kokre, nekdanje fužine v tej dolini, pridobivanje borove smole in še marsikaj.
61
"Bolnišnico Golnik od nastanka do danes" je prikazal Gregor Zalar, preostali članki v Kranjskem zborniku 85 pa so posvečeni raznim izobraževalnim, kulturnim ter socialnim dejavnostim v tem mestu.
LJUDJE IN KRAJI OB PIVKI. - Postojna: Kulturna skupnost, 1985
Deset let po izidu prve številke zbornika Ljudje in kraji ob Pivki je sedaj pred nami njegova druga številka, ki jo je uredil geolog Rado Gospodarič. Na 300 straneh nam prinaša kaj pestro bero. Prvi, obsežnejši del tega zbornika je namenjen daljšim prispevkom, ki obravnavajo to območje z zgodovinskega, arheološkega, geološkega, geografskega in etnološkega zornega kota. V tem kratkem prikazu bomo osvetlili predvsem tiste, ki so po svoji tematiki zanimivi tudi za geografa. To vsekakor velja za članek Janeza Kosa in Eme Umek "Postojna, podoba od trga do mesta", v katerem nas avtorja seznanjata z zgodovinskim razvojem tega naselja, ki sega od 1. 1226, ko se Postojna v zgodovinskih virih prvič omenja, preko 1. 1432, ko so jo povzdignili v trg, tja do 1. 1909, ko je slednjič postala mesto. Nastala je ob pomembni trgovski poti med Ljubljano, Trstom in Reko in je vse do prihoda železnice I. 1856 živela predvsem od tovorništva in pozneje prevozništva. Tako je ob viških trgovskega prometa v 16. stoletju šlo skozi Postojno več kot 200.000 tovorov v obe smeri. Pozneje ob koncu 18. stoletja je "proti Trstu vozilo povprečno 1.700 velikih voz, nazaj še več; malih voz, ki sta jih vlekla dva konja, pa 12.000" (str. 106). Tod skozi so vozili tudi les za gradnjo ladij v Trstu, okrog leta 1780 pa tudi vso idrijsko živo srebro. Zato je bil za Postojno, ki je dotlej živela s prevozništvom in od prevozništva, prihod železnice pravzaprav hud udarec. Avtorja nas v svojem prikazu seznanjata tudi s preostalimi gospodarskimi funkcijami Postojne, v kateri so I. 1897 našteli 121 obrtnikov, 23 gostilničarjev, pa tudi mlinarstvo je bilo v okolici že zelo stara obrt. Od 20. let 19. stoletja pa se v življenju Postojne vse bolj uveljavlja Postojnska jama. Medtem ko jo je I. 186 7 obiskalo le 3.5 95 ljudi, se je do 1. 1909 to število dvignilo že na 24.823. Postojna je bila vse od srede 18. stoletja tudi sedež raznih upravnih služb ter šolsko, zdravstveno in društveno središče za svoj okoliš. Mehtilda Urleb je v svojem članku "Arheološke najdbe iz Postojne" opozorila, da so daleč najbolj bogate najdbe v tem območju iz paleolitika, medtem ko so ostanki vseh poznejših dob veliko skromnejši, mnogo pa se jih je tudi izgubilo. Z rezultati najnovejšega geološkega kartiranja Iz 1. 1983 nas seznanja Rado Gospodarič ("Geološke razmere v Postojni"). Med tekstom je tudi črnobela geološka karta tega okoliša, Iz katere lahko povzamemo, da je obrobje zgrajeno pretežno iz zgornjekrednih apnencev, medtem ko so se v dnu ohranili eocenski flišni sedi-menti ter jezerske in rečne naplavine iz ledene ter holocenske dobe. Postojnsko območje je tektonsko močno prepreženo z daljšimi in krajšimi prelomi, ob katerih so se zemeljske plasti preiamijale, drobile in narivale, zato je ta svet seizmično dokaj labilen. Andrej Krajnc nam je na 20 straneh popisal "Poplavni svet na Pivki". Pod tem imenom poimenuje močno individualizirano pokrajino ob reki Pivki in drugih potokih, ki se od tu odtekajo na črnomorsko in jadransko stran. Poplave so na tem območju tako na kraškem kot na nekraškem terenu. Poplavni svet obsega v celoti 15,5 kmJ, kar predstavlja 16% sveta na Pivki. Do rednih poplav prihaja pomladi in jeseni, večjo škodo napravijo tiste izredne, ki nastopajo najpoqosteje poleti In s katerimi ljudje ne računajo. V obdobju 19S4-1974 so zabeležili po 4 poplave letno. Največ je bilo kratkotrajnih, ki so trajale okoli 3 dni, ostale so se raztegnile n3 teden dni In le 20% poplav je trajalo še dalje. V razpravi je poleg obsega, pogostosti in trajanja poplav govor tudi o kamninskih, reliefnih, vremenskih in hidroloških osnovah zanje ter o vlogi melioracij. France Habe nam je v svojem zapisu "Mlini in žag3 v Postojnski kotlini" podal žalostno sliko te na Postojnskem nekdaj zelo razširjene obrti: od 37 mlinov, ki so tukaj delovali še pred prvo svetovno vojno, je do danes 23 porušenih, 8 zgradb sicer še stoji a so brez mlinskih naprav in le 6
62
mlinov ima te naprave do danes vsaj delno ohranjene. Prispevka Inje Smerdel In Marije Makarovič sta etnološkega značaja. Prva nam je razložila "Kako so želi, mlatili in čistili žita v vasi Selce na Pivki", druqa pa se je posvetila temi "Viri preživljanja in način potrošnje v vasi Gradec pri Pivki v 20. stoletju". Marsikateri zanimiv podatek bo geograf našel tudi v članku Josipa Orlandiča "Železnica ob Pivki", saj je med dvema predlaganima variantama za progo med Ljubljano in Trstom, soško in kraško, slednja končno zmagala, tako da je 1. 1856 prvi vlak končno prisopihal do Postojne in naslednje leto še do Trsta.
Preostalih 18 prispevkov je znatno krajših. V njih nam avtorji na 3-5 straneh prikazujejo nastanek in razvoj posameznih gospodarskih podjetij ali pa nas seznanjajo z razvojem zdravstva, knjižničarstva ter posameznih prosvetno-kulturnih institucij.
