GEOLOGIJA 45/2, 353–358, Ljubljana 2002 Stratigrafski razvoj julske in tuvalske podstopnje na obmo~ju Oslice pri Muljavi Stratigraphy of Julian and Tuvalian Substage in the Oslica at Muljava Area (Slovenia) Stevo DOZET Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva l4, SI-1001 Ljubljana, e-mail: stevo.dozet@geo-zs.si Klju~ne besede: Stratigrafija, litostratigrafska raz~lenitev, jul in tuval, Zunanji Dinaridi, osrednja Slovenija Key words: Stratigraphy, lithostratigraphical subdivision, Julian and Tuvalian, Outer Dinarides, Central Slovenia Kratka vsebina Julsko-tuvalska skladovnica na obmo~ju Oslice pri~enja z dolomitnimi bre~ami z limo-nitnim vezivom in z boksitom, ki pri~ajo o okopnitvi na meji med julom in cordevolom. Sledila je sedimentacija prete‘no karbonatnih kamnin. V litolo{kem intervalu kjer prevladujejo apnen~eve bre~e, so najbolj zna~ilni onkoidni vlo‘ki. Karnijsko zaporedje na ob-mo~ju Oslice zaklju~ujejo dolomit z vlo‘ki laporja, plastnati mikritni apnenec in temnosiv dolomit s kroglasto krojitvijo. Litolo{ka sestava in sedimentne zna~ilnosti zaporedja ka‘ejo na nastajanje v litoralnem pasu. Abstract The Julian and Tuvalian lithologic column in the Oslica area starts with dolomitic breccias with limonitic groundmass and with a bauxite giving evidence of areal expose on the boundary between Cordevolian and Julian. Afterwards, precepitation of carbonate rocks followed. In the lithological interval where the limestone breccias predominate, oncolitic horizons are most characteristic. The Carnian sedimentary succession in the Oslica is terminated by a dolomite with intercalations of marls, bedded micritic limestones and a dark grey dolomite with a roundish disintegration. The lithological composition and sedimento-logical characteristics of the succession indicate an origin in the littoral environment. Uvod Med Muljavo in Oslico izdanja poldrugi kilometer {irok pas pisanih julsko-tuvalskih V ~lanku je obravnavan karbonatni razvoj kamnin, ki je pomemben predvsem zaradi karnijskih plasti na obmo~jih Oslice pri Mu- pojavov oolitnega ‘elezovega boksita v naj-ljavi (sl. 1). Uporabljeni podatki so dobljeni ni‘jem delu zaporedja. Zaporedje pisanih pri detajlnem geolo{kem kartiranju in stra- kamnin le‘i diskordantno na cordevolskem timetrijskem profiliranju tega obmo~ja v zad- dolomitu, navzgor pa postopno prehaja v njih petih letih. glavni dolomit. Debelo je okoli 350 metrov. 354 Stevo Dozet Obravnavano ozemlje in {ir{o okolico so doslej raziskovali in opisovali Germov{ek (1955), Ker~marjeva (1961), Buser (1969, 1974), Dozet (1979, 1985) ter Novak in Dozet (2002). Sl. 1. Polo‘aj profila Muljava-Oslica Litostratigrafski opis Na ozemlju med Muljavo in Oslico so karnijske plasti popolno razvite, pri ~emer le‘e julsko-tuvalske plasti diskordantno na cor-devolskem dolomitu, navzgor pa prehajajo brez prekinitve v glavni dolomit. Profil Muljava – Oslica V profilu Muljava – Oslica (sl. 1) je razkrita okoli 350 m debela skladovnica razli~-nih apnencev, dolomitov, karbonatnih bre~, laporovcev in v manj{i meri pisanih