Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 164 Razmišljanja Jurij STREHAR Poslanstvo razrešitve razpršene gradnje Razmišljanje se ukvarja z urejanjem območij razpršene gradnje v smeri zgo- ščanja (UN-Habitat, 2015). S tem se izboljša učinkovitost obstoječe zazidave in pridobijo nove površine.[1] Pomembnost obravnave razpršene gradnje Širjenje mesta je trenutno pomemb- no navznoter (Plut, 2007) namesto navzven zaradi izboljšanja kakovosti obstoječih prostorov: umeščanja jav- nih prometnih povezav, pojava večjih storitev bliže (Vrbka in Combs, 1993) in sprostitve površin za novopriseljene. Ob odsotnosti pravil in nadzora na občinski in medobčinski ravni, nerazu- mevanju škodljivosti vplivov prometa z osebnimi vozili na bivanje in okolje, obilju hrane in zmanjšanem cenjenju zemlje kot sredstva za preživljanje se je razbohotila razpršena gradnja. Za učin- kovitost in trajnostnost sta ključna zgo- stitev območij poselitve (UN-Habitat, 2015) in opredelitev meril za ohranja- nje kakovosti manj goste gradnje (Plut, 2007). Zaradi omejenih gmotnih sredstev in velikih želja si mlade družine iščejo in kupujejo cenejša zemljišča v vse večji od- daljenosti od večjih mest, kjer imajo za- poslitev ter so jim omogočene storitve, kot so vrtci, šole, nakupovanje, gibalne in prostočasne dejavnosti (Vrbka in Combs, 1993), in bližina narave (Kos, 2007) (slika 1). Na začetku se zdi, da je pomembno predvsem imeti zemljišče in glede nepovezanosti z mestom ni pre- tirane skrbi. Zanemarja se nezmožnost dostopa do mesta in storitev za otroke, gibalno ovirane in starejše, ki ne vozijo osebnega vozila. Doprinosi h kakovosti, omogočeni z notranjim zgoščanjem razpršene gradnje Najvidnejši doprinosi so lahko razde- ljeni na povečanje učinkovitosti razvo- dov, merjenih v porabljenih sredstvih na zgradbo, na povečanje opolnomočenja prebivalcev in dviga življenjske ravni in na zmanjševanje vplivov na okolje. Če je naselje dovolj zgoščeno, je razvod, strošek katerega je merjen predvsem na dolžino, bolje upravičen (UN-Habitat, 2015), saj je na vsak meter razvoda pri- ključenih več hiš. Zadostno število ljudi tudi omogoča umestitev javnoprome- tnega omrežja (Plut, 2007) in drugih zgradb, kot so kulturni domovi in tr- govine (slika 2) (Koželj, 2007). Zaradi bližine hiš je življenje veliko kakovostnejše, še posebej za ogrožene skupine, ki so otroci in starejši. Kako- vost bivanja, merjena skozi zadovoljstvo prebivalcev s sosesko, je večja, če so so- sedi in prijatelji blizu (Vrbka in Combs, 1993). Splošno so skupnosti, ki so zgo- ščene, lahko bolje povezane zaradi ob- čutka živahnosti (UN-Habitat, 2015). Zelo pomembni z vidika varstva okolja so tudi zmanjševalni vplivi na okolje, predvsem z načrtovanjem učinkovitejše rabe toplote za bivališča in z omejeva- njem škodljivih vplivov zaradi prometa z osebnimi vozili. Posledice so dolgo- ročne (Plut, 2007) ter pomenijo bolje ohranjeno okolje in več še razpoložljivih Slika 1: Narava ni blizu le v vaseh, ampak tudi v mestu – 400 metrov iz središča (foto: Jurij Strehar). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 165Razmišljanja virov za naše zanamce, kratkoročne pa v smislu neposrednih prihrankov prebi- valcev (Koželj, 2007). Upoštevanje značaja, strahov in želja ljudi Za učinkovito sobivanje je bolj kot privlačnost tovrstnih oblik bivanja ozi- roma kakovosti bližnjih oblik bivanja pomembno ohranjanje ugodja z izniče- njem odbijajočih plati bližnjega bivanja. Najvidnejši odbijajoči dejavniki, ki jih je treba urediti, so pogledi, zvok (Vrbka in Combs, 1993) in onesnaženje, poveza- no z vonjem. Zaradi različnih psiholoških vzrokov je pomembno ohranjanje zasebnosti brez možnosti vpogledov sosedov oziroma z dopuščanjem z uporabnikovo željo pogojene množine pogledov (Vrbka in Combs, 1993). Ureja se z načrtovanjem: odpiranje prostora v smereh brez motenj vpogledov in z zapiranjem pogledov na strani mogočih pogledov iz zunanjosti ter tudi s premično-poltrajnimi nači- ni z možnostjo prilagajanja odprtosti pogledom glede na spremembe navad bivajočih, trenutno počutje, posebnih priložnosti, kot je zabava. Zvočne medsebojne vplive bi bilo mo- goče preprečiti že pred nastankom v smislu vzgoje, boljšega življenjskega slo- ga, z mirnim pogovarjanjem in pristo- pom neposredno do prostora, v katerem je oseba, in sporazumevanjem na sob- ni jakosti namesto klicanja skozi hišo. Hrup lahko med bivanjskimi enotami omeji kakovostno načrtovanje prepreče- vanja širjenja udarnega zvoka in zvoka v zraku (Medved in Novak, 2000), zunaj pa predvsem z razmestitvijo prostorov skupaj ali narazen glede na sorodnost glasnosti dejavnosti, raznovrstne