AS IVI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA JUBLJANA, 10. SEPTEMBRA 195? LETO IV., ŠTEV. ?1 Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA MENGEŠ 187. Na podlagi 16. člena zakona o finskih ljudskih odborih (Ur. list 19-88/52), 1. in 42. členu ternelj- »Ija zakona o proračunih (Ur. list LlU St. 15-126/56) ter 10. in 24. čle-statuta občine Mengeš, je občin-ljudski odbor Mengek na seji r'8 7. junija 1957 sprejel ODLOK o proračunu občine Mengeš zn leto 1957 . I. člen Jroračun občine Mengeš za leto p s posebnimi prilogami obsegu: *' Občinski proračun: z dohodki 52,152.000 din * izdatki 52,152.000 din ‘•Predračune finančno samostojnih zavodov: * dohodki 28,152.000 din izdatki 29,562.000 din 'n s presežkom nad dohodki 900.000 din Predračune občinskih skladov: z dohodki 510.000 din z izdatki 510.000 din . 2. člen , * resežek izdatkov nad dohodki .Predračunu finančno samostojnih j Vodov v znesku 900.000 din se kri-e * dotacijo občinskega proračuna. 5. člen f),ovet za družbeni plan in finance ,“10 je pooblaščen, da finančno dostojnim zavodom, ki so po svo-j,'11 zaključnem računu za leto 1957 presežek dohodkov nad iz-i^pj. dovoli, da v|>lačajo v svoje ig a,'e del doseženega presežka, ki L S® dosegli po prizadevanju de-ta|'!eKa kolektiva ali z uspešno or-L"Z|ranim izvrševanjem svojih nu-jg| ‘°r da določi odstotek iz tega ii, 8 Presežka, ki se vplača v posute 'nf' sklade. V sklad za nagrade im s.l(‘ka največ ena dvanajstina ''lil* 0sobnih izdatkov, ki so bili “cunl v letu 1957, vendar pa ne več kot 50 % tistega dela presežkov, za katerega dovoli svet za družbeni plan in finance ObLO, da se steka v posamezne sklade. To dovoljenje lahko izda svet za družbeni plan in finance ObLO šele po pregledu zaključnega računa finančno samostojnega zavoda za leto 1957. . Zoper odločbo o odobritvi zaključnega računa in o porazdelitvi morebitnega presežka dohodkov na posamezne sklade je mogoča pritožba na občinski ljudski odbor v 15 dneh po prejemu odločbo. . 4. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1957 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO. 5. člen Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo le po prejšnji potrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO. 6. člen Krediti, ki so v predračunih organov in zavodov predvideni za honorarje in posebne izdatke, se smejo virmirati le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance ObLO. 7. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve, o čemer mora naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Ivan Videli 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH . Dohodki ;• odo tudi v letu 1957 važen činitclj, ki bo vplival na večjo proizvodnjo. cev. Dvig življenjske ravni je v glavnem odvisen od povečanja produktivnosti dela, zaradi česar bodo morala podjetja predvsem v tej smeri voditi svoje gospodarstvo. Novi elementi v sistemu nagrajevanja In ustvarjanja materialne baze bodo osnovni pogoji za dosego teh ciljev. Količinsko povečanje izdelkov za široko potrošnjo, pocenitev teh izdelkov ter prilagoditev zahtevam kupcev bo glavna naloga naših podjetij in tovarn. Pravilno vlaganje investicij in smotrna uporaba ostalih skladov so nadaljnji pogoj za dosego osnovnih ciljev našega družbenega plana. Ob vsem tem pa je potrebno največje varčevanje in splošna kontrola nad uporabo razpoložljivih sredstev in skladov. L poglavje Skupni družbeni proizvod Predvideva se. da !>o v letu 1957 dosežen skupni družbeni proizvod v višini 470 milijonov ter bo v primerjavi z letom 1956 povečan za 1,9»/». To povečanje družbenega plana bo doseženo s povečano produktivnostjo dela, varčevanjem z materialom in čim smotrnejšim gospodarstvom na območju občine. H. poglavje Industrija Od skupnega družbenega proizvoda socialističnega sektorju gospodarstva občine odpade pretežni dol, to je 91,5% na industrijo. Tej panogi gospodarstva bo v letu 1957 po- lil. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja na območju občine bo predvidoma porasta v primerjavi z letom 1956 za 2,5% vsled boljše organizacije zaščitne službe, uporabe kvalitetnejših semen, povečane uporabe umetnih gnojil in intenzivnejšega dela kmetijskih zadrug in njenih pospeševalnih odsekov. Predvidena je melioracija večjih kompleksov v Loki, za kar je potrebno v letošnjem letu izdelati potrebne načrte. Površine poljedelskih kultur in krmilnih rastlin se ne bodo bistveno spremenile; na iniciativo kmetijskih zadrug pa bodo na novo zasajene večje površine malin in črnega ribezlja. Kmetijski zadrugi, ki poslujeta na območju občine, sla dolžni prga-nizirati zbiranje mleka ter povečati odkup kmetijskih pridelkdv. številčno stanje živine predvidoma ne bo povečano, izboljšala pa se bo kvaliteta zaradi umetnega osemenjevanja in gojitve rodovniško živine najboljših kvalitet. Za zdravstveno zaščito živine in zatiranje kužnih bolezni bo skrbela veterinarska služba. Z organiziranimi sdj-mi plemenske in klavne živine bo odpravljen nered pri nakupu živine in izločeni nepotrebni prekupčevalci. V cilju nadaljnjega pospeševanja sadjarstva bodo organizirane akcije za zatiranje sadnih škodljivcev, za škropljenje sadnega drevja in za pomladitev sadovnjakov z novimi, donosnejšimi sortami. IV. poglavje Gradbeništvo V letu 1957 bodo izvršena oziroma dokončana dela na adaptaciji Gasilskega doma in Nižje gimnazije. Poleg tega se bodo nadaljevala za- volivci, prepričajte se, ali ste vpisani v volilni imenik glasnik četa dela na kanalizaciji naselja Mengeš ter pristopilo k ureditvi Glavnega trga in cestnih robnikov. 'Zaradi dokončno določenih zazidalnih okolišev oziroma parcel, bo V tekočem letu povečana gradnja Zasebnih stanovanjskih hiš. V cilju pospešitve te dejavnosti je osnovana stanovanjska zadruga, ki 1k> črpala sredstva za letošnjo gradnjo v precejšnji meri iz občinskega stanovanjskega sklada, ki bo predvidoma znašal 14 milijonov. Glede na povečane potrebe in povpraševauje po gradbenem materialu bo Opekarna v Mengšu povečala svoj fizični obseg proizvodnje za 11 %>. V. poglavje Trgovina Blagovni promet bo v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 porastel za okrog 5% ter bo predvidoma znašal 122 milijonov. Povečani promet bo dosežen z boljšo organizacijo poslovanja in večjo izbiro blaga široke potrošnje. Na prizadevanje delovnih kolektivov bodo stimulativno vplivali tudi novi predpisi o razdelitvi celotnega dohodka, ki omogočajo boljše nagrajevanje zaposlenega osebja in ustvarjanje večjih lastnih skladov za prosto razpolaganje. Pri reševanju raznih problemov. odklanjanju pomanjkljivosti in poglabljanju demokratičnih oblik upravljanja v trgovini pn bodo morali v letu 1957 aktivneje sodelovati potrošniški sveti. _ Trgovska dejavnost kmetijskih zadrug bo morala usmeriti svoje delo predvsem na odkup in prodajo kmetijskih pridelkov in z nadaljnjo vključitvijo individualnih proizvajalcev zajeti čim večji del tržnih viškov. VI. poglavje Gostinstvo V letu 1957 pričakujemo porast prometa v gostinstvu za 1 %. Povečani promet bo dosežen s prilivom večjega števila turistov, ki bo posledica popularizacije naravnih krajevnih znamenitosti in boljših avtobusnih zvez Mengša z ostalimi kraji. S povečanim razvojem turističnega prometa pa bo potrebno poskrbeti tudi za zadostno število prenočišč. katerih sedaj primanjkuje. Z ustanovitvijo in pavšalizacijo samostojnih gostišč socialističnega sektorja se bo vsled večje materialne zainteresiranosti in individualnega prizadevanja kvaliteta gostinskih storitev izboljšala, dana pa bo tudi materialna osnova za ureditev lokalov in opreme. V letu 1957 bo odprto novo samostojno gostišče v Mengšu >Pri Kralju«, ker to narekujejo krajevne potrebe. Število zaposlenih se v primerjavi z letom 1956 v povprečju ne bo menjalo. Splošno mizarstvo bo v tekočem letu uredilo novo delavnico in skladišče za les ter bo pričelo s serijsko proizvodnjo nekaterih izdelkov, za kar ima vse pogoje, predvsem pa sposoben strokovni kader. Svojo