klastitov, ki pri~enja z bazalno bre~o in ‘elezovim oolit-nim boksitom. Pisan litolo{ki stolpec julskih in tuvalskih kamnin karakterizirajo boksitni ~len, karbonatne bre~e, onkoidni horizonti in vrhnji temnosivi laporni dolomit s kroglasto krojitvijo, ki sem ga pri{tel k julsko-tuvalskem zaporedju. Skladovnica med Muljavo in Oslico je raz-~lenjena na slede~ih osemnajst litostratigraf- skih enot (sl. 2): 1 – bazalna dolomitna bre~a, 2 – boksitni horizont, 3 – apnen~eva bre~a z boksitnim vezivom, 4 – debeloplastnati apnenec, 5 – spodnji dolomit z onkoidnim horizontom, 6 – spodnja debeloplastnata apnen-~eva bre~a, 7 – srednji dolomit, 8 – zgornja debeloplastnata apnen~eva bre~a, 9 – pisana apnen~eva bre~a z vlo‘ki pisanih laporovcev in z onkoidi, 10 – horizont apnenca in apnen-~eve bre~e s pizoliti, 11 – menjavanje pisanih dolomitov in laporovcev, 12 – debeloplast-nati apnenec, 13 – zgornji dolomit, 14 – dolomit z vlo‘ki apnenca in apnen~eve bre~e, 15 – masivni dolomit, 16 – pisani laporovec, 17 – laporni dolomit s kroglasto krojitvijo in 18 – temnosivi plastnati dolomit. 1. Bazalna dolomitna bre~a z limonitnim vezivom se pojavlja le~asto na redkih mestih tik nad cordevolskim dolomitom. Sestoji iz nezaobljenih drobcev in kosov svetlosivega in modrikastosivega debelozrnatega corde-volskega dolomita, ki so vezani s karbonatnim in limonitnim vezivom. Debelina bazalne dolomitne bre~e ne presega nekaj metrov. 2. Boksitni horizont: Karnijski boksit se pojavlja v obliki do 25 m debelega horizonta z dol‘ino nekaj sto metrov. Talnino boksita predstavlja svelosiv do bel, v~asih tudi mod-rikastosiv, debelozrnat, masiven dolomit, v katerem ne opazujemo izrazitega kra{kega reliefa, kar ka‘e na kraj{e zakrasevanje, ker je takoj nastopilo zasipavanje z boksitno materijo. Boksit je opekasto- ali sivkastorde~, pogosto tudi rumenkastooran‘en. Po strukturi gre za oolitni boksit, ki poleg ooidov vsebuje tudi redke pizolite ter precej{njo primes hematita in limonita. Cordevolski dolomit je nastal pri pozni dolomitizaciji diplo-pornega apnenca, kar nam ka‘e njegova izrazita debelozrnata struktura in ponekod ohranjena struktura ter teksture prvotnega sedimenta. Karnijski boksit pripada kra{ke-mu tipu boksitov. Le del boksitne substance je nastal »in situ«, ve~ji del pa je bil prinesen z vodo in vetrom. 3. Apnen~eva bre~a z boksitnim vezivom: Na meji med boksitnim horizontom in debe-loplastnatim apnencem ~etrte enote se ponekod pojavlja do 1 m debela le~asta plast rjavkastosive srednjezrnate kompaktne ap-nen~eve bre~e z limonitnim in boksitnim vezivom. Sestavljena je iz drobcev in kosov temnosivega do ~rnega mikritnega in redko zrnatega apnenca, ki jih ve‘e boksitno in limonitno vezivo. Stratigrafski razvoj julske in tuvalske podstopnje na obmo~ju Oslice pri Muljavi 355 4. Debeloplastnati apnenec: Nad apnenčevo brečo z boksitnim vezivom je odložena 15 do 35 m debela skladovnica debeloplastna-tega (20-50 cm), srednje svetlosivega do črnega mikritnega, pelsparitnega, dismikrit-nega in redko zrnatega (intrasparitnega) apnenca. Debelina apnenca je v toliki meri nestalna, da se bočno izklinja. Stik apnenca z zgoraj ležečim dolomitom je oster. 