Tatjana Sifrer
63
PRIPOMBE IN PREDLOGI ZA POIMENOVANJE KOPRSKE REGIJE
1.	Za območje občin Izola, Koper In Piran, ki se po svojih naravnih značilnostih zelo razlikuje od sosednjih regij, se je v ljudski govorici običajno uporabljalo ime Koprščina. Povsod v Istri so se namreč območja okoli posameznih mest vedno poimenovala po najpomembnejšem mestu, ki je bilo na tem območju. Tako se še danes uporablja za Labin s širšo okolico naziv Lablnščina, za Buje z okolico Bujščina, za regijo pri Pazinu Pazinščina. Tak način poimenovanja se je uporabljal za območje Izole, Kopra in Pirana, ki so ga vedno nazivali Koprščina. Tako nazivajo še danes koprsko regijo prebivalci osrednjega in zahodnega dela Istre. V slovenščini bi ustrezal poimenovanju Koprščina naziv Koprsko (na Koprskem). Ta naziv pa že zasledimo v strokovni literaturi in nekaterih sredstvih javnega obveščanja.
Glede na to, da Istrani imenujejo obravnavano območje Koprščina, bi bil naziv Koprsko verjetno primeren za poimenovanje obravnavane regije.
2.	Zelo pogosto se uporablja v strokovni literaturi naziv Koprsko Primorje. Poimenovanje te regije po Kopru izhaja iz nekdanje in današnje funkcije, ki jo ima Koper ko: širši regionalni center. Ob priključitvi te regije k Avstroogrski pa do najnovejšega časa je imel Koper vodilno funkcijo v tej regiji. 2e leta 196S postane V oper sedež okrajnega glavarstva, v katerega so bili vključeni sodni okraji Bozet, Koper in Piran. To funkcijo je imel vse do leta 1919. V letih 1947-195 ú je bil tu sedež jugoslovanske vojaške uprave cone B Svobodnega tržaškega o.'emlja. V coni B sta takrat delovala okraja Buje in Koper. Po priključitvi cone B Jugoslaviji se je formiral okraj Koper, ki je obsegal celotno južno Primorsko. Od takrat dalje se je začel uporabljati za območje celotnega okraja Koper naziv Koprsko Primorje (Meiik, Slovensko Primorje, str. 17-18). Z združitvijo okraiev Nova Gorica in Koper je leta 195 9 postal Koper upravno in politično sredir'e za celotno Primorsko. Ta ureditev je trajala vse do ukinitve okrajev leta 19 5.
Tudi po njegovi ukinitvi opravlja Koper še številne dejavnosti za široko zaledje. Tako je imel konec leta 1984 Koper 64 različnih funkcij, pomembnih za celotno Koprsko Primorje in široko zaledje.
Za posamezna območja opravlja naslednje funkcije:
-	za območje celotne koprske regije opravlja pomembne upravne, politične, gospodarske in kulturne funkcije. Med drugim je tu sedež Obalne skupščine, Obalne konference ZKS, SZDL;
-	na razširjenem območju obalnih občin in občine Sežana opravlja tudi več upravnih in kulturnih funkcij (ZSS, UNZ In drug.);
-	za območje južne Primorske delujejo v Kopru PTT, javno pravobranilstvo, temeljno sodišče, temeljno javno tožilstvo, pokrajinski štab TO, sodišče združenega dela, gospodarska zbornica ter pokrajinski arhiv;
-	Ta celo'no Primorsko je tu višje sodišče, višje javno tožilstvo, italijanski konzulat 'er sedež škofije;
64
- opravlja tudi pomembno prometno, gospodarsko ter kulturno funkcijo za območje SR Slovenije, SFRJ ter za države Srednje Evrope (RTV, Luka Koper, Interevropa, Slavnik Koper ter obmejna funkcija).
Iz navedega lahko ugotovimo, da se je Koper razvil v središče, ki ima izredno široko gravitacijsko območje. Zaradi tega menimo, da se obravnavana regija poimenuje po Kopru, in sicer kot Koprsko Primorje.Ta naziv bolj natančno določa to regijo kot naziv Koprsko.
3. Naziv Slovenska Istra le deloma ustreza, ker obsega tudi območja, ki s Koprskim Primorjem nimajo nič skupnega. Precejšen del Slovenske Istre leži izven obravnavane regije (Podgorski kras ter severni del Cičarije).
Julij Titi
Na željo koprskega geografskega društva je podkomisija za geografsko imenoslovje pri ZGDS na seji 12. septembra 1985 pretresla imena, ki pridejo v poštev za regijo Koprsko Primorje. Naziv Slovenska Istra vzbuja kot regionalno ime pomisleke zaradi italijanske manjšine. Naj se uporablja le z malo začetnico (slovenska Istra). Obala, pisana z veliko začetnica, kot regionalno ime, ne pride v poštev, ker prihaja do zamenjave z geomorfološkim pojmom. Imeni Savrini in šavrinsko gričevje ne priporočamo, ker imata pri delu domačinov negativni prizvok. Zato se strinjamo z odborom koprskega geografskega društva in s piscem gornjega članka, da je najprimernejše regionalno ime Koprsko Primorje (pisano oboje z veliko začetnico). Pomisleki so le, če zajema tudi del Krasa, ki spada h koprski občini. Omejitev na flišno ozemlje, kot jo je najti v A. Melika Slovenskem Primorju (19S0), je utemeljena z naravnogeografsko homogenostjo te regije.
Za podkomisijo: Ivan Gams
65
društvene in druge vesti
XII. KONGRES GEOGRAFOV JUGOSLAVIJE
V Novem Sadu smo se konec septembra 1985 zbrali geografi iz Jugoslavije, da bi pregledali in ocenili delo preteklih štirih let in se dogovorili za aktivnosti v naslednjem obdobju. Zahtevna organizacijska naloga je bila tokrat zaupana Geografskemu društvu Vojvodine.
Prvi dan je bilo plenarno zasedanje, v naslednjih treh dneh pa smo razpravljali po sekcijah, in sicer: v sekciji za fizično geografijo, v sekciji za geografijo prebivalstva in naselij, v sekciji za gospodarsko geografijo, v sekciji za vprašanja življenjskega okolja in v sekciji za pouk in metodiko geografije. Tak način dela je omogočil predstavitev in obravnavo heterogene, zelo specialne geografske problematike, hkrati pa omejeval konfrontacijo in verifikacijo posameznih stališč pred celotno geografsko javnostjo, ki jo zvezni kongres predstavlja.
Spremljala sem predvsem delo sekcije za pouk in metodiko geografije. Kot je že običaj, je bila ta sekcija zlasti prvi dan dobro obiskana. Večino udeležencev so predstavljali učitelji SAP Vojvodine in SR Srbne, učitelji in metodiki iz drugih republik smo bili prisotni v manjšem števila število udeležencev iz SR Slovenije je bilo skromno, še posebej, ker se kar polovica prijavljenih referentov zaradi finančnih težav zborovanja ni udeležila. Boljša je bila udeležba v drugih sekcijah. Tako ostaja udeležba na zveznih zborovanjih vse bolj domena republik cz. pokrajine, ki je organizator. To je sicer razumljivo, saj vse organizirane družbene strukture uveljavljajo delegatski predstavniški način delovanja, manj razumljiva pa je metoda dela Zveze geografskih društev Jugoslavije, ki niti pred kongresom, niti med kongresom ni sklicala Komisije za pouk geografije, ki je formalno organizator, koordinator in realizator dela na področju šolske geografije v SFR Jugoslaviji.
