GIMNAZIJA ORMOŽ | ZABAVNO ČTIVO ] 1. številka, december 2010 # :>j L. alii babo si ' j ■1 -« m) iiv.ri>jvr ?rer. »Ofiijc+. BS NAGRADNO POTOVANJE V dinamično EVROPSKO METROPOLO Križar*® Kqj obleči za maturantskega? poslikave na stenah gsBSB$saBQp© SKi9Mei/iAimiLeiw)i8 iNroG=^aNA 11. februarja 2011 12. februarja 201: ■i in 151. uri l W I- r u LL_2 II I u ,r I EI& «1 4. DNEVI ODPRTIH vrat • krajše predavanje bivših dijakov Gimnazije Ormož • otvoritev likovne razstave • predstavitev šole in sodobnega načina pouka • veliko šolskih dejavnosti, ki bodo predstavljene v obliki tržnice Pred sabo držite novopečeni gimnazijski časopis. Dijaki smo se odločili obuditi ta tiskani medij in ga uporabiti kot ogledalo šole. Uredniški odbor seje s pomočjo profesorjev zelo trudil, da bi ga spravil v pogon. V zadnjih mesecih je na šoli potekalo pestro dogajanje, od sprejema »fazanov«, do ocen, ekskurzij, tekmovanj. Sam kot »fazan«, sem bil poln pričakovanj. Vstopil sem v novo šolo, novo okolje, v čisto nov svet. Sprva se je vse zdelo zelo drugačno od osnovne šole, a sčasoma je vse začelo dobivati obliko in nov vsakdan mi je všeč. Po osmih letih vendarle prija sprememba. Vsi na gimnaziji so nas je lepo sprejeli, tako dijaki kot profesorji, ki so našo veliko željo po znanju hitro potešili. Sam sem bil zelo zagret za oblikovanje in izdajanje časopisa, saj sem bil vedno prisoten pri izdelavi le tega že v osnovni šoli, zato sem se zelo veselil postati del ekipe, ki bo poskrbela, da naša gimnazija ne bo ostala brez časopisa. Zahteval je veliko truda, volje in želje, a s skupnimi močmi nam je uspelo. Vsak član uredniškega odbora se je trudil na svojem področju, da bi bil časopis kar se da izpopolnjena celota, ki bi prikazovala gimnazijski vsakdan takšen, kot je. V prazničnem decembru je bil ta utrip še posebej vesel in radosten, saj je bila šola lepo okrašena in v zraku smo čutili drugačno atmosfero. Vsem bralcem v svojem imenu in v imenu uredniška odbora želim vesel, srečen, topel božič ter čimbolj srečno, uspešno in produktivno leto 2011. Upam, da boste dosegli zastavljene cilje in še dalje brali naš časopis. Prav tako bi vas povabil na informativne dneve 12. in 13. februarja 2011. Se vidimo oz. slišimo. Veselo branje! Urednik Timotej Faiulič Spoznavni vikend Snemanje za novo skladbo Anike Horvat Gimnazijci na pohodu Ogled filma Slepilo Rogla 2010 Poslikave na stenah - intervju z Leo Barmati Tudi GO govori špansko Obisk glasbene zbirke na Ptuju, Muzikafeja in koncerta Totega big banda POTUJEMO Danska 2010 Nagradno potovanje v dinamično prestolnico Meglenke odletele v Nemčijo Gimnazijci - pravi rudarji TO SMO Ml Fotoreportaža Naravoslovne delavnice za devetošolce GLAVNI UREDNIK: Timotej Fafulič POMOČNICA UREDNIKA: Sara Munda Izmenjava Ormož - Vič Peka kruha nekoč in danes Dosežki gimnazijcev Gimnazija ima talent Petra Vernik in strelstvo ftkrtMLNO Intervju s prof. kemije Psihološki test Maturantske obleke NOVINARJI: Timotej Fafulič, Valentina Gjura, Nina Hedžet, Miha Magdič, Sara Munda, Damijana Muršič, Lea Rajh, Renato Sever FOTOGRAFINJA: Maša Munda IZBOR FOTOGRAFIJ: Maša Munda in Sara Munda PRELOM IN OBLIKOVANJE: Sara Munda in Nina Hedžet OBLIKOVANJE NASLOVNICE: Valentina Gjura LEKTORICA: Simona Meglič MTs/epruuo MENTORICI: Lenka Keček Vaupotič, Simona Meglič ČEZ GIMNAZIJSKI PRAG NA SPLETU: www.gimnazija-ormoz.si IZDAJ ATEU: Gimnazija Ormož TISK: Alinea Em®.1 i: NOVO SkJJVVD fiNlkČ. HOTLVRT V četrtek, 21.10.2010, smo se dijaki Gimnazije Ormož udeležili snemanja za novo skladbo Anike Horvat. Snemanje je potekalo v telovadnici Gimnazije Ormož. Sprva nismo vedeli, kako bo snemanje potekalo in smo si zastavljali vsa mogoča vprašanja. Postavili smo se v polkrog in poslušali navodila, ki nam jih je dajal Denis, zborovodja pevskega zbora gimnazije. Po nekaj vajah smo se seznanili z melodijo, ki smo jo morali zapeti. Pridružili so se nam še nekateri profesorji. Sledilo je snemanje, kjer smo se vsi potrudili po svojih najboljših močeh, da bi na koncu posnetek uspel. Ko je celotna šola prepevala melodijo, je bilo vzdušje enkratno. Naš skupen glas je odmeval po vsej telovadnici. Vsak izmed nas je dal nekaj svojega in na koncu je nastal izdelek, kot smo si ga vsi želeli. SPOT-NMNl VlkEA/P Dijaki prvega letnika so se med 10. in 11. 