5. Spodnji dolomit z onkoidnim horizontom,: Nad apnencem sledi temnosiv, siv, srednje svetlosiv do bel plastnat (10-30 cm, 30- 60 cm) mikriten ali zrnat dolomit. Debelina dolomitne enote je 25 do 30 m. Na dvajsetem metru dolomitne skladovnice je okoli 1 m debel horizont plastnatega (30-40 cm) dolomita s številnimi 0,5 do 3 cm velikimi on-koidi. Pod dolomitom z onkoidi je približno 2,5 m debela plast črnkastordečega (temno-vijoličastega) laporovca z zelo drobno ive-rasto krojitvijo. Prehod dolomitne enote v zgoraj ležečo apnenčevo brečo je postopen. V zgornji polovici opisane dolomitne skladovnice se namreč pojavljajo redki do 1 m 2 < O Z < < > < z -i o ce. cc o o GEO LOŠKI STOL P E C GEO LOGICAL COLUMN x~s — LU Q l- X VTN> is \ o \o" S3- 10 VTA A A I A A~T~ ~^~^ _S A A] A A C ^^ X X \ \z\ o s AAA ser A A) A^ aA n ZL ^2 &* ---------6 ---2 ; 7 ::+ht: --•bx- : 8 ii i ©š> 10 Sl. 2. Geolo{ki stolpec julskih in tuvalskih plasti v profilu Muljava-Oslica Legenda: 1 plastnati apnenec; 2 apnen~eva bre~a; 3 plastnati dolomit; 4 dolomit s kroglasto krojitvijo; 5 masivni dolomit; 6 laporovec; 7 lapor; 8 boksit; 9 onkoidi; 10 pizoliti 356 Stevo Dozet debeli vlo‘ki plastnatega (15-35 cm) ~rnega mikritnega apnenca in bre~astega dolomita. 6. Spodnja debeloplastnata apnen~eva bre-~a je najbolj razprostranjena litolo{ka enota julsko-tuvalskega zaporedja med Muljavo in Oslico. Sestavljena je iz 10 do 40 cm in 40 do 70 cm debelih plasti sive, temnosive in srednje temnosive apnen~eve bre~e z redkimi vlo‘ki apnenca in dolomita. Bre~o sestavljajo nesortirani ter zelo slabo, slabo in srednje zaobljeni drobci in kosi (0,5-15 cm, redko {e ve~ji) ~rnega, sivkasto~rnega, temnosivega pogosto karstificiranega mikritnega, dismi-kritnega, redko zrnatega in pogosto bolj ali manj dolomitiziranega apnenca. Apnenci prodnikov so pogosto bioturbirani, lisasto limonitizirani in vsebujejo {tevilne izsu{it-vene pore. Debelina apnen~eve bre~e z vlo‘ki apnenca in dolomita se giblje od 50 do 75 m. 7. Srednji dolomit je svetlosiv do bel, masiven do slabo plastnat, drobno- in srednje-zrnat z drobno paralelepipedsko krojitvijo. V dolomitu niso ohranjene nobene teksturne oblike. Debelina srednjega dolomitnega ~le-na zna{a 25 do 30 m. 8. Zgornja debeloplastnata apnen~eva bre-~a je po sestavi in barvi zelo podobna spodnji debeloplastnati apnen~evi bre~i. Sestavljena je iz 40 do 100 cm debelih plasti sorazmerno heterogene, slabo sortirane sive apnen~eve bre~e, ki jo sestavljajo nezaobljeni in slabo zaobljeni drobci in prodniki prete‘no mi-kritnega in zelo drobnozrnatega srednje svetlosivega do ~rnega apnenca. Debelina te enote je okoli 15 m. 9. Pisana apnen~eva bre~a z onkoidi in vlo‘ki pisanih laporovcev: Litolo{ko enoto predstavlja plo{~asta in plastnata (5-30 cm), drobnozrnata, ro‘natosiva, olivnosiva in vi-joli~astosiva nadplimska in medplimska bre-~a–konglomerat s karbonatnim vezivom in vlo‘ki olivno-, modro- in oran‘nosivega ter sivorjavega in ~rnkastorde~ega laporovca z drobno iverasto krojitvijo. V spodnjem delu 5 do 7,5 m debelega zaporedja prevladujejo oran‘ne in rumenosive, v srednjem opeka-storde~e, v zgornjem pa sivkasto~rne (temno-vijoli~aste) kamnine. 