Leto IX., št« 25 („jutro" xvn., st. 142 a> LJubljana, ponedeljek 2t junija 1936 ^ft-Avnu, cvu. t^juuxjiuxtL, r» nnrijeva Ulici a. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 bi 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon št. 2455. Pooružmca Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-Erartnerja. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet41 Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefot. St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126 vsaV ponedeljek zjutraj. — Na rofta ae posebej to velja po poftt prej emana Din 1-, po raznafial db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica IL Telefo» St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L TeL 65 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. Ponedeljka Iroaia »Jutra« libai»- FINANČNI MINISTEH NAPOVEDUJE REDUKCIJO URADNIŠTVA ZA 10% Navodila finančnega ministra za sestavo proračuna — Materialni izdatki se morajo znižati za 20 /<, investicijski krediti paso ukinjeni Beograd, 21. junija, r. Finančni minister je izdal na vse državne urade in ustanove, vsem banskim upravam in mestnim občinam obširna navodila glede sestave proračunov za prihodnje proračunsko leto, to je od 1. aprila 1937 do 31. marca 1938. Uvodoma naglasa finančni minister, da se mora sestava proračunov poenostaviti, da se s tem olajša tako preglednost kakor tudi samo izvajanje proračuna. Proračuni morajo obsegati vse potrebne izdatke in tudi kar najbolj možno točno predvidene dohodke. Kar se tiče državnega proračuna, se tehnična stran sestave proračuna ne bo spremenila. Pri sestavi proračuna mora biti proračunsko ravnotežje vrhovno načelo. Noben izdatek se ne sme predložiti samo zaradi tega, ker je bil predviden že v dosedanjem proračunu. Vsi izdatki, tako osebni, kakor materialni, ki jih nujno ne zahtevajo državne potrebe, bodo brezpogojno črtani, ali pa znižani na najnižjo neobhodno potrebno odmero. Ravno tako bodo črtani iz predlogov vsi krediti, ki bodo predlagani zgolj v globalnih zneskih. Krediti za osebne izdatke se morajo predložiti po dejanskem staležu osobja in po višini plač, ki obstojajo po stanju 1. julija. Izključeno je kreiranje vsakega novega službenega mesta in naj zaradi tega državne ustanove in uradi ne predvidevajo in predlagajo nobenih novih mest. Po točnih podatkih, ki iih je zbralo finančno ministrstvo, se vidi, da je že sedaj število osobja v državnih uradih in raznih ustanovah večje, kakor pa bi bilo stv arno potrebno. Zato se mora število osobja na vsak način znižati ter se mora doseči do pričetka novega proračunskega leta najmanj 10-odstotno znižanje števila državnih nameščencev. Reducira naj se v prvi vrsti nekvalificirano osobje. Ker je to neobhodna potreba in ker se morajo osebni izdatki za vsako ceno znižati, naj vsi državni uradi in ustanove že sedaj izdajo potrebne ukrepe, da se bo moglo to znižanje do uveljavljen ja novega proračuna izvršiti brez težav. Nobeni državni ustanovi se ne bo dovolilo, da bi povečala skupno število svojih nameščencev razen v primerih, kjer je predvideno povečanje števila nameščencev po členu 64. finančnega zakona za leto 1934/35 ali zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935/36. V nobenem primeru pa se osebni izdatki tudi v teh primerih ne sme jo povečati preko iznosa v sedanjem državnem proračunu, upoštevajoč pri tem tudi kredite za napredovanja iz preteklih !et, ki pridejo v prihodnjem proračunu do finančnega izraza. Kar se tiče materialnih izdatkov, morajo obsegati le najnujnejše potrebe, odmerjene skrajno štedljivo. Materialni izdatki se morajo znižati najmanj za 20 odst. od iznosa, ki je predviden v sedanjem proračunu. Nabavke se morajo omejiti le na najbolj nujne potrebe, to je na ono, brez česar ni mogoče vršiti službe. Krediti za službena potovanja in pre mestitve se morajo predložiti v najmanjši možni izmeri. Krediti za redne materialne izdatke morajo biti točno izraču- nani, upoštevajoč pri tem spremembo cen na trgu. Ne smejo se predlagati nobeni investicijski krediti, zlasti ne za zgraditev novih državnih poslopij. Taki predlogi ne bodo niti sprejeti in jih sploh ni treba niti staviti. V predloge za proračun se morajo vnesti tudi potrebni krediti za znižano in brezplačno vožnjo na državnih železnicah, parnikih in avtobusih. Kar se tiče finančnega zakona se morajo predlogi omejiti samo na to, kar je potrebno za podrobnejše predpise glede izvrševanja proračuna samega. Ne bodo se sprejeli v finančni zakon noo-^ni predlogi in nobeni amandmani, čijih vsebina bi morala biti predmet posebnih zakonov ali k? bi služili v izpopolnitev ali izpre-membo obstoječih zakonov. Predlogi za finančni zakon se morajo staviti ob enetn s predlogi za državni proračun, ki morajo biti dostavljeni proračunskemu oddelku finančnega ministrstva najkasneje do 1. decembra 1.1. Pozneje se ne bodo sprejemali ali upoštevali nobeni amandmani več. Slična navodila je izdal finančni minister tudi za sestavo banovinskih proračunov. Tudi banovine morajo znižati osebne izdatke najmanj za 10 materialne izdatke pa najmanj za 20 odstotkov od dosedanjih proračunskih kreditov. Isto velja tudi glede sestave proračunov mestnih občin, katerim nalaga finančni minister najskrajnejšo štedinjoin znižanje osebnih in materialnih izdatkov najmanj v enaki meri, kakor v državnem in banovinskam proračunu. Mil Direktorij velesil Tvorile ga bodo Anglija, Francija, Rusija, Nemčija, Italija in Poljska Ženeva 21. junija, o. Med zastopniki velesil so se začela pogajanja, ki streme po ©àivotvorjenju nekakega direktorija velesil, ki naj bi nadomestil Društvo narodov zlasti v vseh «nih funkcijah, glede katerih se je izkazalo Društvo narodov, kakor kaže zlasti primer Abesinije. za nesposobno. V krogih velesil se boje, da bi male države, ki so uvidele, da jih Društvo narodov ne more zaščititi pred na/idom večjih in močnejših držav, zapustil^ ženevsko ustanovo. Zato se vrše razgovori med velesilami o ustanovitvi nove mednarodne ustanove, ki bi bila poleg Društva narodov mnogo bolj v stanju da zavaruje mir zlasti v Evropi. Ta direkto- rij velesil bi tvorile Anglija, Francija, Ptusi-ja, Nemčija, Italija in Poljska. Osnovo direktorija velesil bi tvoril poseben pakt, ki je v glavnem že sestavljen. Ta direktorij naj bi reševal vsa sporna vprašanja ter zlasti preprečil vsako akcijo, ki bi ogrožala mir in sedanji status quo v Evropi. Društvo narodov naj bi imelo v glavnem vlogo reprezentativne mednarodne ustanove, dočim bi vsa delikatna vprašanja reševal najprvo direktorij velesil, ki bi svoje sklepe dostavil Društvu narodov na znanje in v izvršitev. Pogajanja so že tako daleč uspela, da bo direktorij velesil najbrže osnovan že na septembrskem zasedanju Društva narodov. Ob zaključku je Baldwin branil zunanjega ministra Edena. Pozval je z boro, valce, naj mu izrabo svoje simpatije baš sedaj v teh težkih dneh. Njegovi nasprotniki mu očitajo, da je zavrgel vse, v kar je veroval. To ni točno. On je čovek velikih idej in poguma. Tudi v bodoče se bo boril za svoje ideale in poguma ne bo izgubil. Ni pa mogoče kar tako poceni priti do varnosti, kolektivne ali kakšne druge. če bo ostvarjen sistem kolektivne varno, stj in pride tedaj do kake vojne, se bodo naenkrat vsi narodi znašli v vojnem stanju. Baldwin kani angleško politiko Anglija je premalo oborožena, da bi mogla riskirati oborožen konflikt London, 21. junija. AA. Na nekem shodu konservativne stranke je imel mini. strski predsednik Baldwin govor, v kate. rem je med drugim dejal: Jasno je. da je treba biti pripravljen tudi na vojno, če se že prično izvajati sankcije. Stalno pa sem opozarjal na to, da se Anglija ne more spuščati v vojno ,dokler ne bo izpo. polnjena njena obramba Prav tako sem na. glašal, da je oborožitev potrebna, da bi Velika Britanija mogla izvršiti svoje ob. veznosti v smislu določb pakta Društva narodov. Stvarni razlog, da ni prišlo do izvajanja petrolejskih 6ankcij, pa tiči v tem, da ameriške Zedinjene države niso član Društva narodov in zaradi tega tudi niso prepovedale izvoza petroleja. Vladi se očita, da namerava v bodočnosti sprejeti odgovornost za ohranitev mi. ru samo v nekih tesnih mejah. Glede na to bi bilo potrebno v ženevi poskrbeti, da Se ustvari ono, česar doslej ni bilo mogoče ustvariti. O sankcijah se je mnogo govorilo, ničesar pa se ni storilo, da bi se iz. vršili nabori v večjem obsegu. Ko se je prvotno govorilo o sankcijah, je bila Evropa neoborožena če se danes govori o sankcijah, je treba vedeti, da je Evropa skoraj ali že zares popolnoma oborožena. Prav tako j« treba, da smo na jasnem, kdo j€ napadalec in kaj to stvarno pomeni. Napadalec postane kakšna država i šele tedaj, ko je v resnici pripravljena na vojno. F^rav zaradi tega pa se ne sme mi-3liti, da bi za vojno pripravljeni napada. tec enostavno sprejel sankcije. On bi jih enostavno odklonil in nihče