proizvodnjo bo v tekočem letu pomembno razširilo tudi obrtno podjetje Slamnik, kolikor bo na razpolago zadostna količina potrebnih surovin. Posebno skrb bo treba posvetiti razširitvi socialističnih uslužnost-nih obratov, za katere je potrebno preskrbeti potrebna sredstva ter prostore. Skupno z obrtnimi organizacijami bomo poskrbeli za dvig strokovnosti kvalificiranih obrtnih delavcev in za vzgojo obrtniškega naraščaja, predvsem v tistih panogah naše obrti, kjer jih sedaj primanjkuje. S pravilno davčno politiko bomo zagotovili socialistični in privatni obrti enakopravno osnovo, ki bo omogočila zdravo medsebojno konkurenco. S perspektivnim planom razvoja obrti, ki ga je potrebno izdelati, se bo v bodoče razvoj posameznih panog obrtništva pravilno usmerjal, za kar bo potrebno v tekočih planih zagotoviti zadostna finančna sredstva. VIII. poglavje Komunala Komunalna podjetja so v letu 1957 planirala svoj promet v višini okrog 9,2 milijona. Povečanje prometa pričakuje predvsem obstoječe Kino podjetje, ki je z nabavo novega kinoprojektorja izboljšalo predvajanje fHmov in s tem povečalo število obiskoval- Pekarija Trzin bo morala izboljšati kvaliteto in razširiti asortiment svojih izdelkov; urediti mora higienični in boljši način dostave blaga po poslovalnicah, ker bo lahko le im ta način zadovoljila potrebe potrošnikov. V tekočem letu je potrebno izdelati dokumentacijo zn postavitev nove pekarije v Mengšu, s čimer bodo v pretežni meri odpadle sedanje težave pri dostavi kruha, izboljšala pa se bo tudi kvaliteta izdelkov. Skupno s kmetijskimi zadrugami bo treba zagotoviti sredstva za ureditev sodobne mlekarne, združene s slaščičarno in mlečno restavracijo v Mengšu, ker krajevna potreba to nujno narekuje. 5. Obrt: Obrtne gospodarske organizacije obračunavajo polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, določenih z zveznimi predpisi. 4. Komunalna podjetja: Komunalna podjetja obračunavajo polni znesek predpisane amortizacije po stopnjah, določenih z zveznimi predpisi. X. poglavje Obresti od osnovnih sredstev Gostinska podjetja in gostišča, obrtna podjetja in delavnice ter komunalna podjetja plačujejo obresti od osnovnih sredstev po obstoječih zveznih predpisih. Ne glede na določila iz 1. točke tega poglavja znaša obrestna mera: a) za novo ustanovljene obrate 2%. b) za podjetje Kino Mengeš 1 %. XII. poglavje Družbene obveznosti v pavšalnem znesku Družbene obveznosti v pavšalnem znesku plačujejo naslednje gospodarske organizacije: Splošno mizarstvo, Mengeš; Obrtna zadruga »Slamnik«, Mengeš; Gostinsko podjetje Mengeš, g°' stišče »Lovec«; Gostišča na pravila: Bife na trgu, Pri Pavovcu, Pri Matičku. V pavšalni znesek so zajete sledeče družbene obveznosti: a) prispevek za družbeni investicijski sklad; b) stalni prispevki družbeni skupnosti; c) prometni davek; č) proračunski prispevek iz osebnega dohodka; d) stanovanjski prispevek. . Tako vplačana sredstva pavšalnih obveznosti sc dele med obči”' ski proračun in občinski družben investicijski sklod potem, ko se *z' loči del, ki pripada občinskemu stanovanjskemu skladu takole: Pavšaliranim gostinskim podjetjem. obrtnim "in komunalnim podjetjem so obresti od osnovnih sredstev predpisane v določenem pavšalnem znesku. Za splošne kmetijske zadruge znaša obrestna mera 2%. XI. poglavje Sklad za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij Iz sredstev, izločenih iz dobička za družbene investicijske sklade in za. samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij prinadu gospodarskim organizacijam, ki delilo celotni dohodek po določbah 11. poglavja" Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 16/57) 30% za samostojno razpolaganje. a) v gostinstvu:1 prispevek za družbeni investicij' ski sklad in proračunski prispevni1 se odvajata: ,, 50% v občinski investicijs*1 sklad, 50°/ov občinski proračun. Obresti od osnovnih sredstev 1 obresti od skladu obratnih sredste. se v celoti odvaja v občinski infC' sticijski sklad. , ,i Zemljarina s