10. Horizont apnenca in apnen~eve bre~e s pizoliti je eden od najbolj zna~ilnih horizontov julsko-tuvalskega zaporedja med Muljavo in Oslico. Sestoji iz sivkasto~rnega, debeloplastnatega (25-50 cm), srednjezrna-tega bre~astega apnenca in apnen~evih bre~ ter iz okoli 5 cm velikih, ponekod celo ve~jih, pizolitnih tvorb, ki so nastale najverjetneje pri izsu{evanju karbonatnega mulja. Pri pi-zolitih najbolj izstopajo sivkastorde~i hema-titni ovoji. Debelina horizonta je okoli 3 m. 11. Menjavanje pisanih dolomitov in lapo-rovcev: Ta litolo{ka enota pri~enja z 2,5 metra debelim intervalom plo{~astega (5-15 cm) Sl. 3. Apnenceva bre~a z vlo‘ki pisanih laporovcev Stratigrafski razvoj julske in tuvalske podstopnje na obmo~ju Oslice pri Muljavi 357 in plastnatega (25-50 cm), srednje temno-sivega, izrazito drobnostromatolitnega in drobnolaminiranega dolomita z vlo‘ki med-plimske dolomitne bre~e. Srednji in zgornji del skladovnice predstavljajo olivnosiv in svetlosiv, plastnat in redkeje plo{~ast, pogosto ro‘nat in ro‘natorde~ dolomit z najve~ do 1 m debelimi vlo‘ki sivkasto in ~rnkasto-rde~ega, v~asih tudi zelenkastosivega lapo-rovca z zelo drobno iverasto krojitvijo. Dolomit je najpogosteje precej karstificiran. Debelina opisanih plasti zna{a okoli 20 m. 12. Debeloplastnati apnenec: Ta monotona okoli 8 m debela litostratigrafska enota je sestavljena iz 25 do 50 cm debelih plasti srednje temnosivega, srednje sivega, tu in tam ro‘natosivega mikritnega apnenca. Kon-kordantno pod njim le‘e pisani dolomiti in laporji, nad njim pa zgornji dolomit. V apnencu razen nedolo~ljivega organskega de-tritusa ni drugih fosilnih ostankov. 13. Zgornji dolomit le‘i nad debeloplast-natim apnencem in je po litolo{kih lastnostih precej podoben glavnemu dolomitu. Je plast-nat, svetlosiv do sivkasto~rn, z drobno para-lelepipedsko krojitvijo. Tu in tam je drobno laminiran. Enota je debela okoli 45 m. 14. Dolomit z vlo‘ki apnenca in apnen~eve bre~e: Ta litolo{ka enota sestoji iz plasti in plo{~ (5-35 cm) olivnosivega, srednje temno-sivega in svetlosivega mestoma laminiranega dolomita z vlo‘ki plo{~astega in plastnatega (5-25 cm), sivkasto~rnega in ~rnega mikritnega apnenca in apnen~eve bre~e. Debelina opisanih plasti variira od 25 do 30 metrov. 15. Masivni dolomit: Litolo{ka enota dolomita z vlo‘ki apnenca in apnen~eve bre~e prehaja navzgor v svetlosiv, zelo svetlosiv in bel, debelozrnat, masiven, redko slabo plast-nat dolomit s saharoidno strukturo, podobno tisti pri cordevolskem dolomitu. Za obravnavani dolomit je zna~ilno, da hitro razpada in da v njem ni fosilov. Nastal je verjetno pri pozni diagenezi prvotnega sedimenta, debel pa je okoli 10 metrov. 16. Pisani laporovec: Pod dolomitom s kroglasto krojitvijo le‘i okoli 5 m debel horizont ~rnkastorde~ega (temnovijoli~nega) laporov-ca s tankimi vlo‘ki zelenkasto- in modri-kastosivega laporovca z zelo drobno iverasto krojitvijo. Pisani laporovec le‘i konkordan-tno na svetlosivem zrnatem masivnem dolomitu. 