ga ne bi mo_ gel pridobiti za kakšno drugačno odločitev razen, ako bi se ne zavedal, da gre v borbo proti jačji sili. Jačjo šilo pa je mo_ goče ustvariti le z boljšo oborožitvijo. Ce torej hočemo utrditi mir s kolektivno varnostjo, tedai mora bitj naš prvi korak, da se čim bolje pripravimo na vojno. Baldwin je zavračal tudi pripombe raznih političnih krogov, da je vlada na umi. ku. Te pripombe naj imajo ta pomen, da se je Velika Britanija umaknila pred italijanskim vojnim brodovjem. Toda take pripombe si privoščijo le oni ljudje, ki bi ne bili dopustili, da se vojna mornarica poveča le za eno ladjo, letalstvo nitj za eno letalo. Ko bi bile Zedinjene države, Nemčija in Japonska v Društvu narodov, bi bil lahko sistem kolektivne varnosti pričel funkcionirati že prwi. trenutek vojne. Konferenca JNS v Nišu Niš, 21. junija, p. V prostorih Kazine je bila danes popoldne banovinska konferenca JNS, za katero je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Poleg izredno velikega števila delegatov iz vse moravske banovine so prišli na to konferenco tudi predsednik JNS g. Nikola Uzunovič, generalni tajnik g. dr. Kramer, senatorji gg. Jovo Banjanin. dr. Andjelinovič, Milutin Drago-vič, Ignat Štefanovič, dr. Svetislav Popovič in mnogi drugi. Konfernco je otvoril in vodil senator Dimitrije Ilidžanovič. Po otvoritveni formalnosti ie povzel besedo senator g. Jovan aBnjanin. ki je v daljšem govoru orisal politični položaj ter stališče JNS. Govorili so nato o političnih prilikah še gg. dr. Kramer, dr. Andjelinovič in Nikola Uzunovič. nakar je bil soglasno izvoljen novi banovinski odbor JNS za moravsko banovino. Ekspres Pariz-Moskva Varšava, 21. junija AA. Iz Gdynje poročajo, da se je tam vršila konferenca zastopnikov poljskih, francoskih belgijskih in ruskih železnic. Po sklepu te konference prične od 1. julija voziti luksuzni ßeverni ekspres na progi Oetende-Pariz-Varšava-Moskva Severni ekspres je vozil do^1_: 1° na progi med Ostendom in Varšavo. Otvoritev Sokolskega doma v Slovenjgradcu Slovenjgradec. 21. junija- Slovenjgradec je imel danes izreden sokolski praznik-Otvorjen je bil novi Sokolski dom, ki nosi ime blagopokojnega kralja Uedinitelja, kateremu je bil obenem odkrit skromen, a dostojen spomenik. Dan ee je pretvoril v vsenarodno svečanost naše severne meje-Od blizu in daleč eo prihiteli Sokoli in drugo narodno občinstvo, da izkažejo priznanje požrtvovalnosti slovenjgraških Sokolov. Nj. Vel. kralja je zastopal komandant mesta v Mariboru general Milutin Milenkovi§. Svečanosti so se pričele že snoči z akademijo domačega sokolskega društva, ki je uspela nad vse pričakovanje. Sodeloval je tudi odlični domači sokolski orkester. Davi po sprejemu gostov se je razvila po mestu impozantna povorka, nakar je bil pred So-kolskim domom sprejem kraljevega zastopnika, ki mu je starosta domačega sokolskega društva dr. Železnikar izrekel prisrčno so-koleko dobrodošlico. Obenem je pozdravil tu- di druge odlične goste, med njimi zastopnika ministra vojske podpolkovnika Nikoliča, zastopnika saveza SKJ dr. Mirka Goriška :n zastopnika bana sreskega načelnika dr. Hrašovca. Kraljev zastopnik general Milenkovič ie v krasnem govoru očrtal pomen Sokol s t va ter čestital slovenjgraškeniu Sokolu k njegovemu dosedanjemu uspehu. Po govoru predsednika gradbenega odbora br. Rojnika, ki se je zahvalil vsem. ki so pripomogli, da je slo-venjgralki Sokol dobil lastno streho, je zastopnik kralja otvoril krasni Sokolski dom- V domu samem se je vršilo nato slavnostno odkritje spominske plošče blagopok-ij-nemu kralju Uedinitelju. Popoldne je bil javni nastop, ki je pokazal izredno visoko stopnjo sokolske vzgoje. Sodeloval je tudi oddelek inženjerske podofi-cirske šole, ki je bil deležen še prav posebnih aklamacij občinstva. Slovanski bratje, dobrodošli ! Zastopnikom narodnih železničarjev bratske Češkoslovaške, Poljske in Bolgarske v pozdrav! Ko danes prihajate, prvič v zgodovini, združeni v enotnem stremljenju za svobodo in napredek mogočnega Slovanstva, Vam narodni železničarji iz dežele ponos, nega očaka Triglava kličejo: ^Dobrodošli, mili nam bratje!« Bodite uverjeni, da tudi na skrajno za. hodnem delu Kraljevine Jugoslavije bije. jo topla slovanska srca in da živi narod, bratski Vam po krvi in jeziku, ki vsak korak zbližanja iskreno pozdravlja. Pionirji za bratsvo svobodo in napredek Slovanstva — naprej do končne zmage! Pozdrav zästupcAm železničnich zamést-nancu bratrské Céskosiovenské Repubiiky, Polské a Bulharska! Dnes, kdy prichàzite prvné v dèjinàch združeni ve spoleòném snaženi za svobodu a zorkvèt mocného Slovanstva, Vam Vaši kolegové ze zemé hrdého otee Triglava volaji:- »Vitàme Väs, mili näm bratri!« Bud'te ubezpečeni, že také na hranicich Zàpadného dilu Kralóvstvi Jihoslóvie buši teplà slovanskä srdca a žije narod, bratr-sky Vàm krvi i jazykem, ktery každy krok sliženi vréle pozdravuje. Prükopnici bratrstvi svobody a zorkvètu Slovanstva —- dàle ku predu do uplného vitežstvi! Przedstawicielom narodowych kolejarzy braterskiej Czechoslowacji, Polski i Bulgarji — pozrowienia! Gdy dzisiaj przybywacie, poraz pierwszy w historji zl^czeni wyspólnem wysilkiem dia wolnosci i postepu pot?žnego Slo-dla wolnoéci i postepu pot^žnego SlowiaA-stwa Wam narodowy kolejarze z dumnego kraju pradziada >Triglava« wzklikuj%: »Witajcie mili braciai « Bgdzcie przekonani, ze takze na skraj-nym zachodzie Królestwa Jugoslawji, bij% gorg.ee slowiatìskie serca, i zyje naród braterski bliski Wam krwig i jezykiem. który kazdy krok zblizenia serdeeznie pozdrawja. Pjonierzy braterstwa. wolnoéci i post?pu slowianstwa, — naprzód do ostateeznega zwyci^stwa! Pozdrav na narodnitje železničarsld predstaviteli na bratska čehoslovakija, Polša i B'lgarija! Kogato dnes za p'rvi p't v istorijata st'prvate v edinno stremlenije za svoboda i napred'k na mošnoto Slavjanstvo, na Vas narodnite železničari iz pokrajninata na gordija Triglav pozdravjat »Dobre došH mili naši bratja!« B'dete uvereni, če i na krajno zapadnija del na Jugoslavija tuptat topli slavjanski s'rca i živje narod, bratski na Vas po kr*v i jezik, kojto za vseka kračka na zbliženje iskreno pozdravja. Pioneri za bratstvo, svoboda i napred'k na Slav janstvoto : Napred do krajna pobeda! Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Oblastna organizacija Ljubljana. Svečanost v Zenici V prisotnosti predsednika Vlade in treh ministrov so včeraj vzidali temeljni kamen za nove tovarne Zenica, 21. junija, r. Danes so v Zenici svečano položili temeljni kamen za novi objekt železarne, v katerem bodo izdelovali valjano železo in jeklo velikih profilov. Svečanostim so prisostvovali tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič. ministri gg. dr. Spa-ho. D jura Jankovič in dr. Kaludjerčič. Udeležili so se najprej slavnostne seje upravnega in nadzornega odbora zeniške železarne, nato pa polaganja temeljnega kamna. Slovesnost je z govorom otvoril minister za šume in rudnike, v katerega resor spada ze-niška železarna. Po njegovem govoru je ministrski predsednik dr. Stojadinovič položil v temeljni kamen na pergament tiskano posvetilo. S svečanosti, ki mu je prisostvovala velika množica delavstva in ostalega prebivalstva, so bile poslane vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel kralju. Nj. Vis. knezu Pavlu ter namestnikoma dr. Stanko-viču in dr. Peroviču. Opoldne je bil banket, na katerem je govoril tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Zahvalil Be je za sprejem in za pozdrave ter poudaril pomen razširjenja zeniške železarne, kar nam bo omogočilo, da bomo odslej mnogo večje količine železne rude lahko sami predelovali m nam ne bo treba pošiljati rud v inozemstvo ter od inozemstva nazaj kupovati naše lastno železo. Napovedal je, da se bo na sličen način razširila tudi bakrarna v Boru in za njo postopno še drugi naši rudniki. To je nova gospodarska politika, ki bo hitro izboljšala ves naš gospodarski položaj. Tudi razširjenje zeniške železarne še ni zaključeno t objektom, ki se bo sedaj začel graditi. Ze v enem ali dveh letih bo v teh lepih krajih življenje docela drugačno. Ljubljanska nedelja Ko je po soparnem dopoldnevu prihrumela danes v prvi popoldanski uri nevihta nad Ljubljano, se je zdelo, kakor da je sodnji dan. Vlila se je strahovita ploha, med katero je padala toča, ki k sreči ni napravila posebne škode. Po ulicah so drveli hudourniki. Med neprestanim bliska, njem in grmenjem je udarila strela v Bežni dolini in sicer v streho g. Hvaleta na cesti VI. Strela k sreči ni vžgala, razbila pa je strešni stol in zdrobila precej ope. ke. Prebivalci bližnje okolice so čuli močan sunek, največ strahu pa je seveda pre. živela Hvaletova družina. Pred hišo se je zbralo precej sosedov, ki so ogledovali razdejanj strele- Nevihta je kmalu ponehala in so se hudourni oblaki vlekli v smeri proti Krimu. Veselo kresovanje na Gradu Zmotil se