Organizator ob razpisu ni predvidel okvirne tematike, zato so referati in korefera-ti, pa tudi diskusijski prispevki odslikali več ali manj trenutno stanje na področju šolske geografije v posameznih okoljih, brez ambicij po kompleksni sintezi opravljenega dela in kvalitativnih premikih med obema kongresoma. S tem ne zanikam kvalitete posameznih prispevkov, ki so dovolj- resno in argumentirano opozarjali na naloge, ki nas še čakajo na področju didaktike geografije. Prav od kvalitete in ažurnosti tega dela je odvisen napredek pouka geografije in njegova utemeljitev v vzgojnoizobraževalnem sistemu ter življenju in delu.
Med odmevnejšimi referati je bil prispevek o avtohtonih geografskih učnih metodah, ki bi jih morali sistematično razvijati in ustvarjati pogoje za njihovo uporabo v praksi; zanimivo je bilo razmišljanje o strukturi učnih načrtov in pomoči učitelju pri načrtovanju dela. Z vzgojnega vidika je bil zanimiv referat o vojnogeografskem aspektu pouka geografije, ki je za potrebe uresničevanja koncepta SLO in DS v naši šoli prav gotovo potrdil utemeljenost geografskih vsebin v vseh vzgojnoizobra-ževalnih programih.
Prispevki SR Slovenije so bili rezultat organizirane priprave v okviru Komisije za geografsko vzgojo in izobraževanje, ki je predlagala dva zaokrožena tematska sklopa: Vloga in pomen didaktičnega kompleta pri geografskem izobraževanju in Računalnik pri pouku geografije. Uspeli smo pridobiti za aktivno sodelovanje deset referentov (za dva referata in osem koreferatov) iz vrst metodikov naših kadrovskih šol, pedagoških svetovalcev zavoda za šolstvo, učiteljev praktikov in delavcev obeh geografskih inštitutov. Ker se niso mogli vsi prijavljenci udeležiti kongresa,
66
je polovica programa odpadla, s tem pa je bil program sekcije precej okrnjen. Posebej obžalujemo, da nismo zagotovili praktične demonstracije naših računalniških programov, saj bi s tem prispevali h kvalitetnejši in objektivnejši oceni stanja na področju uvajanja tega medija v pouk geografije v Jugoslaviji. Med zborovanjem smo se namreč udeležili demonstracije uporabe računalnika pri pouku zemljepisa na osnovni šoli Jovan Popovič v Novem Sadu, ki je opozorila na vse težave in nedorečenost vloge tega učnega pripomočka, ki jih v naši republiki rešujemo predvsem z vidika didaktičnega kompleta. Kljub skromnim začetkom lahko ugotavljamo, da imamo sorazmerno veliko izkušenj, zato je razumljiva želja udeležencev iz drugih republik po organizirani izmenjavi izkušenj in sodelovanju. Upamo, da bo Komisija za pouk geografije pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije, ki ima v novem mandatu sedež v Zagrebu, prisluhnila tem potrebam.
Precej časa je bilo v sekciji namenjenega tematiki skupnih jeder za zemljepis v SFR Jugoslaviji. Zveza geografskih društev Jugoslavije je že na uvodnem plenarnem zasedanju opozorila na nezavidljiv položaj geografije v usmerjenem izobraževanju, ki je ostala, po zadnjem predlogu -orientacijskega predmetnika s samo dvema urama, edini splošnoizobraževalni predmet s tako majhnim fondom ur v srednjih šolah. Geografi smo se zavzeli za adekvatno obravnavo, ki bo zagotavljala vključitev vsebin geografije SFR Jugoslavije v vse programe srednjega izobraževanja.
Udeležba in sodelovanje na XII. Kongresu geografov Jugoslavije nam je omogočila vpogled v stanje na področju šolske geografije in dala možnost za realno oceno stanja v naši republiki. To je bilo koristno, učinkovitejše pa bi bilo, če bi v sprejetih stališčih odločneje presegli štetje števila ur geografije in se najprej in predvsem organizirano z vsem znanjem in sposobnostmi lotili dograjevanja vsebine in metode dela, ki zagotavlja boljše rezultate vzgojnoizobraževalnega dela in njegovo potrjevanje v družbeni praksi.
Večina udeležencev iz SR Slovenije se je udeležila tridnevne ekskurzije po Slavoniji in Vojvodini.
Mira Verbič
67
LETNO POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA MARIBOR ZA OBDOBJE SEPTEMBER 1981 - DECEMBER 1985
Geografsko društvo Maribor je pri realizaciji svojega programa v obdobju 1984/85 izhajalo iz statutarnih določil in pri tem posvetila posebno pozornost strokovnemu izobraževanju članstva, pomoči učiteljem pri pouku geografije, organiziranju strokovnih predavanj in ekskurzij, pospeševanju raziskovanja naravne in družbene problematike SV Slovenije. Pri tem se je tesno povezovalo z Zvezo geografskih društev Slcvenije, Zvezo geografskih društev Jugoslavije, Zavodom za šolstvo - organizacijska enota Maribor, Zavodom za urbanizem, Ekonomskim centrom, Zavodom za spomeniško varstvo in Katedro za geografijo pri Pedagoški akademiji Maribor. Pri sofinanciranju programa so sodelovale tako Občinske raziskovalne skupnosti SV Slovenije kot Raziskovalna skupnost SR Slovenije, saj je društvo v tem letu organiziralo III. jugoslovanski agrarnogeografski simpozij v Mariboru. Društvo se pri svojih akcijah povezuje z družbenopolitičnimi organizacijami občin.
Program dela 1984/85 je društvo v celoti realiziralo. Organizirali smo predavanja:
dr. Borut Belec, Slovenska geografija v luči 25. mednarodnega kongresa v Parizu
dr. Mavricij Zgonik, Geografski aspekti nastanka in razvoja Maribora
prof. Niko Hočevar, Geografski oris Madžarske
- Matjaž Jež, dipl. biolog, Problemi varstva okolja v zvezi z gradnjo hidroelektrarne na Muri
V okvir letošnjega programa je sodila organizacija in izvedba III. jugoslovanskega agrarnogeografskega simpozija z mednarodno udeležbo (15.-17.maj). Z njim smo želeli nadaljevati tradicijo mesta Maribor, ki je bil organizator I. jugoslovanskega simpozija leta 1965 in tako prispevati k revitalizaciji te geografske discipline. Njegova vsebina je bila namenjena predvsem metodologiji agrarne geografije, njeni tipologiji, obravnavi socialnoekonomskih dejavnikov spreminjanja fizionomije rural-nega prostora, problematiki izrabe zemlje, družbeno kmetijskih obratov, oskrbe s hrano in ekološkim problemom.