17. Dolomit s kroglasto krojitvijo: Tuval-ske plasti na ozemlju Slovenije najpogosteje postopno prehajajo v glavni dolomit. Pri Oslici pa se med obema ~lenoma v debelini 5 m pojavljata {e dolomit s kroglasto kro-jitvijo in temnosivi plastnati bituminozni dolomit, ki sta dogovorno uvr{~ena v bolj pisano julsko-tuvalsko formacijo. Dolomit, obravnavan v tej enoti, je temnosiv do siv- Sl. 4. Temnosiv dolomit s kroglasto krojitvijo 358 kasto~rn, debeloplastnat (35-75 cm), zelo drobnozrnat in precej bituminozen, z jasno izra‘eno krojitvijo v 15 do 25 cm debele bolj ali manj pravilne krogle. Ker je kroglasta krojitev najbolj zna~ilna lastnost te kamnine, je ta ~len ozna~en kot dolomit s kroglasto krojitvijo. 18. Temnosivi plastnati dolomit: Julsko-tu-valsko skladovnico zaklju~uje temnosivi do sivkasto~rni, debeloplastnati (35-75 cm), drob-nozrnati bituminozni dolomit. Kjer je preperel, je temno olivnosiv ali olivnosiv. Enota navzgor prehaja brez prekinitve sedimentacije vendar z ostrim kontaktom v drobnostromatolitni glavni dolomit. Debelina vrhnje litolo{ke enote julsko-tuvalskega zaporedja med Muljavo in Oslico zna{a okoli 15 m. Sklep – Okoli 350 m debela skladovnica na ob-mo~ju Oslice pri Muljavi, v kateri prevladujejo karbonatne kamnine, vmes pa se pojavljajo klasti~ni vlo‘ki in ki le‘i diskor-dantno na cordevolskem dolomitu, navzgor pa postopno prehaja v glavni dolomit, pripada osli{kim plastem. – Julsko-tuvalske plasti med Muljavo in Oslico pri~enjajo z dolomitno bre~o z limo-nitnim vezivom ter ‘elezovim oolitnim bok- Stevo Dozet sitom. Za te plasti so nadalje zna~ilne karbonatne bre~e, horizonti z onkoidi ter zelo pester postopen prehod v glavni dolomit. – V litostratigrafskem pogledu so osli{ke plasti razdeljene v osemnajst enot (sl. 2). – Osli{ke plasti so nastajale v obmo~ju litorala, v geotektonskem pogledu pa pripadajo dolenjsko-notranjskim mezozojskim grudam. Literatura B u s e r , S. 1969: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000, list Ribnica. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. B u s e r , S. 1974: Tolma~ lista Ribnica L 33-76. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000. -Zvezni geolo{ki zavod, 60 p., Beograd. D o z e t , S. 1979: Karnijske plasti ju‘no in zahodno od Ljubljanskega barja. – Geologija 22, 1, 55-70, Ljubljana. D o z e t , S. 1985: Geolo{ke razmere na obmo~ju rudi{~a Ple{e in v {ir{i okolici. – Rud. met. zbornik 32, 1-2, 27-49, Ljubljana. G e r m o v { e k , C. 1955: O geolo{kih razmerah na prehodu Posavskih gub v Dolenjski kras med Sti~no in Šentrupertom. – Geologija 3, 116-135, Ljubljana. K e r ~ m a r , D. 1961: Poro~ilo o geolo{kem kar-tiranju ozemlja med Grosupljem, Velikimi La{~a-mi, Dobrepoljem in Vi{njo goro. Diplomsko delo v rokopisu. – Univerza v Ljubljani, NTF – Katedra za geologijo, 16 p., Ljubljana. Novak, M. & Dozet, S. 2002: Primerjava julskih in tuvalskih plasti v dveh profilih na ob-mo~ju osrednjih Posavskih gub. – Geologija 45, 1, 43-53, Ljubljana.