pre- grade pa so mogoče zaradi psihološko povezane manjše motečnosti zaradi ne- vidnosti vira zvoka (Freiberg idr., 2019). Onesnaževanje, povezano z vonjem, je ovira pri stikih bivanjskih in manj združljivih dejavnosti, kot so gnojišča, smetišča, javna stranišča, proizvodni izpusti, območij zabojnikov z odpadki, morebitnih okvar razvodov za odvajanje odplak, kotov divjega uriniranja nežele- nih obiskovalcev in bližnjih tujih kom- postov ali vonjav iz kuhinje (Medved, 2010). Najpogostejši in najučinkovitejši načini preprečevanja prihajajo že iz na- črtovalske stopnje z zadostno oddalje- nostjo od umeščenega kraja tujega vira vonja, pomaga pa tudi vidno prikrivanje virov vonja, saj je psihološko zaradi ne- vidnosti vira vonja motnja manj zaznav- na (Freiberg idr., 2019). Slovenske posebnosti in dodatne vsebine, ki jih je treba upoštevati V Sloveniji je nizka stopnja mestnosti prebivalstva kljub razvitosti posledica dobrih povezav za dnevne prevoze z osebnimi vozili, ki dajejo možnost za življenje na način polkmetov v skladu z osebnimi željami, z več prostora za igro otrok ter bližino mesta in narave (Kos, 2007). Polkmečki način življenja je pomemben z vidika cenjenja živil in truda, poveza- nega z njihovo pridelavo, sprostitve po službi v koristni drugačni dejavnosti ter z vidika samooskrbe in odpornosti pre- bivalstva na prekinitev tujih dobavnih verig. Zaradi lastnega truda pri pridela- vi in poznavanja načina pridelave hrane se pojavi tudi večje priznanje vrednosti kakovostne pridelave hrane in boljšega počutja ob uživanju hrane (Clayton, 2007), hkrati pa je mogoča sprostitev po danes večinoma sedečem delu. Prebivalcem poleg obdelane narave in cenjenja sonaravnosti ustreza tudi bli- žina narave, lepega, prijetnega kraja za sprostitev in razmislek (Clayton, 2007). Ohranjanje sonaravnosti in stika z na- ravo je zelo pomembno (Kos, 2007), Slika 2: Gostota ljudi prinese javne programe v pritličju (foto: Jurij Strehar). Slika 3: Od javnega središča mesta do železniške postaje varno in udobno – peš (foto: Jurij Strehar) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 166 Razmišljanja da prebivalci obdržijo željo po sonarav- nosti in ohranjanju narave in okolja za prihodnje rodove, gotovo pa so načini narave na robu mest ali narave v par- kih veliko primernejši kot prebivanje v naravnem okolju in dnevno uničevanje okolja z vožnjo v mesto z osebnim vo- zilom. Slovenci svojim otrokom radi zagoto- vijo veliko prostora za varno ogrado, hkrati pa tudi odvzamejo možnost svo- bodnega gibanja s strahom, da jih drug voznik ne bi v naletu ubil. Varno okolje za igro je pomembno, hkrati pa je korak v pravo smer zagotovitev varnosti za vse otroke. Najboljše so soseske brez vozil, pri čemer naj območje varnosti sega vsaj do prve železniške ali avtobusne posta- je in bližnjega skupnega igrišča (Plut, 2007) (slika 3). Jurij Strehar, absolvent arhitekture Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitektu- ro, Ljubljana E-pošta: jurij.strehar@gmail.com Opomba [1] Razmišljanje je nastalo v okviru priprave magistrskega dela pod okriljem doc. dr. Do- mna Zupančiča na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Viri in literatura Clayton, S. (2007): Domesticated nature: Motivations for gardening and perceptions of environmental impact. Journal of Environmen- tal Psychology, 27(3), str. 215–224. Freiberg, A., Schefter, C., Hegewald, J., in Sei- dler, A. (2019): The influence of wind turbine visibility on the health of local residents: A systematic review. International Archives of Occupational and Environmental Health, 92(5), str. 609–628. Kos, D. (2007): Neurbana nacija. V: Čerpes, I., in Dešman, M. (ur.): O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?, str. 137–163. Ljubljana, Krtina. Koželj, J. (2007). Opredelitev sodobnega mesta. V: Čerpes, I., in Dešman, M. (ur.): O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?, str. 195–208. Ljubljana, Krtina. Medved, S. (2010): Gradbena fizika. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Medved, S., in Novak, P. (2000): Varstvo okolja in obnovljivi viri energije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Plut, D. (2007): Sonaravni izzivi urbanega razvoja. V: Čerpes, I., in Dešman, M. (ur.): O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?, str. 117–135. Ljubljana, Krtina. UN-Habitat (2015): A new strategy of su- stainable neighbourhood planning: Five principles. Urban Planning Discussion Note, 3, str. 1–8. Vrbka, J. S., in Combs, R. E. (1993): Predictors of neighborhood and community satisfacti- ons in rural communities. Housing and Socie- ty, 20(1), str. 41–49.