Na simpoziju so sodelovali geografi iz vseh jugoslovanskih republik in gostje iz Zvezne republike Nemčije, Poljske in Madžarske. Se pred pričetkom simpozija smo izdali zbornik Geographica Iugoslavica. Tako sam simpozij kot izdaja zbornika sta imela velik odmev v strokovni javnosti. Simpozija se je udeležilo veliko število učiteljev geografije iz SV Slovenije ter študentov. V zvezi s simpozijem smo v prostorih Pedagoške akademije pripravili razstavo geografske literature in kart, ki obravnavajo SV Slovenijo. Med sklepi simpozija kaže opozoriti na zahtevo po prodornej-šem vnašanju rezultatov raziskovalnega dela v neposredno prakso, tj. med drugim tudi v pedagoški proces.
Društvo si je prizadevalo v čim večji meri aktivirati članstvo v Pomurju in na območju občin Ptuj in Ormož. Tako sta bila ustanovljena aktiva: pomurski in ptujski. Ob lastni dejavnosti aktivov je društvo nudilo pomoč tamkajšnjemu članstvu s predavanji in organizacijo ekskurzije, vsebinsko vezane na agrarnogeografski simpozij. Seznanili smo se s problematiko SOZD ABC Pomurka, melioracijami in komasacijami v Sčavniški dolini in z Agrokombinatom Ptuj.
Oktobra smo izvedli tridnevno strokovno ekskurzijo na Gradiščansko in Dunaj.
Med pomembne akcije društva sodijo tudi predavanja in demonstracije, vezane na uporabo računalnika v osnovni šoli. Društvo ima v ta namen ustanovljeno komisijo za geografsko vzgojo in izobraževanje.
68
Ptujski geografi so organizirali strokovno ekskurzijo v Posotelje in dolino Krke ter v vinorodne Haloze. Obravnavali so haloško vinogradništvo in tamkajšnje demografske procese.
Prizadevali smo si ustanoviti aktiv koroških geografov, s čimer želimo dejavnost društva Maribor razširiti na vso SV Slovenijo. Iniciativa v tem smislu je že bila posredovana Zavodu za šolstvo - organizacijska enota Dravograd in tamkajšnjim družbenopolitičnim organizacijam.
Naši člani dr. Borut Belec, dr.Božidar Kert, prof. Ludvik Olas in prof. Vera Ma-lajner so na kongresu jugoslovanskih geografov v Novem Sadu nastopili z referati.
Leto 1985 je prelomno leto v dejavnosti geografov SV Slovenije, saj smo iz aktiva prerasli v samostojno društvo s ptujskim in pomurskim aktivom znotraj Zveze geografskih društev Slovenije. V društvu deluje 91 članov, pri čemer pa še niso zajeti oziroma evidentirani pomurski in koroški geografi.