9. 2010 odpravili na Mariborsko Pohorje, kjer so preživeli dva dni. Glavna tema je bila druženje ob športnih in družabnih igrah. Opravili so tudi razredno uro ter se pogovarjali o načinu učenja (snovi). Po dveh dnevih so se vsi dobre volje odpravili domov. TCmotef GlHMUJCl m POHOSU V petek, 10. septembra, smo se dijaki prvih treh letnikov odpravili na pohod na Tri Kralje, v smeri Slovenska Bistrica - Bistriški Vintgar - Trije Kralji. Zgodaj zjutraj smo se iz Ormoža z avtobusi odpeljali v Slovensko Bistrico. Na avtobusu je bilo že od vsega začetka veselo rajanje, kar je kazalo, da se gimnazijci veselimo pohoda in raziskovanja narave. Od Slovenske Bistrice nas je pot peljala naprej proti cilju. Dolgo smo hodili ob Bistriškem Vintgarju, ki smo ga na koncu prečkali. Nekaterim ga ni uspelo prečkati, ne da bi se v njem tudi osvežili. Med potjo smo se ekstremno zabavali, nekateri so peli, drugi pa tarnali od bolečin in žuljev na petah. Kljub vsemu smo se vztrajno vzpenjali po ozkih poteh in skozi gozd, po mlakužah in tudi po asfaltni cesti. Na srečo smo imeli čudovito vreme, ki je dvigovalo našo moralo in nam je omogočalo, da smo uživali v lepotah narave. V dobrih štirih urah smo se le povzpeli na cilj, ki smo ga vsi že nestrpno čakali. Vsi smo seveda že umirali od žeje in od utrujenosti. Po končanem vzponu smo se hitro napotili na avtobuse in se odpeljali domov. Ta dan smo si nabrali veliko novih izkušenj, predvsem pa veliko kondicije. Seveda pa smo se zraven neizmerno zabavali. Ogled filma Slepilo V sredo, 24. novembra 2010, smo si v ormoški kinodvorani ogledali film Slepilo. Film je nastal na podlagi različnih zgodb, zato natančno odraža realnost in na zelo življenjski način prikazuje svet odvisnikov. Zgodba govori o mladem paru Lani in Tadeju, ki kljub močni ljubezni in velikim življenjskim željam pada vse globlje v začarani svet mamil. Tadej je odvisnik, Lana pa mu skuša pomagati in prav ta njena pomoč tudi njo privede v skušnjavo s heroinom. Skozi film toneta vse globlje in svojo bitko bijeta proti močnemu svetu mamil, preprodajalcev, prostitucije in nasilja. Preprodajalcem dolgujeta ogromne vsote denarja, tako da so njuni dnevi šteti, zato se večino časa skrivata. Pred njima je le en konec - trden pristanek na družbenem dnu in še niže. Po koncu filma sta svoje izkušnje z nami delila režiser, scenarist in bivši odvisnik od drog Jan Bilodjerič in kriminalist Stanko Ivanuša. »V zgodnji mladosti sem imel izkušnje z obravnavano problematiko, kasneje ugotovil, da so realne predstavitve sveta odvisnikov v filmih prava redkost. Zaradi tega sem se tudi odločil, da spišem scenarij prav o tej tematiki,« nam je o svojih začetkih povedal Jan. Jan nam je izdal, da je tudi sam bil več let podvržen vplivom drog. Sam je mnenja, da mladi začnejo uživati drogo iz čiste radovednosti in dolgčasa. Dandanes najverjetneje še samo zaradi dolgčasa. »Če enkrat poskusiš drogo, poti ven ni več. Takrat si notri. Prvič bo tvoje telo hotel malo droge, s časom pa se bo želja po drogi le še povečevala in z njo tudi količina. Grozne so stvari, ki so jih odvisniki pripravljen narediti za en joint« Pogovarjali smo se tudi o snemanju filma. Film je nastal na podlagi lastne produkcije in lastnih sredstev. r.i_M Podatek, da odvisnico Lano igra njegova sestra, je bil zanimiv. Pretreslo nas je le, ko nam je izdal, da je njegova sestra po snemanju tega filma tudi sama zapadla v svet