je seveda, kdor je menil, da bo nevihta onemogočila veliko prireditev Rdečega križa na Gradu. Čim je nevihta nn-nila, še je skozi velikanski Phi'lipsov zvočnik začelo po Ljubljani spet razlivati vse polno poskočnih melodij in neutrudno je pela harmonika. To je imelo takšno privlačno moč, da so se začeli ljudje že ob pol 15. vzpenjati na Grad in ko se je pol ure na k> pričela veselica, eo bile stojnice v drevoredu kar oblegane in mize kmalu zasedene. Razpoloženje je bilo kar najboljše, saj pa je bilo zanj tudi dobro preskrbljeno, ko je vendar znano da so pri Rdečem križu možje, ki se na to reč razumejo- Vojaška godba je ob Gradu priredila imeniten pro-menadni koncert, a na šoncah so neumorno evirali vrli poštarji. Posebno navdušenje eo že!i Rančigajevi mali harmonikarji, ki so priredili v mraku koncert. Na Gradu samem so trije ojačevalci sipali venomer muziko, da je bilo res kakor ob najveselejšem rea-nanju. Pravo kresno razpoloženje je zavladalo ob 21. uri, ko so na šancah zažgali velikanski kres in so v jasno večerno nebo jele švigati rakete. Prav gotovo je lahko Rdeči križ zadovoljen s kresovanjem, saj so z njim bili zadovoljni tudi številni gostje, morda samo ne tisti, ki že niso dobili več jesti in piti. Kamnoseki in pečarji hočejo višje mezde Dopoldne &o v malj dvorani DZ zb0ro_ vali kamnoseki in razpravljali o kolektiv- ni pogodbi, o kateri bodo predstavniki stavbinskih delavcev in delodajalcev kon. čno sklepali v prihodnjih dneh. Zadnjega štrajka so se udeležili samo kamnoseki, ki so zaposleni po raznih kamnolomih. Medtem ko so poprej zaslužili pri rekordnem delu povprečno komaj po 3 Din na uro, so si s stavko priborili urno mezdo od 4.30 do 5 Din. Po zgledu zagrebških in beograjskih tovarišev, ki so «i znali ohraniti kar zavidanja vredne mezdne po. goje, saj znašajo njihove urne mezde od 8 do 9 Din, bo zdaj tudi organizacija ljub. lanskih kamnosekov stavila nekoliko višje zahteve. Tako naj bi kamnoseki prve kategorije v bodoče zaslužili po 7.50 Din, druge kategorije pa po 6.50 Din, kvalifi. cirani brusači po 6, njihovi pomožni delavci po 5, kamnoseki kovači pa po 6 Din na uro. Poleg tega zahtevajo 48urai ted_ nik, za čezurno delo 50% doki ade, za delo izven kraja redne zaposlitve pa jim mora podjetnik nuditi tudi stanovanje, hraiko in stroške za vožnjo. Poleg kamnosekov so v sedanji dvorani zborovali pečarji, ki so prav tako osnovali svojo sekcijo. Vrat si je prerezal V Vošnjakovi uäioi 30 6e je proli večeru od i girai krvav dogodek, ki je spel razkril veliko tragedijo brezposelnega človeka. Tem prebiva z materjo m sestro Jože Rakovec, rojen 1890., prisitojem v Ljubljano, izučen rmzar. Toda siromak, ki je naglušen in slaboviden, že 14 let ni zaslužil beliča,- družina ima samo po očetu skromno pokojnino. Danes popoldne so siromalcu dald neki ljudje ipriti, pa ne vina, temveč žganje. Menv našega dela. Ponovno izrekam svojo zahvalo vsem, ki so nam pomagali p^ tem težkem de'.u: izvršnemu odboru JS v Splitu, ki nas je podprl zlasti 0b priliki jadranske raz-:ta. ve, vsem članom oblastnega odbora vsam funkcionarjem naših krajevnih odborov in poverjeništev. našim marljivim daniam. vsem učiteljem in profesorjem ki so sodelovali pri naših podmladk h, vsem, ki s-o sodelovali pri aranžiranju lanske Jadran, ske razstave in kongresu zlasti pa tud; zastopnikom našega tiska, ki je vedno z velikim zanimanjem spremljal naše delo ter z obširnimi poročili inform ra! o njem našo javnost. Vse navedene prosim, da nas tudi v naprej podpirajo pri našem delovanju, katerega uspehi bodo odvisni od njihove pomoči. Vsi na delo Pod g slom: čuvajmo naše morje! Izlet v politiko — in nazaj • • Ko je bilo po predsednikovem poročilu rprejeto tudi poročilo nadzornega odbora, ki ga je prečital tajnik dr. željko Jeglič in je predsednik že določil kratek premor v svrho razgovora delegatov o kandidaturah, se je dvignil delegat dr. Schiller iz Kranja in začel čitati izjavo, v kateri je ponovil očitke nasproti dr. Pirkmajerju, ki smo jih mogli čitati zadnje dni v »Slovencu«. Izjavo je zaključil z zahtevo, da se mora vse to upoštevati pri današnjih volitvah. Delegati so mirno poslušali izjavo, enako pa tudi odgovor predsednika dr. Pirkmajerja: »Nisem želel, da se obravnava zadeva, zaradi katere me napadajo, pred tem forumom. Ako pač večina želi, sem pripravljen vso zadevo tu pojasniti, čeprav je bila že pojasnjena v posebni okrožnici in ob zasedanju izvršnega odbora v Splitu, kjer se je ugotovilo, da je moje ravnanje ko rektno.« Predsednik je nato dal predlog na glasovanje. In sta se dvignili samo dve roki, vsa ostala večina je bila proti. Predsednik: »Ugotavljam, da občni zbor o tem predmetu ne bo razpravljal. Jaz pa sem vsem krajevnim odborom na razpolago s pojasnilom«. Apel k slog! lil pameti ! Ko je nato bilo podano še sporočilo veri-fikacijskega odbora, je stopil na oder odbornik in delegat veletrgovec Ivan Jelačin. Ni moj namen, je izvajal, da bi kogarkoli branil ,pač pa da dam izraza čustvovanju človeka, kakor mu to narekuje ljubezen do vzvišenih namenov, ki jih hočemo doseči. Dnevna politika nas tako razdira, da ne vidimo stvarnosti. Napake in grehi se vrstijo od nekdaj in danes in še dalje, da se venomer izpričuje naša nezrelost. Vedno sem naglašal potrebo nacionalne sloge v zadevah, ki naj koristijo najširšim slojem. Kaj je namen Jadranske straže? Obramba Jadrana! Poglejte sliko na steni, govori nam o usodi slovenskega morja. In ko čaka Jadran, da pridemo na pomoč, da pomagamo pri skupnem delu, da izkoristimo kar se da, — se kregamo! Vsi, ki nam je pri srcu pravo močno delo, kličemo: Nehajte! če ne bo dejanj, bo narod obupal. Kakor je Tomaž položil prst v rano, tako hoče narod spoznati odkod in zakaj skeleče rane, ki jih trpi zaradi pretiranega centralizma. — S celo vrsto naravnost pretresljivih primerov in lastnih doživljajev na Jadranu je g. Jelačin orisal potrebo stvarnega, dela. 800 vagonov vina je v okolici Šibenika. na se ne najde nihče, ki bi pomagal, da bi šlo vino siromakov čez mejo v denar. Ali ne spada tudi to v program Jadranske straže? Slovenski župnik z otoka v Dalmaciij je prišel nedavno v Ljuhliano kamor je bil rwlal 10 fantičkov v vzgojo, pa ne more dobiti podpore za nje, medtem ko zbiramo tisočake za zamorčke. Tu v Dalmaciji je naš slovenski misijon, tu so naši zamorčki! Slovenci smo izgubili orientacijo in nočemo vedeti, da bo Jugoslavija močna, če bomo močni tudi mi sami. Gospoda, ne gremo prav! Končam: Naj nam bo vseeno, ali bo predsednik liberalec ali klerikalec, — kdor hoče delati, ta naj bo predsednik in sploh član Jadranske straže! Temperamentni govor g. Ivana Jelačina se je močno dojmil vseh. Nekatere je vidno ganil in ob zaključku so govorniku mnogi čestitali in burno pritrjevali. Vstal je tudi delegat dr. Schiller iz Kranja in izjavil: Pridružujem se izvajanjem g. Ivana Jelačina in iziavliam. da sem hetr>T preì poudariti samo to, da se izloči iz Jadranske straže, kar nas razdvaj." Nova uprava Skupščina je nato prešla na dnevni red. Ravnatelj Loskot i/. Trbovelj |e v imenu verifikačijskega odbora predlagal za predsednika dr. Otmarja Pirkmajerja. Burno odobravanje. Ker so se dva ali trije delegati za čas volitev umaknili v predvora-no, je bil sogilaeno izvoljen tudi ves ostali odbor, ki ga tvorijo: prosvetni šef Josip Breznik, Janez Brilly, dr. červinka, pod-ravnatelj Golob, dr. Hlavaty, dr. željko Jeglič, Ivan Jelačin, general Jovanovič, 40-spa Nada Kmetova, Tone Kos, polkovnik Viktor Kristan. hotelir Ciril Majcen prof. Marjanovič, docent dr. Murko, sodnik Orožen, ravnatelj dr. Pirjevec, Viktor Pirnat, generalni tajnik TPD Josip Pogačnik, Viktor Rom, dr. Slokar, Kari Soss. polkovnik Kvitilijan Tartaglia in dr. Vovk. _ v nadzorni odbor pa: ravnatelj Betriani, dr. Du- lar. žel. ravnatelj dr. Fatur, policijski upravnik Kerševan, odvetnik dr. Oblak, zdravnik dr. Pintar, ravnatelj dr. Niko Zupanič. Zgled z 20 tisočaki Predsednik dr. Pirkmajer je ob zanvali za izvolitev zagotovil, da bo uprava Oblastnega odbora upoštevala sieherno dobro voljo, a naj se Jadranski 3traži nihče ne približa z nečistimi nameni! Delujmo zanjo složno povsod, iščimo, kar nas spaja, izlo-čujmo, kar nas more ločiti. — Sprejet je bil proračun 61.500 Din prejemkov in izdatkov. Med vrsto predlogov se je zlasti živahno razpravljalo o bodočem mladinskem počitniškem domu na Jadranu, za katerega še ni dovolj sredstev na razpolago in bo tako šele prihodnje leto mogoče razpravljati o realizaciji, raze i če bi se ponudila kakšna izjemna prilika. Sedanji mladinski sklad je treba pač še stalno večati. G. Ivan Jelačin je predlagal, da bi se priredila loterija. Da pa potrdi iskrenost svojih prejšnjih besed, je g. Ivan Jelačin izjavil, da pokloni 20.000 Din za Mladinski dom Jadranske straže. Lepa gesta, ki naj bi našla mnogo posnemovalcev — zlasti tudi med našimi občinami in korporacijami