Predsednik Ludvik Olas
69
J3¿
S-fl
SEZNAM DIPLOMANTOV GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI V MARIBORU OD USTANOVITVE PA DO 31.12.1985
Zap. št.	Priimek in ime i	Stud. skupina	Zap. št.	Priimek in ime	Stud. skupina
1.	Kusovac Drago	GE-ZG	51.	Cepin Angela	GE-ZG
2.	Sticl Herman	GE-ZG	52.	Deržanič Martina	GE-ZG
3.	Sikošek Vera	GE-ZG	5 3.	Pele Pavla	GE-ZG
4.	Stojanovič Vlado	GE-ZG	54.	Pavičevič Danilo	GE-ZG
5.	Strafela Janko	GE-ZG	55.	Barbarič Karel	GE-ZG
6.	Sedmak Franc	GE-ZG	56.	Plešinjak Ervin	GE-ZG
7.	Sajfrid Matilda	GE-ZG	57.	Vičar Borica	GE-ZG
8.	Bučevac Draqutin	GE-ZG	58.	Golob Elizabeta	GE-ZG
9.	Rojs Maks	GE-ZG	59.	Fošnarič Lojze	TV-GE
10.	Carni Koloman	GE-ZG	6 0.	Drobne Franc	GE-ZG
11.	Pogorevc Albert	GE-ZG	61.	Lešnjak Martin	GE-ZG
12.	Kočevar-Koželj Silva	GE-ZG	62.	Lorenci Melita	TV-GE
13.	Cokl Dušan	GE-ZG	6 3.	Peterkovič Marija	GE-ZG
14.	Ovček Rihard	GE-ZG	64.	Pogorelčnik Jelka	GE-ZG
15.	Stojanovič Rista	GE-ZG	65.	Pušnik Ljudmila	GE-ZG
16.	Bobinski Milan	GE-ZG	66.	Drev Stanko	GE-ZG
17.	5ilec Franc	GE-ZG	67.	Bratuš Marija	GE-ZG
18.	5tefančič Božena	GE-ZG	68.	2ekš Frida	GE-ZG
19.	Požauko Ivan	GE-ZG	69.	Kučan Zoltan	GE-ZG
20.	Fajdiga Mirko	GE-ZG	70.	Fišekovič Slavica	GE-ZG
21.	Končnik Alojzija	GE-ZG	71.	Pogač Karel	GE-ZG
22.	Hren Ivan	GE-ZG	72.	Mikič Antonija	TV-GE
23.	Horvat Leopold	GE-ZG	73.	Jurič Herbert	TV-GE '
24.	Smaja Karel	GE-ZG	74.	Majcenovič Pavla	TV-GE
25.	Partljič Rozalija	GE-ZG	75.	Novačan Elizabeta	GE-ZG
2&.	Požar Jože	GE-ZG	76.	Pikon Marija	GE-ZG
27.	Bradač Ivan	GE-ZG	77.	Beškovnik Filip	GE-ZG
2e.	Zlatnik Jože	GE-ZG	78.	Lampreht Rajmund	GE-ZG
29.	Zorko Alojz	GE-ZG	79.	Cobal Stanislav	GE-ZG
30.	Tinta Dušan	GE-ZG	80.	Gjerkeš Matija	GE-ZG
31.	Jordan Jože	GE-ZG	81.	Strgar Franc	GE-ZG
32.	Pleteršek Ludvik	GE-ZG	82.	Horvat Anton	GE-ZG
33.	Brvar Ljuba	GE-ZG	83.	Lešnik Rudi	GE-ZG
34.	Lah Renata	GE-ZG	84.	Karber Karolina	GE-ZG
35.	Drofenik Anton	GE-ZG	85.	Rihtarič Nada	GE-ZG
36.	Labovič Jovan	GE-ZG	86.	Topolovec Marija	GE-ZG
37.	Krope Jože	GE-ZG	87.	Trobentar Marija	GE-ZG
38.	Kozmus Marija	GE-ZG	88.	Petrovič Simon	GE-ZG
;9.	Leskovšek Martin	GE-ZG	89.	Pisanec Franc	GE-ZG
40.	Pal Marjeta	GE-ZG	90.	Kozel Kamila	GE-ZG
41.	Pumpernik Elizabeta	GE-ZG	91.	Sega Vilma	GE-ZG
42.	Kincl Marija	GE-ZG	92.	Žižek Matija	GE-ZG
43.	Lončarič Marija	GE-ZG	93.	Stajner Martin	TV-GE
44.	Dolinšek Maks	GE-ZG	94.	Sever Ivan	GE-ZG
45.	Varaš Renata	GE-ZG	95.	Lipovec Majda	GE-ZG
¿6.	Veber Gustav	GE-ZG	56.	Kulčar Silvija	GE-ZG
47.	Kšela Janko	GE-ZG	97.	Kološa Vladimir	GE-ZG
48.	Težak Ivan	GE-ZG	98.	Matvoz Štefan	GE-ZG
49.	Orešnik I/o	GE-ZG	99.	Tkalčec Dragica	GE-ZG
50.	Predan Olga	GE-ZG	100.	Rovšnik Anton	GE-ZG
70
101.	Primožič Dušan	GE-ZG	159.
102.	Pralica Dušan	GE-ZG	160.
103.	Koren Andrej	GE-ZG	161.
104.	Strajher Anica	TV-GE	162.
105.	Luršak Marija	GE-ZG	16 3.
106.	Gjerkeš Marija	GE-ZG	164.
107.	Sulek Franc	GE-ZG	165.
108.	Lazar Igor	GE-ZG	166.
109.	Krstič Nebojša	GE-ZG	167.
110.	Kopfmajer Jožica	GE-ZG	168.
111.	Tement Milena	GE-ZG	16 9.
112.	Brunec Peter	GE-ZG	170.
113.	Osojnik Vojteh	GE-ZG	171.
114.	Zelenik Anton	GE-ZG	172.
115.	Duh Franjo	GE-ZG	173.
116.	Merva Marjetka	GE-ZG	174.
117.	Laura Janez	GE-ZG	175.
118.	Cahuk Štefan	GE-ZG	176.
119.	Fuks Branko	TV-GE	177.
120.	Jan Tonka	GE-ZG	178.
121.	Sebjanič Alfred	GE-ZG	179.
122.	Topolovec Vida	GE-ZG	180.
123.	2alik Štefka	GE-ZG	181.
124.	Hajdinjak Slavica	GE-ZG	182.
125.	Samastur Erika	GE-ZG	183.
126.	Perše Marija	GE-ZG	184.
127.	Ahčin Natalija	GE-ZG	185.
128.	Podgoršek Valerija	GE-ZG	186.
129.	Golob Franc	GE-ZG	187.
130.	Struga Franc	GE-ZG	188.
131.	Kržan Franc	GE-ZG	189.
132.	Dežman Rajko	TV-GE	190.
133.	Podlesnik Marija	TV-GE	191.
134.	Razdevšek Radoslav	TV-GE	192.
135.	Rojs Antonija	GE-ZG	193.
136.	Krampi Franc	GE-ZG	194.
137.	Medun Erika	GE-ZG	195.
138.	Berce Alka	GE-ZG	156.
139.	Karlatec Jožef	GE-ZG	197.
140.	Gomboc Štefan	GE-ZG	198.
141.	Vodopivec Emest	GE-ZG	199.
142.	Lah Jože	GE-ZG	200.
143.	Bernšek Breda	TV-GE	201.
144.	Bombek Marjana	GE-ZG	202.
145.	Bukovnik Stanislava	TV-GE	203.
146.	Podpečan Zofija	GE-ZG	204.
147.	Klemenčič Marija	GE-ZG	205.
148.	StingI Vladimir	GE-ZG	206.
149.	Masnec Milan	GE-ZG .	207.
15 0.	Valcl-Brežnjak Jožica GE-ZG		208.
151.	Sošter Gorazd	GE-ZG	209.
152.	Rebernik Verner	GE-ZG	210.
15 3.	Petelinšek Justina	GE-ZG	211.
154.	Cervič Valerija	GE-ZG	212.
155.	Fakin Franko	GE-ZG	213.
156.	Struc Marija	GE-ZG	214.
157.	Sapač Rudolf	GE-ZG	215.