heroina. Trenutno se zdravi v eni izmed komun v Španiji. Sam zdravljenja odvisnosti od drog v komunah ne podpira, ker je mnenja, da tam zamenjajo eno odvisnost z drugo, manj nevarno. Jan je eden redkih, ki se mu je uspelo prebiti iz sveta drog. Vendar pot, ki jo hodi danes, ni niti najmanj lahka. Svojo zgodbo je zaključil z mislijo, da naj uživamo življenje in delamo to, kar nas najbolj veseli. Skozi film smo dobili realno sliko o zasvojenosti z mamili in si tako v svojih pogledih na svet stvari postavili na pravo mesto. TLodUi zoio Športni tabor na Rogli je trajal od 22. do 25. oktobra 2010. Udeležilo se ga je veliko dijakov in avtobus smo napolnili da zadnjega prostora. Odhod izpred šole je bil ob 16.00. Naložili smo prtljago in krenili proti Rogli. Vožnja ni trajala pretirano dolgo. Vsi smo komaj čakali, da pridemo v svoje hiške in se razpakiramo. Dobili smo ključe in se razvrstili po sobah. Sledila je obilna večerja in profesorji so nas seznanili z nadaljnjim urnikom. Po večerji smo imeli predstavitev »skejkinga«, ki je bila je samo teoretična, praktični del je sledil naslednji dan. Po zajtrku smo bili razvrščeni v skupine, in sicer nekateri so imeli najprej prosti čas (bazen, sanke), drugi pa najprej »skejking«. Tisti, ki so z aktivnostjo končali dopoldne, so po kosilu šli na pohod po »škratovi poti«, ostali pa imeli »skejking«. Proti večeru so bile na sporedu športne aktivnosti. Sledila je večerja in po večerji disko. V disku smo zelo uživali in na noben način ga nismo hoteli zapustiti, a profesorji so trdno stali za svojimi odločitvami. Naslednje jutro smo imeli predstavitev v fitnesu in vsak se je lahko posvetoval s fitnes trenerjem in praktično preizkusil naprave in orodje. Popoldne smo se seznanili z ragbijem in plezanjem po umetni steni. Po večerji je sledilo druženje - igranje Activitya, poker, petje. V ponedeljek dopoldne smo še imeli aktivnosti v telovadnici, po kosilu pa je sledil odhod domov. Prispeli smo okrog 14.30. Predvsem velja izpostaviti izjemno hrano ob vseh obrokih in čudežno utrujenost čez dan. Na avtobusu ob odhodu pa je bilo čutiti v zraku veliko ljubezni. Ta tabor je zagotovo za vse nepozaben. Mihčis Yi^e*51 POSLIKAVE NA STENAH Mrazvjv z leo btrnitm Lea, kdo te je navdušil za risanje, morda katera oseba ali kakšen dogodek? Za risanje me ni navdušil nihče. Rišem enostavno za zabavo, že od malih nog. Moram pa priznati, da me dedek že od otroštva zelo podpira pri risanju, saj meni, da imam velike možnosti, da postanem zelo uspešna risarka. Ali si svojo risarsko nadarjenost po kom podedovala? Da, to sem podedovala od očeta in mame, tudi stric je zelo nadarjen risar. Kako se imenuje zvrst oz. tehnika, v kateri rišeš? Tehnika je japonska in se imenuje anime. Uporablja se predvsem za animirane stvari. Poleg anime so znane tudi druge azijske tehnike, na primer manga na Kitajskem in manhua na Tajvanu. Te oblike so v bistvu zgrajene po enakem principu, vendar se razlikujejo v tehniki risanja. Ali želiš poslikati še kakšno steno v gimnaziji? Seveda bi želela narediti to, saj rada rišem, ker se pri tem sprostim in je zabavno. Vse pa je odvisno od tega, kako bodo te poslikave všeč drugim. Če bodo odzivi pozitivni, čakam samo še na dovoljenje ravnateljice in profesorjev in že začnem z naslednjo poslikavo. "7 l$'$f Gotovo te skozi življenje spremljajo zastavljeni cilji. Ali razmišljaš, kako in kje boš svoje šolanje nadaljevala po gimnazijskem izobraževanju? Trenutno še nimam trdno zastavljenih ciljev, rada pa bi šla študirat jezike, zanimata me japonščina in kitajščina. Nekateri mi svetujejo, naj izkoristim svoj risarski talent in naj se šolam v tej smeri. Kaj meniš, kakšen bo odziv ljudi na tvoje poslikave in na zvrst, v kateri rišeš? Mislim, da ljudem ne bodo všeč niti zvrst niti poslikave, ker ne prikazujejo »normalnega« življenja. Običajno rišem skupaj dve