je žela toplo zahvalo. Med slučajnostmi se je seveda razpravljalo tudi o zvezi Slovenije z morjem in je bilo z zadoščenjem sprejeto zagotovilo, da se proga že trasira in da bo to delo do meje naše banovine do jeseni že gotovo. Preden je predsednik z zahvalo zaključil lepo potekli občni zbor, je bila sprejeta naslednja resolucija : Jadranska straža kot edina idejna čuva-rica jugoslovenskega Jadrana v državi hoče dosledno svojim vzvišenim smotrom tudi v bodoče posvečati problemom našega morja in kar je z njim v kakršnikoli zvezi vso svojo pozornost in vse svoje delo. Izredni uspehi na področju dravske banovine jo potrjujejo v veri, da je našla razumevanje v najširših slojih ter jo vzpodbujajo k vztrajnosti, dokler ne pronikne zavest o važnosti morja za Jugoslavijo v dušo slehernega državljana. Prebivalstvo dravske banovine, ki je z udarcem usode izgubilo lastno morsko obal, je danes, četudi v njeni bližini, vendar daleč od jugoslovenskega morja, življenjskemu vprašanju Slovenije, njeni zvezi z morjem, hoče JS kot najvažnejšemu gospodarskemu problemu svojega območja služiti z vso voljo in z vso odločnostjo. Najkrajša železniška kakor tudi vsem potrebam odgovarjajoča moderna cestna zveza naše ožje domovine z Jadranom ostaneta še nadalje svetli točki prizadevanj Jadranske straže. Gospodarska bodočnost in neodvisnost ter po njima veličina in moč države zavisi predvsem od morja. Svoboda morja, urejenost naših luk in dvig našega pomorstva so cilji, ki jim JS zvesto in vztrajno služi in ki jim hoče s podvojeno silo služiti še nadalje. Pri svojih nesebičnih naporih pa bi ostala JS osamljena in nemočna, ako bi njenega dela ne podpirali v to prvenstveno poklicani odločilni krogi. Visoko kr. vlado in druge odgovorne čmitelje prosi JS in poziva. naj z vso svojo avtoriteto, ki naj dobi izraza in poudarka v ustanovitvi posebnega resoria, podpro njeno idejno prizadevanje v službi Domovine, jugoslovenskega naroda in našega narodnega kralja! Le morje odgaja velike države. Pomorski Jugoslaviji pa hoče JS vzgojiti odločne in požrtvovalne državljane. V vrstah nepolitične, liadstrankarske in vsedržavne organizacije JS je mesto za vsakega Jugoslo-vena, Id mu je mar blaginja naroda in države. Predvsem pa velja pri odgoji članstva naša skrb nacionalni vzgoji naraščaja v Podmladku JS, da vzgojimo nov rod, močan po duši in krepak po telesu, rod zavednih Jugoslovanov, ki bo zrl bodočnost naroda in moč države na Jadranu!« Majhna četa se je zbrala Vzlic temu bo treznostni pokret dosegel velik obseg Ljubljana, 21. junija V dvorani Delavske zl>ornice se je dopoldne po daljšem presledku vnovič zbrala armada naših treznostnih bojevnikov, da se posvetuje in sklepa o novem 6trategičnom naskoku na to skoraj nepremagljivo trdnjavo med Slovenci, ki se ji reče alkoholizem. Duhovni svetnik Janez Kalan, stari vodja Svete vojake je nekoč že do kraja obupal nad svojim poslanßtvom a ko je z drugimi propovedniki treznosti vred spoznal, da tudi na drugih popriščih rože brez trnja ne cveto, se je le vrnil k svoji prvotni misiji. Zal pa v c^vojem pozdravnem govoru ni mogel že rabiti besede «armada«, temveč je skromno rekel samo »četicam: — presenetljivo pičla je Lila namreč udeležba ua prireditvi, ki bi ji javnost morala po pravici posvetiti nekaj več pozornosti. A tudi ta četica je brez dvoma dovolj, da gibanje vnovič zavzame velik zamah, če so le njeni člani prav doumeli svojo nalogo. Kakor je svetnik Kalan v nagovoru poudaril, se gibanje obnavlja na povsem drugačnem. duh ii časa ustreza jočem načinu. Kakor smo bili pričeli nekdaj. In v znamenju teh novih smernic smo na zborovanju videli tudi skorajda več oficielnih predstavnikov, kakor zasebnih individualnih pristašev abstinence- Med drugimi so bili navzočni načelnik socialnega oddelka banske uprave dr, Karlin z direktorjem Higienskega zavoda dr. Pircem zastopnika ljubljanske in mariborske škofije ter abstinenčnih organizacij na njunih področjih dr. Levičnik in dr. Moško, zastopnik mestne občine dr. Mis, predsednik »Treznosti« šolski upravitelj Horvat in »e predstavniki številnih drugih prosvetnih. socialnih in karitativnih organzacij. Prvi je poroča! pred.-ednlk »Treznosti« Horvat, ki je navajal, da je »Treznost« gojila abstinenco predvsem mod šolsko mladino, ki pa je po večini zapuščala treznostni tabor kakor hitro je malo odrasla. Absti-nenčna propaganda je predvsem dolžnost državnih, cerkvenih in banovinskih oblasti. Prav je, da sta oba slovenska škofa pozva-. la duhovnike, naj stopajo v vrste treznostnih borcev, a nič manj kakor duhovniki so tudi zdravniki dolžni varovati abstinenco. Služba obojih je takšnega značaja, da morajo pogostokrat, prav ob najbolj kočljivih trenutkih. iznenada nastopiti. PogTajal je razne >narodne običaje« kakor je ta, da otroci na birmovanju pi jo. Odločnih ukrepov je treba za odpravo žganjekuhe. proti slabim vinogradnikom in proti šmarniri, nasprotno pa je treba brezalkoholne pijače in slatine oprostiti vsakršnih davščin- GostilniČarska obrt naj se zaupa samo pravim gostilničarjem. zapreti pa je treba vse vmotoče, ki se vedno bohetneje razraščajo pri nas. Nato je direktor dr. Pire poudarjal potrebo dveh potujočih protialkoholnih učiteljev pri Higienskem zavodu zdravilišča za alkoholike in posebne uredbe za pobijanje alkoholizma. Zastopnik prosvetnega oddelka, učitelj Horn, je poudaril važnost moralno vzgojnega momenta Posebno pozornost je vzbudil izčrpen stvarni referat zastopnika banske uprave inž. Flega, ki je obravnaval vprašanje vinogradništva in sadjarstva z vidika brezalkoholnega gospodarstva in je svoje misli strnil v naslednjih konkretnih predlogih: Kine-tijsko ministrstvo naj posreduje, da se prepove tvornicam špirita vsako kuhanje žganja in svežega ali suhega sadja in grozdia, hkratu pa naj odredi najstrožjo kontrolo nad tvornicami špirita in kvasa. Z zakonom naj se prepove nadaljnja saditev vinogradov na žitorodnih zemljiščih. Ministrstvo ln banske uprave nai neizprosno nadaljujejo akcijo za zatiranje samorodnic, kletarski nadzorniki naj dobe nalog za strogo izvajanje zakona o vinu. V interesu zatiranja obstoječih vinogradov na ravnicah, naj ministrstvo obremeni lastnika takega vinograda s posebnimi daiatvami. ki naj znašajo 50 par od trsa. Poklicane instance naj čim intenzivneje podpirajo izvoz našega vina in sadja v inozemstvo. Uvoz suhega grozdja in sadja za napravo špirita in žganja, naj se v bodoče prepove. Uporaba ocetne kisline za napravo kisa naj se prepove in kis naj se napravlja le iz domačega vina in sadjevca. Kmetijsko ministrstvo in banska uprava naj podpirata zidavo modernih sadnih sušilnic, napravo brezalkoholnih naravnih sokov iz grozdja in sadja in zidavo sadnih skladišč in zadružnih vinskih kleti za zadružno proizvodnjo dobrih domačih vin. Za tem so govorili še zastopniki mestne ob-ine dr. Mis. ki je m^d drugim poudaril da konzum alkoholnih pijač in tudi število vinotočev v Ljubljani padata, zastopnik okrajnega sodišča dr. Kovač, zastopnika obeh škofij _ dr. Meško iz Maribora je med drugim navajal, da se je Katoliška akcija za letošnšji prccram obvezala v prvi vrsti pobijati alkoholizem — misijonar Savel, zastopnik Slovenskega društva dr. Heferle m še zastopniki nekaterih drugih prosvetnih in drugih organizacij. Po dobrih dveh urah je predsedujoči zaključil zborovanje z upanjem, da bo v bodoče protialkoholna akcija tudi pri naših oblasteh naletela na potrebno pomoč. ■BwnaHWMMWHii il,«mi— iwww— PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno tzčiščenje m s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ - JOSEFOVO vodo! OgL reg. 8. Dr. 3M74®. KOLIC DUBROVNIK VELEPRODAJA VINA SkladlSta: BEOGRAD. Tel. 26—270 29_«29 30—808 ZAGREB, Tel. 7S—78. PRAGA - SMl CHOV Tel. 407-66. KOLICEVO VINO DOBITE V VSEH PRODAJAL NAH na vseh naših potniških bro dovih in tudi wag ons uts. Maribor preko nedelje Maribor, 21- jura j a Slomškove slovesnosti. Današnja nedelja je bili v okviru Slom-šikovih praznikov v Mariboru namenjena šolski mladini, ki je v velikem šrtevilu z zastavami in godbami prispela v Maribor pod vodstvem učiteljev in učiteljiic. Zbrali so se na Glavnem trgu, kamor je ob pol 10. prispeü mariborski škof v spremstvu številne duhovščine in sredi posebne častne čete dečkov in deklic. Mladina, ga je pozdravila z mahanjem robčkov. Sledila je služba božja s kratkim nagovorom knezo-škofa dr. Tomažriča. Mladina je molila, da bi bil Sllomšek proglašen za blaženega. Nato «e je uvrsCila v sprevod, ki je šel po Koroški cesti in Strossmayerjevi ulici od Slomškovega groba na starem mestnem pokopališču. Po mimohodu ob grobu se je sprevod razvil po Krekovi ulici in Trubarjeva ulici na Slomškov trg, kjer je ipo li'tanijah in blagoslovu izročil zastoipmik šolske mladine škofu dr. Tomažiču podipise šol za Skm-škovo beatifikacijo. Po škofovem odgovoru ie mladina zapela znano Slomškov« »Pre' ljubo