158.	Vobovnik Franc	GE-ZG	216.
Legat Sonja	GE-ZG
Gamse Danica	GE-ZG
Smid Tatjana	GE-ZG
Potočnik Rudi	GE-ZG
Volk Miloslava	GE-ZG
Verdnik Darinka	GE-ZG
Ftičar Štefan	GE-ZG
Ajlec Erika	GE-ZG
Vozlič Franc	GE-ZG
Skorič Mirjana	GE-ZG
Sernc Milena	GE-ZG
Mohor Milena	GE-ZG
Gorše Ivanka	GE-ZG
Pojavnik Marjan	TV-GE
Fule Tibor	GE-ZG
Kovačič Vlado	GE-ZG
Plošinjak Boris	GE-ZG
Juteršnik Peter	GE-ZG
Posavec Jagoda	GE-ZG
Burjan-Gaiser Truda	GE-ZG
Petan Darja	GE-ZG
Šalamun Matej	GE-ZG
Kus Miran	GE-ZG
Vobovnik Rihard	GE-ZG
Faletič Daniela	GE-ZG
Kramberger Stanislava GE-ZG	
Pristavnik Alojz	GE-ZG
Golob Peter	GE-ZG
Robar Anica	GE-ZG
Predikaka-Hojnik Zdenka GE-ZG	
Renko Zvone	GE-ZG
Leskovšek Franc	TV-GE
Sauperl Ciril	TV-GE
Možek Jožko	TV-GE
Drevenšek Janez	GE-ZG
Helbl Jelka	TV-GE
Hvaleč Ivan	GE-ZG
Lasič Melita	GE-ZG
Lesjak Lea	GE-ZG
Baštevc Metka	GE-ZG
Galun .Irena	GE-ZG
Putanec Marjan	GE-ZG
Spolenak Bernardka	GE-ZG
Sila Janko	TV-GE
Zorko Srečko	GE-ZG
Vaupotič Branko	GE-ZG
Ružič Aleksander	GE-ZG
2laber Stanislava	GE-ZG
Lešnik Milena	GE-ZG
2eželj-Mršnik Zlata	TV-GE
Gajšek Maja	GE-ZG
Krajnc Marta	GE-ZG
Kandrič Branko	GE-ZG
Rožman Anica	GE-ZG
Pogorevc Edmund	GE-ZG
Sušek Danijela	GE-ZG
Burger Bojan	GE
Breznik Bernardka	GE-ZG
217.	Breznik Gizela	GE-ZG	275.	Planine Ivan	DMV-GE
218.	Jošt Zdenka	GE-ZG	276.	Sagadin Romana	DMV-GE
219.	Cotič Mirko	GE-ZG	277.	Paradiž Mira	GE-ZG
220.	Rejec Marjan	GE-ZG	278.	Pihler Ivo	GE-ZG
221.	Korošec Vlado	GE-ZG	279.	Sumak Katarina	GE-ZG
222.	Bence Jože	GE-ZG	280.	Bevc Ivi ca	DMV-GE
223.	Sauperl Nataša	GE-ZG	281.	Likavec Alojzija	GE-ZG
224.	Sukič Marjan	TV-GE	282.	Krušič Marjeta	GE-ZG
225.	Tekavc Bojana	GE-ZG	283.	Lainščak Karel	GE-ZG
226.	Repotočnik Pavla	GE-ZG	284.	Segula Jože	DMV-GE
227.	Hederih Jožef	GE	285.	Golob Jožica	DMV-GE
228.	Gazvoda Marija	GE-ZG	286.	Supanič Vojko	DMV-GE
229.	Salamon Boris	TV-GE	287.	tetnar Boris	DMV-GE
230.	Makovec Marjan	GE-ZG	288.	Abramenko Anica	DMV-GE
231.	Lesar Igor	GE-ZG	289.	Krašovc Ivanka	GE-ZG
232.	Toš Marjan	GE-ZG	290.	Zamuda Tatjana	GE-ZG
233.	Terbuc Bojan	GE-ZG	291.	Feguš Slavko	GE-ZG
234.	Trstenjak Zdenka	GE-ZG	292.	Mere Janez	DMV-GE
235.	Kožar Lučka	GE-ZG	293.	Gnilšek Izidor	DMV-GE
236.	Vollmeier Vera	GE-ZG	294.	Žerjav Lijana	GE-ZG
237.	Savič Zdravko	GE-ZG	295.	Ohman Goran	GE-ZG
238.	Lazarev Vojko	GE-ZG	2%.	Krajnčan Jožica	DMV-GE
239.	Kšela Bogoljub	DMV-GE	297.	Varga Jana	GE-ZG
240.	Antič Olga	DMV-GE	298.	Fluhar Sonja	GE-ZG
241.	Kumer Ivi ca	GE-ZG	299.	Sek Jelka	DMV-GE
242.	štancer Milena	GE-ZG	300.	2ohar Marija	GE-ZG
243.	Otič Marta	GE-ZG	301.	5viglin Marijan	DMV-GE
244.	Smogavc Ljudmila	GE-ZG	302.	Trunkelj Alenka	DMV-GE
245.	Koveš Antonija	GE-ZG	303.	Novak Olga	GE-ZG
246.	Milkovič-Weldt Jelka	GE-ZG	304.	Koša Evgen	DMV-GE
247.	Varga Štefan	GE-ZG	305.	Gumzei Alojzija	DMV-GE
248.	Senekar Ljudmila	GE-ZG	306.	Krašovec Breda	DMV-GE
249.	Rožanski Natalija	GE-ZG	307.	Skerbinek Vinka	GE-ZG
25 0.	Zorko Amalija	GE-ZG	308.	Jeza Janez	DMV-GE
251.	Sukič Ana	GE-ZG	309.	Romih Milan	DMV-GE
25 2.	Goričanec Ljubica	GE-ZG	310.	Potočnik Dragan	GE-ZG
25 3.	Germič Erika	GE-ZG	311.	Savernik Helena	GE-ZG
254.	Kukovičič Jožef	GE-ZG	312.	Gerič Erika	DMV-GE
255.	Sirec Branko	GE-ZG	313.	Salobir Milena	GE-ZG
256.	Zafošnik Melita	DMV-GE	314.	Supančič Darko	GE-ZG
257.	Macur Miha	GE-ZG	315.	Leskovar Judi ta	GE-ZG
258.	Maček Hilda	GE-ZG	316.	Duh Majda	DMV-GE
259.	Kovačič Ivan	DMV-GE	317.	Tement Darinka	GE-ZG
260.	Mirnik Roman	GE-ZG	318.	Skrlovnik Leon	GE-ZG
261.	Ekart Sonja	GE-ZG	319.	Tkalec Marija	DMV-GE
26 2.	Golob Miha	GE-ZG	320.	Vovk Branka	DMV-GE
263.	Nemec Ernest	GE-ZG	321.	Vodušek Zvonko	DMV-GE
264.	Lajh Zdravko	DMV-GE	322.	Mesarič Silva	DMV-GE
255.	Wute Marija	DMV-GE	323.	Vinšek Alojz	GE-ZG
266.	Topolovec-Klampfer	Milica TV-	GE324.	Sanekovič Stanislav	GE-ZG
26 7.	Munda Mirica	GE-ZG	325.	Pernek Tatjana	GE-ZG
26 8.	Mejavšek Martina	GE-ZG	32S.	Vratanar Bogdana	GE-ZG
269.	Vogrinčič Franc	GE-ZG	327.	Imenšek Borislava	GE-ZG
27C'	Sevčnikar Metka	GE-ZG	328.	Falež Andrej	GE-ZG
271.	Sajko Ivan	GE-ZG	329.	Pačnik Peter	GE-ZG
272.	Zeieznik Nada	GE-ZG	330.	Bukovec Avgust	GE-ZG
273.	Halap-Savič Cecilija	GE-ZG	331.	Medved Mihaela	GE-ZG
274.	Skerget Alojz	GE-ZG	332.	Maček Darja	GE-ZG
333.	Lorger Martina
334.	Schmirmaui Sonia
335.	Razqoršek Bernarda
336.	Flegar Marija
337.	Tornar Anton
338.	Rous Gabrijela
339.	Cižič Irma
340.	Hojker Ervin
341.	Krapše Štefan
342.	Golob Dušan
343.	Trančar Ada