ženski ali dva moška, ker enostavno ni zanimivo risati »normalnih« stvari v življenju. Ali hočeš s temi slikami širši javnosti kaj sporočiti? Ja, s tem želim pokazati, da se moramo zavedati, da na svetu obstaja drugačnost. Ne le v premoženju, izvoru, narodnosti, spolni nagnjenosti, ampak različnost kot taka. Zelo me motijo ljudje, ki sodijo in obsojajo ljudi po zunanjosti in sočloveka sploh ne poskusijo razumeti, mu prisluhniti in se postaviti na njegovo mesto. Ena izmed večjih napak človeštva je ta, da če ljudje česar ne poznajo, se to običajno tudi bojijo spoznati, ker bi jim mogoče lahko bilo všeč, potem pa mislijo, da bodo v družbi nezaželeni. In prav to hočem prikazati s slikami, drugačnost, zaradi katere se ni potrebno sramovati. f im,J , ,, m H' h ^ V, / iUm hHrr M y A 'A'>. /, Lil ll/j ff Y; | j r~[({ » /ahr ju ^ M / / m n / r i \ ruj>/ GO GOVOK-I špfiNSkO V Gimnaziji Ormož imamo dijaki možnost, da izberemo tečaj španščine, ki ga obiskujem tudi sama. Iz 1. letnika nas tečaj obiskuje 6 deklet, in sicer Teja Hržič, Janja Habjanič, Katja Kokot, Vanja Rajh, Samanta Kegl in jaz. Iz 2. letnika pa tečaj obiskujejo Mateja Habjanič, Maja Niedorfer, Katja Semenič, Jasmina Vočanec in Sonja Zemljič iz 4. letnika. Poučuje nas profesorica in prevajalka g. Mojca Ficko. Pri tečaju španščine smo se najprej seznanile z običaji Špancev in njihovim življenjem, nato pa smo se začele učiti šteti do 100, sklanjati besede, se učiti abecedo, družinske člane, kako se predstaviti in povedati, kaj ti je všeč in kaj ne. Dekleta iz 2. letnika so 23. 10. 2010 s profesorico obiskale Barcelono. To je bila nagrada za njihovo redno obiskovanje tečaja. Odšle so z avtobusom iz Ljubljane. Prvi dan so obiskale galerijo v Figuerasu in rojstno mesto ekscentričnega katalonskega umetnika Dalija. Nato so se odpeljale do Costa Brave, ki je znana po turističnih središčih ob številnih zalivih razčlenjene obale. Drugi dan so se potepale po glavnem mestu Katalonije, do pristanišča s Kolumbovim spomenikom in prizorišča poletnih olimpijskih iger 1992. Tretji dan so si ogledale »razklano goro« Montserrat, kjer varujejo zaščitnico Katalonije - Črno Madono. Na poti so se ustavile in si ogledale proizvodnjo penečega vina Cava, po katerem je Katalonija zelo znana. Naslednji dan so se odpravile na letališče in odletele domov. Potovanje je trajalo 5 dni in dekleta so na njem zelo uživala in se lepo zahvaljujejo profesorici, da jim je to omogočila. Aprila 2011 bova obiskali Barcelono tudi midve s sošolko Tejo in s profesorico ter z dijaki iz Lendave. Obe se zelo veseliva tega izleta in veva, da bova zeeelooo uživali. Že vnaprej se zahvaljujeva profesorici, da naju bo vzela s sabo. ŠpdeCfMv O&isk. GMSsesJe zaimke m ptujv, MUZ/ktiF&TT? //v RENATA BEZJAK: »Petkov popoldan se mi je zdel zanimiv iz več vidikov. Najprej mi je bilo to eno čudovito druženje z mojim prvim letnikom, ker smo se lahko družili v kavarni Muzikafe na Ptuju, kjer smo se najprej segreli in popili kavo, potem pa si ogledali razstavo fotografij. Glasbena zbirka na gradu, ki je največja in najstarejša v Sloveniji, je sama po sebi že dovolj zanimiva, koncert Totega Big Banda pa mi je bil enostavno super. Edina negativna stvar tega popoldneva je, da smo bili prem ra že ni in mokri, ampak tolažimo se s tem, da smo skupaj doživeli prvi letošnji sneg in se naučili, da se je treba obleči in obuti vremenskim razmeram primerno.ft- &ONCJE3LTO rovesa BIG Dijaki prvega letnika smo si v petek, 26. 11. 