Politični ogled. Vdrugi aeji gospodskezborniceje predsednik BiiBisterstva naj prej predložil , naj se voli v delegacije. Minister pravosodja je izročil aeki aačrt o Boveai civilao-pravdaem redu, ia postavo, po kteri bi se oaj npeljal, niiaister nka je izročil načrt postave, po kteri bi se pribodnjič aaj podelovalo naalovje doktor, minister kapčijstva pa je predložil aeko postavo o redu zastraa mere ia teže. Potem ae je začela adreaaa debata. Poročevalec grof Auersperg je prečital aačrt, ia prvi proti adresi je govoril FalkeBhaya, posebao proti oaim točkaai, ki se tičejo aotrajnib rprašaaj. Poaebao zlo so aiiaiateratvo aapadli, Uager, knjez Auersperg ia Licbteafela, aiao veadar povedali oič takega, kar se aebi že prej bilo eitalo v časnikib. Miniater8tvo je zagnvarjal Potocki, precej dobro. Naglašal je samo 8vojo povsod prizaaao pošteao8t, in dobro ustavoverao postopaaje. Zboraica niu je sicer vse potrdila, ostala pa je veadar pri svoji aasprotai adre8i. Grof Aueraperg kot poročevalec, je končal generalao debato s tim, da je zasraehoval vse to, kar tirja opozicija. V III. seji gosposke zboraice se je začela apecnalaa adresaa debata, ia ae je tndi koačala, po tem ko ao uager. Auersperg, Rechberg i. t. d. zlo napadali ministerstvo, vlado so zagovarjali Petriao, Taaffe ia Tschabnachaigg. Debato je končal Auersperg 8 precej dolgim govorom ib b priporočbo, da ae aaj adresa Depremenjena odobri (ea bloc), ia to se je tudi zgodilo. V IV. seji gospoake zboraice ao m volili v delegacije, Klary, KiBsky, Sapieba, Trautaiaoasdorf, MeBsdorf, Scboaburg , ScbwarzeBberg , Recbberg , Wickeflbarg, Auersperg, Falkeabayn, Salm, Mirow8ky, Coudenhoven, Lodroa, MeraD, Tbaa ia Gablenz. Potem se je še volila politična, jnridičaa ia fiaaDČaa komisija. Prihodaja seja ni bila določeaa. V VIII. seji poalaaake zboroice je vlada predložila aektere osaove novib postav, taed kterimi je eaa o brambi občinatva proti svojevoljaoati sodnijskih aradoikov. Elier je predložil nujni predlog, aaj bi se vladi naložil«, da dosegae pri cesarju, da se za 6—8 dni preloži začetek delegacij. Ta naavet ni obveljal kot aujea, temoč se je preložil na daevai red IX. seje, v kteri se je spet sklenolo, naj se Elierov nasvet izroči adreaflemu odbora, ki ima v 24. urah o ajeai poročati. Poleg tega so ae izvolili nekteri aovi odbori ia potrdile volitve nekterih novih državaib poalaacev iz Pemske. V X. seji držav. zbora je predsednik miaisterstva naznanil, da je Njih Veličanstvo eesar zaukazal, da se bodo delegacije še le 24. t. ni. slo?e8ao odprle, s tem je tedaj bil rešea tudi Elier-jev predlog. V XI. seji držav. zbora je bila na daevnem redu ad resaa debata ia volitev v delegacije. Grocbolski je nasvetoval, aaj bi se pred adresao debato volilo v delegacije, aaavet veadar ai obveljal. Eomi8ija za preiskovaaje pemskili aeposredajih volitev je tudi dovršila svoje delo ia je aasvetovala, naj se volitve po izžrebaaju v velikem posestvu zavržejo. Poročeval je dr. Wa8er. — V tej seji se je začela adresaa debata ia se je Badaljevala v XII. seji. Prej ko ae je debata začela, so Poljaki po poslaacu Grocholskija izrekli, da ae ne bodo vde- ležili adreane debate, da se gledena žugajoče znaajae zmešBjave še ae bo bolj v nevafnost ^pravil aotrajni mir, ia da skupao delovaaje vseh avstrijskib Barodov ae bode potem še bolj nemogoče, kteroje zdaj sHbo potrebao. Eer se tudi celo ae zlagajo z adreao, bodo tudi zoper ajo glasovali. — To isto, kakor Poljaki ao tudi izrekli poslanci iz Tirolake, Vorarlberške, Gorice, Gradiške, Dalmacije, Trata ia Bukoviae, po poalaacu baroau Giovaaelli-ju. Pri 8plošai adresni debati je govoril Tux, ki je Bapadal miai8terstvo ia med drugitai