344.	Metikoš Momir
345.	Kočevar Irena
346.	2laus Stanislava
347.	Pečnik Vekoslava
348.	Marič Ivanka
349.	Serdinšek Alojz 35 0.	Duler Alenka 351.	Seršen Darij
35 2.	Cernjavič Simona
35 3.	Herman Martina
354.	Pugel Silvo
355 .	2mavc Marjan
356.	Pačnik Helena
35 7.	Krajnc Jerica
358.	Uroševič Vesna
35	9.	Bauman Bojan
36	0.	Raztresen Ana
361.	Skledar Milan
362.	Brecelj Estera 36 3.	Sonjak Zala
364.	Gorjup Nataša
365.	Vantur Igor
366.	Hudovernik Jožefa 36 7.	Hercea Ivanka 368.	Rous Terezija
36 9.	Bitenc Sintija
370.	Grčar Metka
371.	Horvat Dušanka
372.	Kolar Janez
373.	Herqu!a Slavica
374.	Mohorko Tatjana
375.	Trdin Ana
376.	Steblovnik Tanja
377.	Slatinek Luciia
378.	Sabath Bojan
379.	Mikola Stanislava
380.	Recelj Andreja
381.	Mesarič Silva
382.	Kolarič Tatjana
383.	škrinjarič Zofija
384.	Amon Nada
385.	Vindiš Marija
386.	Brankov Miloš
387.	Klampfer Marjan
388.	Prša Slavko
389.	Dobnik Aleksandra
390.	Rihtarič Marija
DMV-GE	391.	Salamon Tanja	TV-GE
GE-ZG	392.	Dajčman Tatjana	GE-ZG
GE-ZG	393.	Horvat Andrej	DMV-GE
GE-ZG	394.	Rogan Anica	GE-ZG
GE-ZG	395.	Rižnik Branko .	GE-ZG
GE-ZG	3%.	Hat Silva	GE
DMV-GE	397.	Zoreč Zvezdana	GE-ZG
DMV-GE	398.	Goltnik Andreja	GE-ZG
GE-ZG	399.	Bari Vlasta	GE-ZG
DMV-GE	400.	Simon Alenka	GE-ZG
GE-ZG	401.	Sorgo Peter	DMV-GE
DMV-GE	402.	Zadravec Danilo	GE-ZG
GE-ZG	403.	Petrič Zdravko	GE-ZG
GE-ZG	404.	Ambrož Sonja	GE-ZG
DMV-GE	405.	Zadravec Suzana	GE-ZG
DMV-GE	406.	2ajdela Ivo	GE-ZG
DMV-GE	-407.	Pavel Danica	GE-ZG
GE-ZG	408.	Mihaiič Dragica	GE
DMV-GE	409.	Mandl Vera	DMV-GE
DMV-GE	410.	Hrast Stanislav	GE-ZG
GE-ZG	411.	Novak Silva	GE-ZG
GE	412.	Lorger Irena	GE-ZG
DMV-GE	413.	Augustinovič Drago	GE-ZG
GE-ZG	414.	Horvat Danica	DMV-GE
GE-ZG	415.	Hunski Marija	DMV-GE
GE-ZG	416.	Dobaj Jasna	GE-ZG
DMV-GE	417.	Gjorek Breda	GE-ZG
GE-ZG	418.	Lebar Majda	GE-ZG
GE-ZG	419.	Kramberger Ivanka	GE-ZG
DMV-GE	420.	Nežmah Alenka	GE-ZG
DMV-GE	421.	Podkubovšek Marta	DMV-GE
DMV-GE	422.	Mohorko Jožef	GE-ZG
DMV-GE	423.	Bizjak Jolanda	GE-ZG
GE-ZG	424.	Sitar Marjana	GE-ZG
GE-ZG	425.	Dvornik Marija	GE-ZG
GE-ZG	425.	Kos Marjan	GE-ZG
DMV-GE	427.	Kramberger Zdravko GE-ZG
GE-ZG	428.	Kregar Franc	GE-ZG
GE-ZG	429.	Bonaja-Lukner Irena GE-ZG
GE-ZG	430.	Klemene Milan	DMV-GE
DMV-GE	431.	Vodovnik Franc	GE-ZG
GE-ZG	432.	Lešnik Zlatka	GE-ZG
DMV-GE	433.	Blanuša Jasna	GE-ZG
DMV-GE	434.	Vučak Vojko	GE-ZG
DMV-GE	435.	Janžekovič Lidija	GE-ZG
GE-ZG	436.	Sušeč Nevenka	GE-ZG
DMV-GE	437.	Breznik Hedvika	DMV-GE
DMV-GE	438.	Simonič Marjeta	GE-ZG
GE-ZG	439.	Primožič Helena	GE-ZG
DMV-GE	440.	Gabor Alojz	GE-ZG
DMV-GE	441.	VIdali Bernardka	GE-ZG
GE-ZG	442.	Rojko KIrka	GE-ZG
GE-ZG	443.	Lorbek Alenka	GE-ZG
DMV-GE	444.	Potnik Carmen	GE-ZG
GE-ZG	445.	Skrinjar Boris	GE-ZG
GE-ZG	446.	Vernik Emica
GE-ZG	447.	Drekovič Ljubica
GE-ZG	448.	Valentan Milan
ro — ovom—i^^c-^ro-o^
o -, —•——• cr 01 1) c u> rz c. m c afimc c ¡j n o ?----
re
S1 R" 2. 01 oT
Si - O m	=J
n,n,„< 7t ^r -• cr O o» x- ro
^ n 01 0)
01 - -
0) p
•---s; a>
o 0,-J. ID
C/i r» 0) 01 uk 01
l/l 0( = 01 ai
cn t« oi
01 (D
¿TTt U> 01 (D ~ D 01
00000000000000
iiiiiiiipppiii
NNNNNNNN^^NNN
OOOOOOOOqq^OOO m m m
UDK 91 0:372.891:528.94 = 86 3 Brinovec S.
64000 Kranj, VU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška c. 13
GRAFIČNA METODA FRI FOUKU GEOGRAFIJE
Metoda grafičnega prikazovanja je za geografijo izredno pomembna zaradi uporabe različnih vrednostnih, številčnih in prostorskih prikazov. Prikazane so vrste grafičnega prikazovanja in sicer: risanje geografskih objektov in pojavov v naravi, risanje na osnovi karte, risanje profilov, prikazovanje številčnih podatkov.
UDK 910: 373.5 = 36 3 Verbič M.
61000 Ljubljana, VU, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Poljanska 28
UGOTOVITVE SPREMLJANJA IN VREDNOTENJA UČNEGA NAČRTA IN UČBENIŠKEGA GRADIVA ZA GEOGRAFIJO V PROGRAMIH SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA
Prispevek gcvori o spremljavi pouka geografije v vseh letnikih vzgojnolzobraževalnih programov, kjer se geografija pojavikot temeljni stl"okovno-teoretični predmet.
UDK 911:371.3 = 86 3 Umek M.
61000 Ljubljana, VU, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12
UČNA PRIPRAVA V OBLIKI MISELNEGA VZORCA
Priprava na delo v razredu je učiteljeva vsakodnevna naloga. Brez nje ne more optimalno izvesti učne ure. O načinu zapisovanja učnih priprav srečamo različna mnenja. Prikazana je priprava v obliki miselnega vzorca.
UDK 911:371.388.8:37 3.34 = 86 3 Koiiak M.