2010, ogledali glasbeno zbirko na Ptujskem gradu, obiskali smo kavarno Muzikafe in se udeležili koncerta TOTEGA BIG BANDA v dvorani Gimnazije Ptuj. Veselih obrazov smo se z avtobusom odpeljali proti Ptuju. Vožnja je bila dokaj zanimiva, saj smo vsi bili zelo razigrani in dobre volje. Najprej smo si na gradu ogledali glasbeno zbirko, ki je najstarejša in najobsežnejša v Sloveniji. Zbirko sestavljajo stara glasbila, ki jih je danes že več kot 300. Posebnost zbirke je tako imenovana dvojna piščal ali tibia, ki je ena izmed treh piščali, ki so še danes ohranjene na svetu. Po končanem ogledu nas je presenetil sneg, ki smo se ga v prvem hipu razveselili, nato pa nas je kar lepo zazeblo in zmočilo. Peš smo se odpravili proti kavarni Muzikafe, kjer smo popili topel čaj, nekateri tudi kavo, in si ogledali razstavo fotografij (aktov). Po polurnem uživanju na toplem smo se spet morali po mrazu in snegu napotiti proti gimnaziji, kjer je v koncertni dvorani potekal koncert TOTEGA BIG BANDA z gosti, ki smo se ga najbolj veselili. Bend igra jazzovsko glasbo, gostujoči glasbeniki pa so bili Vox Arsana, Ana Bezjak in Boštjan Bračič. Koncert je bil res super, zaradi prelepe harmonije, ki jo je Toti Big Band pričaral v skladbah. Komaj smo se malo posušili in segreli, smo se morali odpraviti proti železniški postaji in ker je naš vlak zaradi slabih vremenskih razmer zamujal, smo si privoščili kar pošteno večerjo, nekateri kebab, drugi hamburger. Po dolgem čakanju smo se končno, vsi zadovoljni, odpeljali proti Ormožu, kjer se je naš lep petkov popoldan zaključil. Imeli smo se res »fajn«, pa čeprav smo bili vsi premočeni in premraženi, ampak to nam je bilo v tistem trenutku vseeno, saj smo vendar prvi sneg doživeli skupaj. Tole raztreseno popoldne nam bo zagotovo ostalo v spominu, veselimo pa se že naslednje dogodivščine, na katero se bomo vsekakor dobro pripravili in se - vremenskim razmeram primerno oblekli in obuli. Leev TMNSkA 2010 ALI KAKO SEM SPOZNALA C.S.I SPRVA POPOLNI NEZNANCI SMO V NEKAJ DNEH MED SEBOJ SPLETLI NOVA PRIJATELJSTVA IN POZNANSTVA, KI SE BODO OHRANILA ŠE DOLGO. EKSKURZIJA fcj NAM JE PONUDILA EDINSTVENO ŠIRJENJE OBZORIJ TER POGLED V ŽIVLJENJE IN RAZMIŠLJANJE DANCEV. PREŽIVELI SMO DEVET NEPOZABNIH DNI, PA VENDAR PO VRNITVI LAHKO PONOVIMO TISTI STARI SLOVENSKI PREGOVOR, DA JE POVSOD LEPO, A M DOMA JE NAJLEPŠE. . i V PETEK, 3. SEPTEMBRA 2010, SMO SE NA PARKIRIŠČU DOLGI MOST V UUBUANI ZBRALI PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH GIMNAZIJ, KI SMO BILI IZBRANI V13. VSESLOVENSKO SREDNJEŠOLSKO ŠTUDIJSKO ODPRAVO V DEŽELO DANSKO, IMENOVANO: »DANSKA OD BLIZU«. NAŠA POGLAVITNA NALOGA JE BILA ODKRIVANJE DANSKE DEŽELE IN HKRATI PREDSTAVITEV NAŠE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE. < . i / $ •i te si& gs. =r j i -kratica injra ,W so nam ga nadeli«« /EM spremljevalci in pomeni Cvet slovenske inteligence >£akala nas je dolga in naporna pot, ki smo si jo krajšali s prepevanjem pesmi, dobro voljo in smehom. Že na avtobusu smo se potniki med sabo odlično ujeli in vedeli smo, da se bodo med nami spletla trdna prijateljstva. KONČNO DANSKA Po celodnevni vožnji smo prišli na otok Rpmp, kjer smo utrujene noge namočili v hladno in mirno Severno morje. Na otoku s stalnim vetrom so nas pričakali pisani leteči zmaji vseh mogočih oblik in barv, pesek in ducati školjk. Prvo večerjo smo imeli v Askov Hpjskole, kjer smo dvakrat prespali in pripravili program za slovenski večer. Prve vaje so se začele samoiniciativno z igranjem na klavir, kitaro in petjem nekaterih udeležencev. Vaje so minile v duhu boljšega petja, nepoznavanja besedil, pisanja predstavitev pokrajin in nervoze nekaterih spremljevalcev. Ob toplem čaju in čokoladnih mafinih se je krog prijateljstva le še širil. Utrujenosti po naporni vožnji sploh ni bilo čutiti. Televizija, srbski filmi z Johnny Deepom, piškoti in izjemno malo prostora so bili pokazatelj tega, da smo se končni združili. 