T e č u o ii č i 1 o. Kazavni poduk. C e r k e v. Snova. Zvonik, zvonovi, ura, veliki altar, tabernakelj, nionstranca, kelili, stranski altarji, brilka martra, podobe, svečniki, lampa, spovednica, kerstni kamen, kropivnik, prižnica, kor, orgle, žagrad. Učba. Cerkev je večja kakor kaka hiša; zakaj ? Cerkev jo zidana, ima večidel obokan strop in kainnitne lla. Pri cerkvi je zvonik ali turen, v kterem so zvonovi in ura. Zvonik nam kažo v nebesa, ter nani hoče rcči: Kdor je dober in pobožen , bo prišel gori, kjer je naše edino pravo srečno domovje. — Zvouovi so iz brona vliti in iniajo železne kembeljne; zvonikar jih goni z vervijo. Zvonovi nas vabijo v cerkev in k molitvi. Kolikrat na dan zvom? Kdaj pozvanja? Kdaj zvoni'delapust? Kdaj plat zvona bijo? Kdaj šc zvom? — Ura je v zvoniku; bije na zvon, kaže pa zunaj na turnovih štirih straneli nad linami ali pod linami. Ura gre liitro in ž njo se steka tudi naš čas. \e zapravljajmo nobene ure!—^Velikim cerkvenim vralom nasproti je v cerkvi veliki altar, ki je naj večji in lepši, kar jih je v cerkvi. V velikem altarji je podoba sv. cerkvenega patrona ali pomočnika. Pri velikeni altarji je v nedeljili in praznikih velika sveta maša. Xa velikem altarji je svcta omarica ali tabernakelj, kjer je sveto rešnje telo v monstranci sliranjeno. — Kelih je lepa posodica, klera se pri sv. maši in pri sv. ob- hajilu rabi. Monstranco in kclih naredi /.latar iz /Ia(a, ali iz srebra, ali iz drugih dragihin lepih kovin. — Stranski altarji so pri straneli, da se lahko več svetih maš ob eneni bere. Na vsakeni altarji je križ ali britka niartra, ktera nas spominja na naše odrešenje. — V cerkvi jo ttidi še več drugih podob, ktere so namalane, ali pa so izrezane iz lesa ali izsekane iz kainna. Kaj nam take podobe kažejo? — \a altarjih so večji in manjši svečniki, kteri so z vosčeniuii svečami nataknjeni. Kdaj so v cerkvi svečc prižgane? — Laiupa ali svetilnica visi pred velikim altarjem; v nji gori večna luc pred svelini rešnjim telesom. Pa so še tudi druge manjše svetilnice pri slranskih altarjih in pri kakih podobah. — Spovednice sloje pri cerkvenih stenah; so lesene in iniajo vratica in dve linici. Kdo pride v spovednico, kdo k spovednici? — Kerstni kamen je večidel blizo velikih cerkvenih vrat; v njem je kerstna voda, s ktero duhovni kerščujejo. Xa kaj nas tedaj spominja kerstni kanien? — Kropivnik je večidel kamniten; kakošen jc še? v njem je blagoslovljena voda; čemu? — Xa eni strani cerkvenih sten je prižnica, kjer nam duhovni gospodje božjo besedo oznanujejo. Prižnica ima navadno tudi streho. Ktere podobe se večidel nahajajo na prižnici? — Nad velikimi cerkveniini vratmi je kor, kjer so orgle, in pevci in godci pri slovesni božji službi. V orglah so piščali in mehovi. Orgle poveličujejo božjo službo. — Žagrad je kraj, kjer se duhovni in niašni strežeji napravljajo, in kjer se cerkvena oprava shranuje. — Povejte, kaj se vse opravlja v cerkvi! Cerkev je božja hiša; zakaj? V cerkev nioranio radi hoditi in se v nji prav spodobno in pobožno obnašati. Po teni, kako se otroci v cerkvi vcdejo , se pozna, kaj da veljajo, in kaj bo m njili. Zvonovi pojejo,Sam Bog tam prebiva. Mi v cerkev reko.In gleda na nas; Jih vbogam veselo.Če molimo dobro, Saj tam je lepo !Posluša naš glas. Pri cerkvi ali tudi drtigod je pokopališče, kamor uierliče nosijo in pokopujejo. Xa grobeli so križi in drugi sponiinki, kteri nani kažejo, ,,Kaj znancov je zasula že lopata. Odperte noč in dan so groba vrata."