veselje«, nato so bile mladinske slovesnosti zaključene. Popoldne je bila na Ljudiskem vrtu igra na prostem: »Naša apostola«. Kakšnih posebnih nesreč med mladino nd bilo, le nekai malčkov se je dopoldne v mestu izgubilo, vendar so jih kmalu spravili v njihove oddelke. Pri slovesnostih so biJri navzočni tudi zastopniki oblastev in javnega življenja. Maribor je razobesil zastave. Ze v soboto popoldne je bila v spodnji tkazinski dvorani slovesno otvorjena Slomšlkova razstava, otvoril jo je predsednik Zgodovinskega društva prelat dr. Kovačič- Razstava bo odprta do 29. t. m. Družabni dogodki Bolgarski visoko šol ci in visokošolke so prispeli v soboto zvečer v Maribor in so priredili v veliki un ionski dvorani lep pevski in plesni večer- Ansambl, ki je pokazal v plesnih točkah mnogo spretnosti, je bil deležen toplega priznanja od strani občinstva, kri ga ie zaradi pozne napovedi prireditve biüo žal boli malo. Za danes dopoldne pa je bila najavljena mai'ineja v mestnem parku. Slovesni zaključek francoskih otroških tečajev je bil v soboto popoldne v -»Vesni«. K prisrčni prireditvi je prispelo veliko staršev in mladine obeh tečajev, ki je odlično izvodila bogat in slikovit spored z različnimi reciitacijskimi, baletmimi in drugimi točkami. Izbomo so podali tudi »Rdečo kapico«. Zaključna prireditev je pokazala res lepe uspehe vztrainega vzgojnega dela pri Francoskem krožku. V dvorani restavracije »Novi svet« se je v soboto zvečer pričelo tekmovanje za prehodni pokal, na katerem sodelujejo vsi mariborski šahovski klubi- Tekmovanje ie otvoril s primernim nagovorom pred-sednik Mariborskega šahovskega kluba g. Rudoflf Golouh, nakar se ie pričela šahovska brhka-Spoprijela sta se Mariborski šahovski klub in UJNŽB ter SK Železničar in SK Slavi ja. Vsak klub je postavil 8 6voi:ih najboljših igralcev. Rezultati prvega kola so bili: Mariborski šahovski klub je premagal UJNZB s 5:3, SK Železničar pa SK Slavijo s 7:1. Dva smrti Obešenca v hlevu so našli v Zgomjii Volani št. 93 Obešenec je 23-letni posestniški sin Rudolf Šiilec, ki se je v živinskem hlevu. kjer je spal, obesil z vozno verigo. Našla ga je meti, ko je šla v hlev napajat živino. šUec se je obesil na ta način, da je pripel verigo na klin poleg vrait v hlevu, tako da je na enem koncu verige, ki ima kavelj, napravil zanko in jo nataknil na vrat ter obesil. Zasebnica Ana Stranjškova iz Krekove ulice je prijavila policiji, da je pred tremi dnevi odšel z doma njen podnajemnik 26-ilerni delavec v mostni vrtnariji Anton 5au-perl. Ze nekajkrat je d*ojaL. da se bo vrgel v Dravo, kar je zdaj menda res storil, ker so vse poizvedbe za njim ostale brezuspešne. Umor ali smrtna nesreča V Ploderšnici št- 4 v Slovenskih gor. je živel sam zase čudaško življenje 45 letni posestnik Karel Ver boš t. Imel ie posestvo 5 oralov v samoti, brez hlapca in dekle Ze od torka pa so ga sosedje pogrešili. Ker ni bil z nikomur v prijateljskih stikih, se niso ljudje kaj brigali za to. Včasih je namreč Verbošt šel na kakšen sejem, zaprl hišo ter ga potem več direi ni bilo domov. Ko pa je včeraj zjutraj prispel na kolesu v Plocfe.ršnico raznašalec kruha in peciva Josip Sm-igovec, ki je hodil od hiše do hiše ponujat kruh in pecivo ter je stopil tudi v Verboštovo hišo, se mu je čudno zazdelo, da ni bilo nikogar na spregled* vrata pa odprta. Stopil je v hišo in pogledal po •kuhinji in drugih prostorih, da b: koga našel in mu ponudil peciva. V sobi je nemalo presenečen našel na postelji ležečega Verbošta, vsega krvavega, z veliko rano na desnem sencu. Šmngovec je takoj sklical sosede, obveščeni pa so bili tudi orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo. Čudno je, da eo našfli v hlačah, ki so ležale na stolu, 1398 dinarjev- Danes se je podala v Plo-deršnnco sodna komisija, ki jo tvori preiskovalni sodnik dT. VI- Travner in sodni zdravnik dr. Zor fan, ki bo ugotovila podmbno-stii okoliščiTv pod katerimi ije Verbošt umrL Poleg možnosti umora dz maščevanja aii roparskega umora je možno tudi to, da se je Verbošt vrinjen kje poškodoval, pa je imel še tcililko moči, da je prispel domov i.n se vlegel na posteljo, potem pa izkrvavel. Jakob Zemljič f Slatina Radenci, 21. junija. ^ noči na nedeljo je umrl na svojem domu v Radencih bivši poslanec in župan g. Jakob Zemljič. Bil je star 63 let. zadela ga je srčna kap. — Pokojnika je poznala vsa Slovenija. Saj je bil eden najuglednejših mož, ki p« je za Slatino Radenee pa tudi za ves ljutomerski okraj trudil, kolikor je mogel. Kandidiral je pri volitvah v narodno skupščino leta 1931. in je bil tudi izvoljen, še ves zadnji čas je bil neutrudno na delu kot gospodar. Njegova nenadna smrt je zbudila med rojaki in znanci mnogo obžalovanja. Pogreb bo pojutrišnjem. Lahka mu zemlja, Žalujočim iskreno sožalje ! Nase gledališče Opera Ponedeljek, 22. junija; Kavaäir z rožo. Red A. Torek. 23- junija: Vesela vdova. Red G Sreda. 34. junija : Carmen. Red Sreda. •.".V. Plavalni dvoboj Ljubljana : Gradec 37 I 25 'V soboto je plavalna reprezentanca Ljubljane gladko zmagala nad najboljšimi plavači Gradca — Postavljena sta bila tudi dva nova jugoslovenska rekorda Gradec, 21. junija. Plavalna reprezentanca Ljubljane, ki jo je sestavljalo 12 plavačev Ilirije, je sinoči v kopališču »Zur Sonne« dosegla prepričevalno in visoko zmago r.ad najboljšimi graški-mi plavači. Plavači Ilirije so v tem prvem mednarodnem nastopu v letošnji sezoni |«> kazali odlične uspehe in spadajo že po njih •med upoštevane mednarodne plavače, še bolj sigurno pa med najboljše plavače v Jugoslaviji. Ekipa je v soboto zjutraj pod vodstvom g. Prezlja odpotovala v Gradec. Wilfan pa je prispel tja naravnost z Dunaja. Za nasprotnike smo dobili tamkaj najmočnjše plavače Gradca, predvsem klubov GAK ter policijskega športnega kluba v Gradcu. V prijetnem in zelo lepo opremljenem kopališču. kjer se je vršilo tekmovanje, se je zbralo poleg številne publike — do 500 — tudi več odličnih osebnosti, predvsem jusro-slovenski konzul dr. Vršič, osebje konzulata ter tudi predstavniki graških oblastev, najbolj častno pa je bila seveda zastopana ju-goslovenska kolonija z dijaštvom na čelu. Točke so se ocenjevale za prvo mesto s 5. za drugo s 3. za tretje z 2. in za četrto z 1 točko, za štafeto in waterpoolo pa je prejel zmagovalec 6. drugoplasirani pa 3 točke. Pred tekmovanjem je obe moštvi pozdravil načelnik graške plavalne podzveze g. Sauer, ki sp mu je v imenu ljubljanske reprezentance zahvalil g. Prezelj ter mu obenem izročil spominsko zastavico Na prireditvi, ki je vsestransko uspela, sta bila med drugimi lepimi rezultati dosežena tudi dva nova jugoslovenska rekorda Jn sicer za 100 m hrbtno po Wilfanu z 1:11.4 (do sedaj 1:14.1 — Ciganovič) in na 200 m prsno po Cerariu z 2:55.3 (do sedaj 3:02.2 — Cerar). Tehnični rezultati so bili naslednji: 100 m hrbtno gospodje: 1 Vilfan (L) 1:11.4 (nov jugoslovenski rekord), 2. Seitz G) 1:14.8. 3. Schell (L) 1:17.8. 4. Schwarz (G). Vilfan je plaval v krasnem stilu in dovršil 50 m v 32.5 ter edini izmed vseh delal Kieferjeve obrate. Zmagal je premočno in brez prave konkurence ter dosegel rezultat evropskega zvoka. Zelo dobro se je držal tndi Schell, ki je dosegel za njegova leta prav lep čas. Točke: L. 7. G. 4. .......r_' 400 m prosto gospodje: 1. Mihalek (L) 5:30.1, 2. Fiaschka (G) 5:30.1 (za udarec roke). 3 Ritzinger (G) 5:37. 4. Fux (L). Mihalek je plaval taktično zelo dobro. Njegov nevarni nasprotnik Fiaschka je vodil do 300 m. nato pa je Mihalek potegnil in mu pred nosom odnesel razliko dveh točk, kar je publika sprejela z burnim aplavzom. Fux je imel sigurno tretje mesto, pa se je zmotil v ?tetju prog in se prekmalu vstavil. Zadnjih 50 m je nato ležerno preplaval za točko. Točke: L. 13, G. 9. 100 m prosto gospodje: 1. Vilfan (L'i 103.2 2. Sei t-z (Gj 1:00.4, 3. Fiaschka (G) 1:07. 4. Ziherl (L) 1:09. Vilfan, ki je bil še utrujen od hrbtnega plavanja, je ležerno prispel pivi okoli R m pred ostalimi: 50 m je preplaval 29 3. Ziherl ni plaval ostro, ker se je hranil za propagandne skoke. Točke: L. 19. G. 14. Nato so bili na sporedu propagandni skoki ki sta jih izvajala Branko Ziherl in Grad-čan Karel. Ziherl je bravurozno izvaja! vse skoke in si na mah pridobil simpatije vse publike. Videli smo, da je v odlični formi ter bo lahko častno zastopal Jugoslavijo na olimpijadi. 200 m prsno gospodje: 1. Cerar (L) 2:55.3 (nov jugoslovanski rekord), 2. Tandl (G) 3:04.2, 3. Bernthaler (G) 3:07. 4. Jamnik (L) 3:21. Cerar je z odličnim in mednarodnim časom postavil najboljši rezultat dneva. Doseženi čas ga uvršča med evropske prsne plavače. Kljub temu, da je plaval brez res- ne konkurence, je dosegel to odlično znamko. pri čemer je zanimivo, da je prvih 75 in zadnjih 25 m plaval »metuljčka«. Na 100 m je imel čas 1:18.5, kar je za 3/10 sekunde slabše od rekorda, ki ga je postavil prejšnjo nedeljo. Točke: L. 25. G. 19. Štafeta 4x200 m prosto: 1. Ljubljana (Vilfan. Schell. Mihalek, Cerar) 10:08.7 (boljše od jugoslovenskega rekorda). 