1. DAN Zbudili smo se v mrzlo jutro in za zajtrk so nas pričakale pikantne klobase, kokosova solata z fižolom, marmelada z celimi jagodami in mrzlo mleko. Najprej smo se ustavili v mestecu Ribe, najstarejšem in po mnenju nekaterih najlepšem mestecu na Danskem. Isti dan smo obiskali še oživljeno vikinško vas in Legoland, kjer smo se vrnili v svet otroštva in preizkusili številne zabaviščne naprave. Hiše, ladje, letala, mesta, avtomobili, stolpnice, naftna ploščad, prizor scene snemanja Vojne zvezd, tipične danske vetrnice, Bela hiša in Kip svobode. Ne manjka niti vsakodnevnih prizorov iz življenja - kolesarjenje, počitek v čajnici, nakupovanje in usodni »Da« pred cerkvijo. Vse to in še več iz tisoče in tisoče raznobarvnih legokock. Doživeli smo nepozaben dan v svetu igrač. 2. DAN Naslednje jutro smo vsi utrujeni odpravili novim zmagam naproti. Napoti do Nikpbinga smo se ustavili še pri skulpturi štirih mož, ki čakajo na ribiče. Pred gimnazijo Morsp Gymnasium nas je pričakala gruča plavolasih ljudi. Z malimi belo-modro-rdečimi zastavicami smo sporočali, da prihajamo od daleč, iz njim popolnoma nepoznanega sveta. Naši gostitelji so nas v duhu slovensko-danskega prijateljstva rade volje vzeli pod svojo streho, čeprav le za eno noč. Ljudje so neverjetno prijazni, gostoljubni in brez kakršnih koli predsodkov. Sicer na zunaj skromne, znotraj pa bogate hiše nakazujejo na to, da se ne ozirajo na mnenje okolice in da znajo uživati vsak trenutek prostega časa, ki ga imajo. Čakal nas je prvi slovenski večer s predstavitvijo Slovenije, v katero je bil vključen tri dni obstoječi pevski zbor in glasbeniki. Domačini so bili presunjeni in hkrati navdušeni nad našo malo Slovenijo, sploh pa nad našimi kulinaričnimi dobrotami, ki smo jih pripravili za pokušino. Prespana noč pri gostiteljih je bila za marsikoga izmed nas posebna izkušnja in zjutraj smo se le stežka ločili drug od drugega. 3. DAN Pot smo nadaljevali v Den Gamble By, mesto v mestu, kakršno naj bi bilo srednjeveško dansko mesto. Stare hiše revnih in bogatih ljudi s prenizkimi stropi, delavnice, knjigarne, pekarne in ljudje, oblečeni kot v starih časih. Sprehajali smo se po hišah in uživali v utripu starinskega mesta. Kot pravi Danci smo se povzpeli na najvišjo dansko goro Ejer Bavnehpj, ki se bohoti s svojimi stosedemdesetimi metri nadmorske višine. Razgled je res »velik« in piha prav tako, kakor da bi bili na Triglavu, v vseh drugih karakteristikah pa tega hriba ne moremo primerjati z našim očakom. Hans Christian Andersenovo hišo smo si ogledali v sklopu muzeja, ki so ga zgradili ob njem. V večernih urah smo prispeli v glavno mesto Kpbenhaven. Bivali smo v zelo urejenem mladinskem hostlu na obrobju mesta. 4. DAN Vsak novi dan je prinesel nove oglede in doživetja. Roskilde je bil prvi kraj, v katerem smo se ustavili. V tem čudovitem mestu nas je pričakal vodič in nas popeljal v Vikinški muzej, kjer hranijo restavrirane vikinške ladje. Ogledali smo si katedralo, v kateri so kripte 37 danskih kraljev in kraljic. 5. DAN Zgodovinarska nota seje nadaljevala vse do Kronborga, kjer naj bi se dogajala Shakespearova zgodba o Hamletu in Ofeliji. Večer smo preživeli na Helsingpr Internacional Hpjskole, kjer smo v šolski telovadnici ponovili predstavitev Slovenije. Po njej smo s študenti iz vsega sveta izmenjevali mnenja in se ob spremljavi harmonike zabavali pozno v noč. 6. DAN Predzadnji dan je sledil ogled Kpbenhavna, kjer nas je v vsem svojem razkošju čakala kraljeva rezidenca Rosenborg. Povezanost med Slovenijo in Dansko smo spoznali na slovenskem veleposlaništvu na Danskem. Topel sprejem in kratka predstavitev veleposlanikove dejavnosti sta v nas zbujala občutke domovinske pripadnosti. Zvečer smo vstopili v 164-letni Tivoli. Devet članska druščina smo se z velikim veseljem in kančkom strahu prepustili vsem napravam in preprosto uživali. Zadnjo skupno noč smo kar se da najbolje izkoristili, zato smo jo kar prebedeli. 7. DAN Dopoldan je ponovno minil v glavnem mestu te države, ki smo jo čez pot tako vzljubili. Še zadnji nakupi in zadnje krone so izpuhtele. Sledila je le še dolga pot domov. Mf)GK-f)?