61000 Ljubljana, YU, Fedagoška akademija, Kardeljeva ploščad
NARAVOSLOVNI DAN - FRIMER VAJE ZA UGOTAVLJANJE NARAVNOGECGRAFSKIH IN DRU2BEN0GE0GRAF-SKIH ZNAČILNOSTI S POMOČJO NEFOSREDNEGA CFA-ZOVANJA
Pri izbiri opazovalnega območja moramo upoštevati učni načrt, predznanje učencev, možnost oblikovanja skupin, fizične sposobnosti učencev in interese drugih predmetov. Prikazan je naravoslovni dan, kjer učenci ugotavljajo prisojna in osojna pobočja, razporeditev rastja glede na lego in možnost življenja v takem sveta
w
H
PS <
Ui
w
U! CO Z
<
J eu
		Cd		^ C rt S <H •>-) CtJ rH
		S		
		<		rt > X) •>-> O 3
		S3		rt iH "r"3
				•o ti J
(d		CO >		o o
-3		-3 O		s- a rt
iC <		z tu		O. N
Q O Č5 M		M M > CC		•C d) a) -H >
O -J		<C X		4-3 "O N
eu o		CO		i* O
		o		rt > rt
o o				KI ^
1		(H CO		m
		si		a> jz c 0) -H
S j <c			>	m m c
<X Cd '-3 -3 >CO Q < > -3 J 2 M O J				c > rt ■H <-i
< Cr. m	M	13	O	c > CU
KOD	se		M	rt
		C O K		rH M c
idKO J	CQ	« cu	t-	CU <_> -1-i
ma
rt		
	rt	
	c >	
c	•H O	
■h		
•o	aj <H	
rt	o o	
ih	•H S	
S -H		
	3 -	
rt	rt	
'—3	rt jO	rt
rt	> >N	c
•a	d) o	a
o	•HH	•r-)
u	C- cu O N	rh
(X		jO
	N	
4->	rt cd	
CO £	ss > <D - ■<-)	J
D	S) rt	rt
4-!	■n ^	o
L,	■<-) q	■rl
01 ^		rh 3
QiN^ S Cd > CKtd OCQW
cd
-3
OC Ci] -DO CC
8-3 2 H Cd J) «aîHSI CU
<( W K E O
O S
_ N M E-< « M CU
DZtOO 0>O U W O K O " 3 J O 1»!
O CQ O
M >M CC J Q O
<D >
rt t* T3
O. 3
eu co
a) •o
o
§0
a> j*
co c
•H
>a -O
o
•a
Cd O
O >
Q
O >
§
Cd
CO
rt n
rt 4-> Ch rt
Cd
-3 g
u §
J
CO
œ
co g
cc
s
3 g
Cd H CO
g M
O Cd >CO -3 > ZXSl
288 •-3 ec oc <c H O
4)
4->
t-c rt X
co C •H
>o
jO O
O O O LTi
Cd -3
8 J
00
oc
CO g
œ
S S
co £
o o o o o ir>
o o o o
LTi
Cd
-3 g
ÙL4 >
o
J CO
œ
CO
E-<
UDC 911.3:628.29*628.4(497.12 "Novo mesto") = 20 Jaklič F., Brunskole A.
68000 Novo mesto, VU, Srednja šola pedagoške, tehnične in naravoslovne usmeritve, Cesta herojev 2
DUMPING OF SOLID AND LIQUID TRASH IN THE LOCAL COMMUNITES OF NOVO MESTO
A
The abstract concerning youth research project deals with organization of collecting solid trash in the local communities of Novo mesto. "Black" (not allowed) dumping grounds are also demonstrated.
UDC 911.3:796.5(497.12 "Velenje") = 20 Pristovšek D.
6 3320 Titovo Velenje, YU, Srednja družboslovna šola,
Vodnikova ulica 2 «
TOURIST DEVELOPMENT PERSPECTIVES IN THE COMMUNE Oh VELENJE
Abstract about youth research project deals with conditions for tourist development and types of tourism in the commune of Velenje. Some possibilities of such development are indicated.
UDC 910:373.5 = 20 AnCik B.
6 4240 Radovljica, YU, Srednja Sola za turizem in gostinstvo, Gorenjska cesta 1 3
SOME THOUGHTS OF KNOWLEDGE AND ROLE OF GEOGRAPHY AFTER FOUR YEARS OF VOCATION ORIENTED SECONDARY .SCHOOLS EDUCATION
In the article, by means of questionnaire, the knowledge of geography in the fourth class - economical technician, is demonstrated. Results should show pupils' opinions about geography role within specific program of oriented education.
UDC 911.3:351.824.11(497.1) = 20 Vrišer I.
61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12
ELECTRO-ECONOMY IN YUGOSLAVIA
As many energetically - poor countries, Yugoslavia also neavily depends on electro - energy. Its main resources are water energy and lignite. Water energy power and its usage is demonstrated, as well as coal production is indicated. The most important hydro- power plants and thermo-power plants are stated.
A
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE W LJUBLJANA
61000 Ljubljana, Mestni trg 26 si Mioi-ero-iMij. P P
KNJIGE. MUZIKALIJE. TISKOVINE. UČILA. ŠOLSKE IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE
Nov didaktični komplet ZLMLJLPIS ZA 6. RAZRED OSNOVNIH SOL
Didaktični komplet dopolnjuje učbenik z Istim naslovom, ki ga je Izdala ■raloiba Mladinska knjiga.
Avtorja didaktičnega kompleta sta Marija KoSak in Slavko Brinovec.
Didaktični komplri vsebuje
-	KO barvnih diapozitivov
-	I 3 tem s 44 barvnimi prosojnicaml
-	7 blokov delovnih listov za učence
Didaktični komplet izide maja 1 90> in velja 82.000 dinarjev.
Naročite ga lahko v oddelku učil pri DR2AVNI ZAL02BI SLOVENIJE v Trubarjevi 27 v Ljubljani.


•«7?	IIS-M>NAJL ...

...../
S f ' .
r.novo	v ni,a»
1
MfÎDOVèClNA	/Tov,-m»'

o,«ko ....	ID«lJ-%
rup8 ^^ idrij^t,
^VIPAVA?'
✓"v p H * 1
L / \ V-
• &
:>f09

oe <S>


« V	J*^
„ Brii v ,
Senooni' _ •^u^yr ^enofatu
^ V ] .
te ;
v..,, o-tt^^m
Vi »miki J	«
i¿*.0v>rt* a
Î^Cr.^60 M y .
• '•«^L JuM K	_ -,_)
« XXo» ^M« A.	»TT-:


iliv,J
KOPER
. i J-.lf.na t
ZOLA —
le k .«<>
C^r^ • y ^V^ > hiüuüS-
___^
^^ i * f S*čo ,« / «i^^^/oö'^ '/
•rjf*
Vrorm«
\\
Cs	v;o"d
^ 4,'mQlVÍCO
Mo»roi >«o» io»*f •