2. Gradec (Ritzinger, Seidmayer, Seitz. Fiaschka) čas: 10:17.7^ Ker ni bilo konkurence, ljubljanski plavači niso šli še boljše, kar bi bilo v ostrejši konkurenci prav lahko Plavali so brez predpisanih trikojev in se zato rekord ne more priznati. Vilfan kot prvi je plaval 2:26.2 in prinesel Schelu 20 m naskoka, ki so ga ostali do konca še povečali Schellov čas je bil 2:32.2: Gradec je imel najboljšega plava-ča v Seitzu. ki je plaval 2:31.2. Točke: L. 31. G. 22. V okviru prireditve ie bilo nato več ju-niorskih točk. ki so pokazale, da ima plavalna sekcija GAK odlični juniorski mate rijal Tako so bili doseženi v teh točkah najboljši časi 1:286 na 100 m prsno fGiin- ^amMmKmammmmammtmmmmmmai žolča in jeter, žolčnlh I®menih in zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popi jemo FRANZ* J OSEFO VO vodo zmešano z malo tople vode. zjutraj na prazen želodec. Op reg & Or. 16485/30 berg), 42.8 na 50 m prosto za dame (Lex), 1:30 na 100 m hrbtno za dame (Lex), 1:11.1 na 100 tù prosto (Fiaschka II) itd. Kot zaključna točka 6e je vršila water-poolo-tekma, v kateri je Ljubljana odpravila domačine z okroglim dvoštevilčnhn rezultatom. Ljubljana : Gradec ** 10 : o (7 : O) Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah Ljubljana: Linhart. Jamnik, Vrankar. Fux, Čuden Lenart. Otruba. Gradec: Parik, Schnideritsch. Asen, Rainer Lotze. Tandl, Bernthaler. Ljubljančani so bili ves čas absolutni gospodarji v igri in so domačinom po mili volji diktirali tempo. Po živahnih kombinacijah so skorai vedno brez težav prihajali do gola in tudi lepo streljali. Najboljši moj v sedmoric! je bil brez dvoma Fux. kl je s svojo odlično igro pritegnil vso pozornost občinstva. Tudi ostali 'graie!, zlasti Lenart, ki je to pot nastopil prvič v prvem moftvu. so pokazali dobro kombinacijsko igro in oster strel na gol. Gradčani ro bili slabo razpoloven! in tndi tehnično manj vredni tako da gostom prav za prav niso bili resen nasprotnik. Najslabšega moža so imeli v vratarju Pariku. ki je bil brez moč! pred napadi Ljubljančanov. Razliko golov je že v 1. minuti otvoril Fux in nato jih je do odmora padlo Se fi Po odmoru so gostje nekoliko popustili in v ležernem tempu povišal! rezultat še za tr! zgoditke. Domačini so se v tem razdobju nekoliko popravili !n vpri^oi-ili nekaj prodorov. ki pa niso prinesli nspeha. Gole so zabili: Fux 5, Lenart 2 |n Čuden 1. Končno stanje točk: L. 37. G. 25. v katerem razmerju Je zabeležena tudi prva mednarodna zmaga ljubljanskih plavačev v sezoni. Ekipa" se je popoldne odpeljala domov. imago iz Banjaluke se vrača danes SK Ljubljana po prvem srečanja v državnih prvenstvenih tekmah Banjaluka, 21- junija. Moštvo SK Ljubljane je po trdovratnem odporu zagrebških klubov, da me bodo sodelovali v državnem prvenstvu, faktično poseglo v državno prvenstveno borbo šele v drugem kolu, v katerem je imelo po sporedu danes prvo srečanje 8 prvakom banjeluškega Podsaveza SK Krajišnikom Šanse domačih so se cenile zelo visoko, toda žoga je okrogla in Prišlo je drugače, tako da se Ljubljana vrača iz Banjaluke s Pozitivnim izkupičkom. Ljubljana : Krajišnik 3:1 (2:1) Sodnike g. MHnariču je enajstorica Ljubljane nastopi'a v naslednji postavi: Logar, Hassl. Jug II. Kukanja. Sočan, Luce, Janežič, Pupo, Pepček, Jež, Žemljic. Krajišnik je nastopil v trenutni najmočnejši postavi. Dasi je moštvo Ljubljane nastopilo s tremi rezervami, je prav dobro rešilo svojo nalogo. Nasprotnika je takoj v začetku vrglo v obrambo in je ves čas prevladovalo v polju ter posebno po odmoru pokazalo prav lepo igro. Največ zas'ug za zmago ima krilska vrsta s Sočanom na čelu, ki naprotnikom ni dopustila- d a. bi se razvil, razen tega pa je šP pridno pomagala obrambi in dajala tudi napadu mnogo uporabljivih žog. Do izida je prišlo takole: V 10. minsutj pretvori Jež Janežičev center v neubranljiv gol. 1:0 za Ljubljano. Že v nasled- nji minuti izenači Krajišnik a krasnim strelom v prečko, ki se odbije v mrežo in mu Logar ne more do živega. 1:1. v 19- minuti si izdela Pupo «"Sisto situacijo ter mojstrsko poviša rezultat na 2:1 za Ljubljano. Do polčasa so gostje v stalni premoči ter kar naprej Pošiljajo ostre žoge v nasprotnikov gol, ki pa ostanejo brez uspeha po zaslugi vrlega vratarja, V drugem polčasu postavi Jež že v 8. minuti končnj rezultat 3:1 za Ljubljano. kf se kljub prizadevanjem z obeh strani do konca ne menja več- Sodnik g. Miinarič je sodil dobro, bil pa je v svojih od>ločrtva,h precej nena-klon jen "Ljubljančanom. Občinstva je bi. lo okoli 600, ki ni štedilo s priznanjem gostom", ko je videlo, da so boljši del med nasprotnikoma. Osijefrr NAK (Novi Sad) : Slavija 4 : O (1:0) Ostale nogometne tekme Ljubljana: SK Ljubljana B : Reka 7:1. Zagreb: Concordia : FC Wien 1:0 (1:0), Gradjanski : FC Wien 1:0 (0:0); Beograd: Bocskay : Jugoslavija 2:0 (0:0). Tekme za srednje-evropski pokaj Brno: Ambrosiana (Milan) : Zkienice 3:2 (2:0) 18.000 gledalcev. Dunaj: Prostjejov : Adrraira 4:1 (1:0) Rapid : Roma 3:1 (2:0) 24.000 gfledalcev, Budimpešta Ferenczvaros : Slavija (Praga) 5:2 (5:0), Bologna: Bologna : Austria (Dunaj) 2:1 (2:0), Turin: FC Torino : Ujpesit (Budimpešte) 2:0 (1:0). i NIVEA PASTA z. ZOBE Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Prvenstvo Maribora v olimpijskem desetoboju Maribor, 21. junija. Na stadionu SK Železničarja od Tržaški cesti je priredil SK Železničar včeraj, v soboto popoldne in danes popoldne tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem desetoboju. Prireditev je bila obenem preizkušnja mariborskih lahkoatletov za državno prvenstvo v desetoboju, ki bo 11. in 12. julija v Mariboru. Na današnjem tekmovanju je startalo skupno le 10 atletov, članov SK Železničarja. ISSK Maribora. SK Maratona in GAK iz Gradra. Prvenstvo si je priboril izvrstni lahkoatlet Hlade (SK Železničar), ki je dosegel 4675 točk: 2. Kleut (Železničar) 4456: 3. Venuti (SK Železničar) SOf'fi: 4. Smerdelj (Maratoni 3570; 5. Ledinek (Zel). Tzven konkurence je dosegel Gutmaier (GAK. Gradec) 4323 točk. Dosežen! rezultat prvaka je nov mariborski rekord in bi znašal po starih tablicah 5247 točk (najboljši dosedanji mariborski rekord je znašal 4347 točk). Novi mariborski prvak v olimpijskem desetoboju jo doserei naslednje rezultate: Tek 100 m 12.3: 110 m zapreke 20.6; tek 400 m 56.3: tek 1500 m 4 54: met krocle 10 84 m: met diska 36.54 m: met koni.a 40.37; skok v višino 1.45 m: skok v daljino 5.63 m in skok ob palic! 2.60 m. Najboljši rezu'tat? v posameznih disciplinah pa so f1.»se fPnvrdelj. MarO: knvrl.a 11 31 m TOeut): disk 36.54 m (Hlade); kopje 40.37 (HladeV Grsranizju-ija. k! je bila v rokah preiplui-«enib funkcionarjev SK Železničarja in sodniškega zbora, je bila brezhibna. Po končanem tekmovanin je načelnik lahkoa)|et-skeca odseka SK Železničarja izročil zmagovalcu lep pokal, ostala drucro- in tretje plasirani pa sta prejela kolajne. Kolesarska dirka Hermesa Ljubljana, 21. junija. Na tradicionalni dirkalni Progi iz Zgornje Šiške preko Kosez in Podutika v Dolnice ter nazaj v Dravi je in Zgornjo Šiško je danes agilna kolesarska sekcija ŽSK Hermesa priredila medklub-sko kolesarsko dirko, ki je v vsakem oziru uspela. Zanimanje za Prireditev, ki nudi na tej progi gledalcu res mnogo prilike za spremljanje vsakega dirkača, Je bilo zelo veliko, kajti na vsej progi, posebno na startu in cilju, ki je bil pred Carmanovo gostilno v Zgornji Šiški, pa tudi po progj se je zbralo mnogo občinstva- Šibka stran Prireditve je bila morda majhna udeležba dirkačev — 'na startu se jih je javilo samo 11 — kar pa je deloma opravičljivo zaradi tega. ker so vsi bolj znani vozači izrabilj današnjo nedeljo za trening na daljših Progah ; Prihodnjo nedeljo jih čaka namreč dirk;i za savezno prvenstvo v Zagrebu. Tekmovalo se je v dveh skupinah, in sic®r med seniorji in juniorji posebej-Seniorjev je startalo 5, juniorjev pa 6. Med seniorji je prišel na start kot favorit Mariborčan Rozman, ki pa je po nesrečnem naključju v predzadnjem kolu trčil v Oblaka, tako da sta padla oba in se nista mogla plasirti. Podrobni rezultati so bili naslednji: Seniorji: (12 krogov po 8 km — 96 km): 1. Gärtner (Ljubljanica) 3:24.30, 2- štirn (Vrhnika) 3:17.03, 3. Kačič (Hermes) 3:20.01. Junior ji (5 krogov Po 8 km = 40 km) 1. Šunko (Maribor) 1:24, 2. Gregorič (Sava) 1:25, 3- Jesenovec (Sava) 1=29, 4. Bricelj (Ljubljanica) 134, 5. Grab-ner (Ljubljanica) 1:36. Premk (Sava) je zaradi kvara na kolesu odstopil. Organizacija prireditve na startu in cilju in tudi na Progi je bila brezhibna. Naše gostovanje na češkem — z več strani Še nekaj vtisov našega poročevalca s poti iahhoatletske reprezentance v Prago In druga češka mesta Od leta 1922, ko je bilo prvo in do danes edino srečanje športnikov slovanskih držav Češke—Poljske—Jugoslavije, smo do letos čakali celih 