tadi rekel, da je vezdajao aiinisterstvo sar.io na videz uatavaa vlada , ia da dela pot abaolutizmu. — Še bolj oatro je miflisterstvo aapadal Herbst ia mu boče dokazati, da je ustavo oskrunilo, da je večkrat celo krivo postopalo, poscbao v Česki, ia je tako opozicijo še bolj podpiralo ia da bode BJegova politika Avstrijo apravila v pogubo. E aledajemu je še bvalil Nemce, ki boeejo ostati Neaici v Avatriji, ae sarno v Česki, Moravski itd. V jedaakeai zmi8lu sta govorila tudi Dieaatl ia Eroll. Proti adresi je govoril Eotz, ki je tudi zagovarjal politiko miBi8terstva. Predsedaik aiiaisterstva grof Potocki je tndi v dolgera govorn zagovarjal miaistersko postopaaje, kteremu je veadar sporočevalec dr. Sturm 8pet vse dokaze v končaem govorn spodbil. Po koačaai splošoi debati so Skeae, Demel ia Helfersdorfer so pri specialai debati stavili aeke popravae aaavete, ki 80 veadar bili vsi zavržeai, ia tako se je začelo glasovaaje po klicaajn imea. Glasovalo jih je 90 za adreao, 62 pa zoper ajo. Adresa gospodske zboraice je bila udarec v obraz opozicioaalaih aarodov, adresa poalaa8ke zboraice pa je nova aapoved vojske, ki se v adresi svečaao izrcka za permaaeatao, ia pobija aevoljao vsako spravljanje ia pomirovanje. Uatavoveraeži so, kar 80 bili vsa leta. Čudili pa smo se aad obaašaajem državopravae opozicije. Ne le, da trije Poljaki, ki so sedeli v adresaem odboru aiso izdelali posebne adrese, so vsi opozicijonalai elemeati v zboraici rzrekli, da bodo sarao glasovali proti adresi, ae pa govorili. Pri takem ravBaaju mora nehati res vsa opozicija. če so že v zboru ostali, zakaj pa niso povedali avojim aasprotoikoai kar jim gre, to bi bila prva dolžaoat, druga pa bi bila ta, da bi pokazali hrbet parlaraentarizmu, ki spravljadržavo na kant, in ki jim drugega aič ae poaaja, kakor samo zaaičevanje. V XIII. seji drž. zbora je predsedaik predložil, oaj se adresa izroči ceaarja pn miaisterskem predaedaištvu, kar se je odobrilo. Potem ao bile volitve v delegacije, ter ata za Štajarsko izvoljeaa gg. Rechbauer in Caraeri. Potem je bila debata o dalaejem pobiraaja dače, ia odobril se je aasvet odborov, da ae dača aaj še dva meseca tako pobira, kakor dozdaj. 0 rusko-tarškem vprašaaju aešene aiore Bič gotovega povedati, ker Ruaka še ni odgovorila aa prote8te drugib vlasti, \n še Ie ta odgovor bode odločil, ali ie za zdaj oataae mir, ali pa se bode začela vojska po celi Evropi. Duaajska, Carigradaka, Loadoaska ia Floroatioska vlada pa se zdaj marljivo pogovarjajo, kako bi skapno postopale, če bi Ruska svojo odpoved začela djaasko izvršerati. Pravi se veadar, da je Italija že izrekla da ostaae nevtralna pri rusko-turškem boju. Pruska vlada je izrekla, da se za zdaj noče ia nemore pečati z dragimi zadevami, ker ima z nemdkim vprašaajem in s fraacosko vojsko dovolj opraviti, ia da bodo oatala ravao tako aevtralaa, kakor je bila dozdaj Raaija, če bi 86 vtegaola vaeti vojska med drugimi vlasti. Aagleška je za gotovo zvedela, da je sedanjo ru sko poatopaaje že bilo poprej dogovorjeno s Pruako , in da je Pruaija za se, za severno-Bemško zvezo ia za južoo-aemška države Ruski v njeai iztočai politiki obljubila svojo pomoe. Iz Ruske se porpča, da vlada vedao vojake sklicnje in jih zbira ob mejab , ia uradai liat oglaša carjev dekret, ki aalaga vojaemu miaisterstvu, naj izdela postavo o reaem araiade ia o tem, kako bi se splošaa brambovaka dolžaost vpeljala za vse staaove. Fraacoska vlada boče spet staviti aove pogodbe poaiirja. Španskasije izvolila vojvoda Aosta za kralja. Bavarska bo vendar stopilavseverno-aemško zvezo, 8amo bode imela posebao vojaako aravaavo. T u r š k a se pripravlja aa vojsko in je v straanih zadregab zastraa deaarja.