>NQ POTOVfINJe V s>iNmtčNo evtLopsko MenLopouo Delavnost. Aktivnost. Trud. Uspešnost. Garanje. Odrekanje. Sodelovanje. Že veste o čem govorim? Še ne? Gimnazija Ormož. Nagradno potovanje. Berlin. Pa zdaj? Tako je, potepamo se po eni izmed najbolj dinamičnih in razburljivih evropskih prestolnic. To leto je gimnazija pripravila odlično nagrado za vse tiste, ki so se v šolskem letu 2009/2010 še posebej trudili in predstavljali šolo po Sloveniji. Na avtobusu, ki je popeljal dijake v Berlin, je bilo rezerviranih 20 sedežev. Naša pot se je pričela v petek, 1. oktobra, v Mariboru. Tam smo se ob 19.30 uri zbrali na avtobusni postaji in se polni energije ter pričakovanja napotili proti Berlinu. Po dolgi, dvanajsturni, nočni vožnji smo prispeli na naš prvi začrtan cilj. Najprej smo si ogledali olimpijski stadion in se seznanili z bogato zgodovino takratnih olimpijskih iger. Po ogledu smo se odpravili svetovno znanim znamenitostim naproti. Takoj nam je bilo jasno, da je Berlin res mesto, ki ne spi. Ena najbolj vznemirljivih evropskih prestolnic je nenehno v gibanju, bodisi v umetnosti, glasbi ali nočnem življenju. Od daleč smo si ogledali Funkturm, oddajnik, ki je ena največjih atrakcij Berlina, saj je zgrajen podobno kot Eifflov stolp v Parizu. Ogledali smo si Brandeburška vrata in si vzeli nekaj prostega časa za svoboden ogled mesta. Vreden ogleda je bil tudi videz spominske cerkve cesarja Viljema, ki prikazuje posledice 2. sv. vojne. Vsem se je v spomin najbolj vtisnil ogled Berlinskega zidu, ki je še pred enaindvajsetimi leti ločeval mesto na vzhodni in zahodni del. Danes je od berlinskega zidu ostalo le malo. Vodička nam je predstavila tudi Tiergarten, park, ki se v samem središču mesta razteza na kar 212 ha in nudi dom mestni maskoti - polarnemu medvedku Knutu. Nekatere je nadaljnja pot zanesla tudi v največji nakupovalni center Kaufhaus de VVestens, krajše imenovani KaDeVVe. Drugi so v prostem času brskali po majhnih prodajalnah ali pa posedali v kateri od številnih kavarnic. Kasneje smo obiskali muzej, kjer smo spoznali zgodovino skozi slike, knjige in številne ohranjene predmete. Dan smo počasi zaključili v hotelu Mercure, kjer smo si nabrali novih moči za obisk mesta Potsdam. Ob zgodnji uri smo se namreč odpravili na ogled parka Sanssouci in ostalih znamenitosti tega območja. Po dveh dneh v nemški prestolnici nas je tako čakala le še pot domov. 5onv Kot vidite, ni odveč žrtvovati delčka prostega časa in ga posvetiti šoli in drugim obšolskim aktivnostim. Mogoče se tudi v naslednjem letu pojavi takšno plačilo za ves vložen trud. Zato imam za vas le en nasvet: veselo na delo. f HO J£KX Prvo srečanje je bilo v Italiji. Udeležili so se ga le profesorji in je bil namenjen predvsem zbiranju idej in delanju načrtov za prihodnost projekta. Naslednje srečanje je potekalo maja 2010 v Franciji. Oktobra smo odšli še v Nemčijo. Naslednje leto se projekt zaključi in vsi udeleženci pridejo k nam v Ormož, kjer bo zaključek celotnega projekta. V tem projektu tako spoznavamo svoje vrstnike z različnih koncev Evrope, njihovo tradicionalno hrano in pijačo, njihov način življenja, šolanje, znamenitosti, glasbo,... HAMB Srečanja v Nemčiji se je udeležilo osem dijakinj in en dijak, spremljale so nas tri profesorice in ravnateljica Gimnazije Ormož. V Halle smo prišli v ponedeljek popoldne in se nastanili v izjemno prijetnem in domačem hotelu St. Georg. Naslednji dan nam je na gostiteljski šoli Berufskollege dobrodošlico zaželel ravnatelj, sprejeli so nas tudi na občini. Ogledali smo si mesto Halle, nato pa smo se odpravili še v proizvodnjo medenjakov, kjer smo se na lastna usta prepričali, kako slastni so in kako poteka njihova izdelava. V tem tednu so se zvrstili še drugi različni ogledi značilnosti mesta, ogled bližnjega mesta Dusseldorf in Bielefelda, manjkalo ni niti pohajkovanja po trgovinah in takšnega ter drugačnega druženja z našimi »prijatelji«. Zadnji dan smo posvetili delu na projektu. Dijaki smo bili pomešani med vrstnike iz drugih držav, skupaj smo morali narediti načrt za obisk enega izmed evropskih mest. Odločiti smo se morali, v katerem letnem času bi potovali, kje bi se nastanili, kaj bi si ogledali, kje bi jedli in koliko denarja bi za vse to porabili. Delovni jezik je projekta je seveda angleščina, deloma pa tudi nemščina »ter kombinacija jezika z rokami in nogami.