14 let na ponovno nave-zamje iskrenih stikov, ki vežejo oba naroda v mnogih drugih pogledih Zato je našim lahkoatletrfcim reprezeratantom. ki so v dvoboju s Čehi sploh prvič pomerili svoje moči, — veljalo še prav posebno toplo zanimanje javnosti in češkega tiska Vsi, s katerimi smo imeli priliko priti v stike, so bili res iskreni in prisrčni ter so tudi pisali tako o nas in o uspehih naših tekmovalcev. Da smo se vozili s kartami drugega razreda v tretjem — to se nam danes ob pregledu celotnih vtisov, ki so bili i mogočni i raznoliki, mitri ne zdi več najhujše. Avstrijski in češki železničarji so zelo vljudni. Hvaležni smo jim bili za trud, da popravijo, kar smo deloma sami — od strani našega Saveza, deloma naše železniške uprave — prepozno in pomanjkljivo uredili-Toliko je imel naš g. poslanik v Pragi prav, ko je naše muvodstvu ob obesku deiüi. da je organizacija na hitro pripravljena le redko dobra. Izredni ljubeznivosti naših vodnikov no Pragi, simpatičnih gg. dr- Blehe. mednarodnega tajnika ČAAU in redtìktor'a »I .iov Novin« Zdénka smo dolžni hvalo, di smo kljub mnogim zaprekam tudi v Pragi — prav dobro zvozili. Res je — tudi na Češkem smo se vozili v tretjem — ker od ČAAU poslane »povlastice« v Hörnern Dvorištu ob našem prihodu še niso imeli. Vendar smo ob zaključnem obračunu zadovoljivo uredili tudi to. — Za nas pripravljene skupne prositore v Tyrševem domu so atletski zvezi zadnji trenutek odpovedali — uporabili so jih za sokolske tekmovalce. ki so prišli na tekme iz vse Češke-Na zadnje je bilo tako: Grupo Slovencev vodi g. Zdčnek v Aleksandrov kolei blizu Stadiona — Zagrebčane dr. Bleha v Ymco v centru mesta. Vodstvo tako žal ne more dobiti skupnega prostora. Drug do drugega im; »no pol ure s tramvajem po 1.20 Kč, ali 10 minut s taksijem 14—16 Kč ali če hočemo v Kolei po enajsti ponoči brez elektrike ali bencina — peš skoraj celo uro. Oni iz Ymee prihajajo na obed v Ko-lej, na večerjo gremo iz Koleja v mesto. Denar kopni — pa še nismo dober dan v Pragi. Z naravnost magnetično silo pa vlečejo naše lahke krone iz žepa čudovite lepote nočne Prage toneče v svitu morja luči ki imako odsevajo na suhih, od avtomobilov zdrsanih asfaltnih cestah kakor v t)i-hi Vetavi, na Otsrovu. v Manesu in drugod- — Ob večerih se vrstijo Čemi pivo-var, hotel Savoy. Flek. pa zopet le kolej z več ali manj oficijalnimi sporedi. Govori, napiitnice, odlična udeležba funkcionarjev. ki jih vidiš enako kot pri nas le »svečane«, neumorna dr. Bleha in Zdčnek pa skrbita po očetovsko za nas- Uredita glede avdijen-ce pri g. poslaniku in g. primafcorju, pre-skrbita odprt avtokar za ogled zanimivosti od mestne radnice m njene čudovite stoletne ure, svetovne umetnine z žiivimi figurami, pa miimo novih in starih palač do Hradčamov, rezidence novega prezidenta. Na HTadčamih se pravkar menja straža legionarjev, dobrovoljcev iz francoske, belgijske in ruske fronte, ki tvorijo častno stražo. Na gradu vihra zasitava — prezi-dent je doma. V t rem va ji h, na stadionu, v kavarnah — vsepovsod vise pozivi za notranje posojilo. Športniki so se že odzvali. Velike zneske so že vpisali takoj v začetku — pravi borci im branitelji demovine, ki ji želijo, da ostane močna in trdna. — Na 6-tadiorru vlada oba dneva nestrpno pričakovanje. G. Zdenek je speaker — mi mu pomagamo z naštevanjem naših rekordov, z opazkami in navodili, obenem z urami vestno kontroliramo čase naših, in diktiramo: ^OTipo. podpisujemo rekordne zapisnike in-razumljivo ob vsakem uspehu naših užiivarno, da vendarle nismo tako zanič kakor so. nam že prerokovali- Skoda, da smo toliko oslabljeni — Se vee lepše bi se mogli odrezati. GovOrè snemajo na plošče — zvečer vnovič poslušamo v radiu naào besedo. — Tovariša iz Zagreba Bičamič in Prstec se peljeta s taksijem na telefon, ostati pišemo — e k spremno in tudi ekspreeno oddajamo n« pošto- Tempo je velemesten — naši živci. nevajeni tega so napeti in vedno pripravljeni na kaj novega. S češčino se dobro prebijamo — celo talente odkrivamo, ki tako spretno žonglirajo s svojim skromnim zakladom, du ie zunanji vtis kakor, da smo tudi mri iz velemesta. Vstopnina na stadion je več kot polovico manjša od naših, taks za športne prireditve v takem pomenu kot pni nas. ko moramo dati zanje skoro več kot dobimo-pnav za prav ne poznajo- Za študente upoštevajo še socialni moment. Le 1.10 Kč je vstopnica zanje, ker se morajo iz mesüa pripeljati z elektriko za 1.20. Celo skupaj ie komaj do štiri dinarje — in to v Pragi, kjer res lahko vidiš na izbiro prvovrsten sport. Da ima država veliko razumevanje za sport, ki je poleg Sokolstva gonilna fmer v vzgoji naroda — kaže še ena zanimiva ugotovitev. Meredith, bivši ameriški olimpijski zmagovalec na srednjih progah je 6edaj trener čeških lahkoatletov — s plačo 10 tisoč Kč, ki jih daje država. Pri nas se za našega trener'a borimo pri vseh mogočih čin i tel jih. da izposlujemo osmi del gornje vsote za eno mesečno plačo. Se Kolinu sn»o dolžni zahvailo za bratski spreiem m pozornost — in Lovosicam in Olomoucu itudi. AFK Kolin nekdaj najmočnejši nogometni klub ČSR poznan tudi pri nas, ker je bil že v gosteh, je sedai izpadel iz lige. Zato pa se dviga v Kolinu lahka ačinstvo je deloma bojkotiralo prireditev iz političnih razlogov !n baje še od navzočih v areni, niso vsi plačali sedežev. Kosmatih dohodkov je bilo »komaj« pol milijona dolarjev, čistih pa samo dobrih 460 tisoč. Vsak boksač je dobil na roko okoli 140.000 dolarjev, ki pa so jih Sehmelincru skoraj tretjino kar tam odvzele davkarije. Viharje navdušenja in morje čestitk je seveda izzvala Srhmelingova zmaga v njegovi domovin!, kjer sta bila med prvimi gratulanti celo sam državni kancelar Hitler in propagandni minister Göbbels. Razumljivo je bila prav tako toplih čestitk deležna tudi njegova žena. znana filmska umetnica Anv Ondra, ki se je topot tresla za usodo svojega moža, tresla doma, ker ima baje prešibke živce in preobčutljivo srce. da bi gledala, kako njen Maks pretepa ljudi. Kakor se sliši, namerava Schmeling nastopiti pot v domovino s prvim Zeppelinom, ki bo prišel v Ameriko, počakati olimpijade v Berlinu in se nato takoj spet odpraviti čez lužo. kjer se bo začel pripravljati za srečanje z Brad- dockom, ki bo menda že septembra. ★ Izredni občni zbor SK Železničarja je bil v soboto v slubgki dvorani na stadionu ob Tržaški cesti. Tzredni občni zbor je obsegal le eno točko, in sicer volitev novega predsednika. Zborovanje je otvoril in vodil podpredsednik g. Joštl, ki je orisal zasluge bivšega predsednika g. inž. Grudna, ki je bil premeščen v Ljubljano. Poudaril je. da je ime inž Grudna za razvoj SK Železničarja z zlatimi črkami zapisano v zgodovini SK Železničarja. Pri volitvah je bil nato soglasno izvoljen za novega predsednika SK Železničarja g. inž. tiran. ZA VSAKO KOPELè, CLMEAN KOPALNO TABLETO ! 30 tisoč prebivalcev ima — a tudi deset športnih klubov, vsi s svojimi igrišči na senčnih, gozdnatih jasah ob Labi, in prav toliko teniških igrišč. Za nas so se pred-vs rn pavzeli novi prijatelji gg. Rezač. Sla-rek, Stein, g- Frojan, ki nas je jwzdravil specijalno v srbohrvaščini in g. Ondraček napol Slovenec — Stric plavačice Zorke Bradače ve. Izmenjava naslovov, običajno vseobče fotografiranje, avtogrami, spominska darila — to nas je v meilem, pa toplem gnezdu Kolinu zagotovilo, da smo imeli srečo. ko smo se odpravili tja — prvi Jugoslovani na prvi ob:odočnost vsega stanu, zlasti pa nla-dega naraščaja in da je zato neodpustljivo, če se temu delu še vedno ne priključijo. Zastopnik banske uprave, ki društvo že od ustanovitve leta 1919. dalje podpira, je zborovalke zagotovil tudi v bodoče naklonjenosti do društva; nanj naj se vedno obračajo z upravičenimi zahtevami in banovina, ki je z društvom v stalni zvezi, bo skušala težnje vedno ugodno rešiti. Zborovalke so ob zaključku soglasno sprejele predloge, naj bi se učna doba v babi-ški šoli v sniislu sklepov mednarodnih kongresov določila na dve leti in naj bi se v šolo sprejemale izključno kandidatinje vsaj z dobrim uspehom dovršene nižje srednje šole. da bi prišle babice prej adi slej do boljšega in dostojnejšega družabnega položaja. Sprejemale pa naj bi se po možnosti le učenke, ki so že izpolnile 24 let. ker bi le v tej starosti mogle pravilno pojmovati naloge svojega stanu. S temi posojl izobrazbe in starosti naj bi takoj dobile službo kot babice v uradniškem položaju s 6talno mesečno plačo, kot banovinske ali državne na-meščehke- Soglasno je bil nato izvoljen stari odbor s predsednico go Kvartičevo na čelu, kar jasno dokazuje, da i maio članice do predstavnic svojega društva veliko zaupanje in da so z njihovim delom zadovolinr Teden dni filma Zadnje premiere v tej sezoni Za zadnje premiere v tej sezoni je dobil Elitni kino Matica tri prvovrstne filme. Med njimi so že začeli igrati film »Mary Burnso-va. begunka«-, ki je dobil pri nas naslov »Gangsterji«. Film je zanimiv po svoji vsebini saj nas postavi v jedro dandanašnje Amerike, v podzemlje, kjer ne veljajo zakoni ampak samo pest. Silvva Sidney, ena najboljših ameriških igralk, igra v njem vlogo žene. ki jo preganjajo gangsterji in ki se ne more otresti njihove oblasti. P svojo igro v tem filmu je Sidneyeva ponovno dokazala. da je res igralka velikega formata. Tudi njeni partnerji so tako prepričljivi igralci, da za njo prav nič ne zaostajajo. Film si je vredno ogledati že zaradi njegove aktualnosti. ker nam daje res popoln prerez čez sedanjo Ameriko, z vso njeno bedo in vsem njenim sijajem. Prav take zanimiv film je tudi film »Narodni junak štev. 1«. ki nam pokaže življenje in smrt znanega ameriškega kralja podzemlja Johna Dillingerja. V Ameriki sami je bil ta film prepovedan, češ da je preveč verno posnet. In ros. boj policije z izsiljevalci. morilci, tihotapci alkohola in drugimi zločinci je v v/orni režiji Walterja Hubena tako živ in tako nrpet. da nam zastaja sapa. ko sledimo z bliskovito naglico se me-njajočim prizorom. Tudi v tem filmu je zasedba odlična. Glavnega igralca. Dillingerja. igra Joseph f^Heia. za nas novo ime. a vendar odličnih kvalitet. Razen njega nastopajo v filmu naši stari 7nanci Lewis Ptone. ki je bil že neštetokrat partner Grete Garbo, gioviti Lionel Barrymore. Ehester Morris. Paul Kelly, naša stara znanka iz najboljše dobe nemega filma, katere zvezda je ponovno za- Jacques Delmais: Neprijeten doživljaj »Pravkar ste čuli tu strašne doživ» ljale,« je začel moj prijatelj pripove» dovati gostom. »Tudi to, kar boste zdaj čuli, je, čeprav nekaj majhnega in otročjega, vendar zelo neprijeten dogodek. Vsi veste, da sem bil dolga leta oficir. Tri leta sem preživel z ne» ko ekspedicijo v Srednji Afriki. Bil sem na Marni in večkrat doživel kaj takega, o čemer lahko trdimo, da ni bilo prav prijetno. Toda najneprijet» nejši dogodek, ki mi je šel najbolj na živce, se je dogodil pred dvema leto* ma proti koncu avgusta tu v tej hiši.« Pavlina je vsa razburjena preble-dela m rekla: »Kar povejte, Gaston. Sicer bi bili to lahko že davno odkrili.« »Sram me je bilo doslej, res, sram,« je odvrnil Gaston in nervozno sukal svoje brčice. Po kratkem molku pa je začel: »Tistega dne, osemindvajsetega av» gusta, sem šel k vam na obisk. Solnee je prav tedaj zahajalo za Seino in v veži je bilo mračno. Ko sem bil neka» ko na deseti stopnici, sem začul, da so sč tiho odprla hišna vrata in — nič več. To se mi je zdelo čudno. Šel sem dalje — luči še niso bile prižgane — in čutil sem, da nekdo za menoj glo» boko diha. Potem je zakašljal. Toda nobenega koraka nisem cul. Kašljanje in dihanje sta prihajali čedalje bliže. Tema pa je bila čedalje hujša. Nekaj časa sem čakal, potem pa sem šel nas i prej z razburjenjem v srcu. Pod me» j noj je nekdo globoko dihal. Še zmeraj nobenega koraka — nič. Takrat me je obšla groza. Skočil sem po stopnicah, čez tri naenkrat. Trkal, zvonil, skočil v vaše stanovanje z občutkom: rešen!« »No, in?« Pavlinine plašne oči so bile še plaš» nejše. Oprijela se je svojega moža. »Francois, niti koraka ne napravim več sama!« »Čakajte, madame!« Gaston je pre» nehal. »Tri dni pozneje. Ali se spo» minjate? Bilo je tisti dan, ko : vaš nečak iz Saint»Cyra prišel na dopust. Imenitno smo se zabavali. Enajst je bila že ura. Tedaj sem se poslovil od vas. Oni dogodek na stopnicah sem že davno pozabil. Šel sem torej v te» mi, ker se mi ni zdelo vredno buditi vratarja, da bi r..' prižgal luč. Tudi žepne svetilke nisem imel pri sebi. Ko» maj sem bil na deveti stopnici, že sem začul, da ie nekdo v četrtern nadstro» pju previdno zaprl vrata in — nič več. Ne duha, ne sluha, nič. In vendar — uho mi je pravilo, da nekdo hodi po stopnicah in se opira ob ograjo, ki se je tresla. Obstanem. Nič! Grem spet daJje — ori tudi. Le to sem čul. da tip» Ije po zidu. Strah me je prevzel in zdelo se mi je, da me že nekdo drži za vrat. Srce mi je divje utripalo. Zdaj pride za menoj, na hrbet mi skoči 'n me zadavi neslišno in nevidno. Zdrvel sem po stopnicah, da bi čim prej prišel do hišnih vrat. Skril sem se zanje in se stisnil k zidu, priprav» ljen na obrambo. Nič. Vratar, ki je čul moje korake, je prišel in prižgal luč. Pogleda! sem okoli sebe ni:. Skriti se je moral. Hotel sem ga na vsak način počakati. Vse tiho. Stopil sem ven. Vratar je za menoj zaklenil hišna vrata. Postavil sem se prednje in čakal. Mora priti ven, ta fantom, strašijo... Mora priti ven to grozno bitje. Deset minut nato je nekdo skoro ne» slišno odklenil hišna vrata in mlad, eleganten mož je stopil previdno iz veže. Zadri sem se: .Povejte, ali ste me vi zasledovali. Kako to, da ste nesJišni in nevidni?' Začudeno me je pogledal in mi rekel šepetaje: .Neviden? Mo» žje smo! Zaupati vam hočem. Neki gospod me ne sme videti v tej hiši. saj me razumete. In kar se tise nesliš» nosti, vedite, da nosim angleške gu» mijaste podplate.'« Gaston se je zasmejal. Tedaj pa je skočil pokoncu debel gospod in zaklical: »Zato nisem mogel nikdar zasačiti tega prekletega Trouvilla pri svoji že» ni!...« Bil je gospod Duval iz četrtega nad» stropja, ki se je pred petimi meseci ločil od žene. Silvija Sydney v filmu »Gangsterji«. sijala na svetlem nebu hollvwoodskem. Poslednji v seriji teh velefilmov bodo »Čr- na krila«, visoka pesem junaštva in ljubezni do bližnjega. V njem bomo videli pogumnega letalca, ki se v najhujšem viharju dvigne čez visoke gore, v katerih preži smrt,, samo da bi iz dalnjega kraja prinesel zdravilo, ki bo neštetim bolnim otrokom prineslo zdravje. Film je posret po noveli slovitega francoskega letalca Antoinea de Saint-Exupery-ja in posvečen spominu vseh tragično pre-minilih junakov zraka. Tudi v njem igrajo sami prvovrstni igralci, kakor John in Lionel Barrvmore, Helen Haysova, Clark Gable. ki je že dolgo ljubljenec naše publike, Robert. Montgomery in drugi. V vrsti letalskih filmov, ki smo jih doslej videli, je nedvomno eden najboljših, če ne sploh najboljši. Zlasti so čudovito posnete gigantske borbe človeka z razbesnelo naravo. Film je zanimiv tudi zaradi teg-a. ker je za njegovo spremljavo prirejena Beethovnova sedma simfonija. Režiser je moral v njem rešiti zelo zanimiv problem fotografiranja nočnih poletov z letalom in to se mu je tudi posrečilo. Vsekako zasluži ta film vso pozornost občinstva. Krčma v slonu Krčma v slonu je ameriška iznajdba. Toda človek, ki stopi vanjo, se mora vrniti trezen iz nje, sicer težko pride po lestvi na zemljo Iz akvaristove torbe O barskih gričih in o pripadnosti voda na Ba^u Znano nam je da ima ozemlje ki ga imenujemo Barje precej burno preteklost. V pradavnih časih je bilo precej često podvrženo mogočnim tektonskim vplivom, kar vidimo na skladih obdajajočega ga hribovja, pa tudi v sredini Barja samega imamo nepo-bitne dokaze delovanja podzemeljskih sil. Ki eo dvignile starejše tvorbe iu jih nastrešil» na mlajše. Tu se dvigajo iz ravnice, prepletene z neštetimi potoki in jarki, v katerih domujejo poleg ostalega bogatega voduega rastlinstva in živalstva okoli SO vrst rib, prijazni gozdnati grički, nalik otokom v zelenem morju. Akvaristu, ki naleti nanje, se vsili nehote misel o njih nastanku in če primerja njihovo kamenje s plastmi Barje ob-dajajočega pogorja, bo morda sklepajoč zadel v jedro. Pri tem sklepanju se bo ozrl tudi na strmine pod Krimom in Ljubljanskim vrhom, kjer izstopajo na podnožju močne vodne žile, kakor Ljubljanica, Bistra. Išči-ca, nakar mu bo jasno, da se je hribovje, ki je vezalo v pradavnih časih južno barsko obal s severno, pogreznilo. kar nam prelomnica v obliki strmin jasno dokazuje, a grički na Barju so potemtakem vršički, mogočnega gorovja, obdani z diluvialnimi in aluvialnimi naplavinami in z ostanki zamočvirjenega jezera, torej s šoto. Na zapadu se dviga iz ravnine Sinja gorica in pripada po dr. E. Kramerju geološko k mogočni skupini glavnega dolomita Ljubljanskega vrha. Srobotnika in Krima, ki so proizvodi triadne tvorbe srednjega zemeljskega veka. Isto velja za Blatno Brezovico in za Bevški grič. Akvaristično je vodno omrežje tega predela omembe vredno, kajti poleg lipanov. sulcev in postrvi žive v teh vodah tudi rdečeperke in pa ploščici v jamah gospoda Lenarčiča. Vse vode od Komina proti Y'ihniki so lovišče ri barskega društva v Ljubljani- V oj>ekarskih jamah, ki niso v zvezi z Ljubljanico, je treba dovoljenja posestnikov v svrho akvariranja. Griček severno Bevškega je Ko-tanjeviea. na njeni vzhodni strani je zastopan dolomit, zapadno in severno stran pa pokriva karbon, torej tvorba starega zemeljskega veka ali paleozoika, ki ga je poznejše gibanje nastrešilo na dolomit. Tako je tudi na Ple-šivici. ki je največji grič na Barju- Samo na skrajnem severnem delu so zastopani tudi rabeljski skladi triadne tvorbe, kateri pripadajo tudi majhni okrogli grički med Ple-šivico in Kostanjevico s svojimi tako zva-nimi verfenskiini skladi.