« Zaključili smo z Bye bye party-em, na katerem smo se še dodatno spoznavali, zabavali, plesali in z druženjem nadaljevali pozno v noč. ZAKAJ? Projekt nam je ponudil edinstven pogled v življenje in razmišljanje različnih evropskih narodov. Spoznali smo način življenja Nemcev, v katerem glavno vlogo igrajo vrednote, kot so spoštovanje, iskrenost in odprtost. Spoznali smo enega razvitejših evropskih narodov, ki je lahko s svojim načinom življenja, dojemanjem sveta in odnosom do drugih ljudi za zgled vsakemu izmed nas. Takšno doživetje le težko opišem z besedami. Doživiš ga samo enkrat in tega preprosto ne moreš ponoviti. S svojim potovanjem smo utrdili znanje tujih jezikov, našli nove zelo dobre prijatelje, se znebili predsodkov, hkrati pa razvijali tudi svojo samostojnost in samozavest. V velikem, tujem in neznanem mestu smo se morali znajti čisto sami in verjamem, da nam je vse to uspevalo, seveda pa ni šlo brez manjših težav. 4. SttcflNJe t/ OJZMOŽU [ffHK N047? 20// 1 Maja pridejo vsi naši znanci še k nam, v Ormož« Naše priprave za njihovo^ pogostitev že potekajo. Potrudili se bomo ^ p d* ! t\9 svojih najboljših močeh upamo, da se Odo donru i||j vinili z lepim spominonb na;:l NCncv- hhs, na SlovOnijo in da^i^to bodo še kdaj:?z vešejter vrnili ,k nam Sev,£d£_ pot ; upamj£, 'de,1 se bodpp^ai 'p jateljstva, ®natii$e ara.c,: Tako jih' že n« itrfthjž^''« pričal err)6 in čakamo,'da še po/erošoAce Tudi to leto je Gimnazija Ormož za naše »bodoče dijake«, torej za devetošolce iz osnovnih šol Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Sveti Tomaž, Ivanjkovci in Ormož, organizirala dan pouka v naši gimnaziji. V torek, 9. 11. 2010, je Gimnazija Ormož gostila OŠ Središče ob Dravi in OŠ Velika Nedelja. 29. 11. 2010 so nas obiskali devetošolci OŠ Ivanjkovci, 30. 11. 2010 pa so nam družbo delali učenci iz OŠ Ormož. Osnovna šola Sveti Tomaž pa se nam je pridružila že na orientacijskem pohodu na začetku šolskega leta. Vsi učenci, ki so nas obiskali, so pozitivno naravnani prispeli v gimnazijo. Najprej so bili malce sramežljivi, vendar so se dokaj hitro privadili na novo okolje, profesorje in ostale dijake. Najprej jih je nagovorila ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjance, nato so se napotili v učilnice in se pripravili na pouk - vznemirjeno so poskakovali po razredu in nestrpno pričakovali začetek pouka. Na začetku ure so jih pozdravili profesorji, potem pa se je prva šolska ura začela. Pri delavnicah iz kemije so si devetošolci ogledali in tudi sodelovali pri zanimivih poskusih pri profesorju Petru Luknjam. Delali so poskuse, kot so Čarobni vrt, Obarvanje kislin in Ognjeno tleskanje. To tleskanje, kije povrh še ognjeno, zgleda takole, da palec pomočiš v kalcijev klorid, nato pa pomočiš kazalec v fosfor in daš skupaj oba prsta. Ko se blazinice prstov dotaknejo, tleskneš s prsti in iskra poči. Učenci so lahko tudi sami poskusili tleskniti, kar sem tudi sama poskusila, nato pa je profesor za konec pripravil majhno presenečanje. Enak poskus je izvedel v precej večjih količinah, kar je bilo zelo nevarno, zato ker je zelo počilo in so iskre letele vsepovsod naokrog. Posledice poskusa so v obliki megle še dolgo tavale po šolskih hodnikih. Pri delavnicah biologije so se seznanili s profesorico Vesno Pintarič, z mikroskopiranjem in s skrbnim opazovanjem. Skupaj s profesorico so učenci pripravili mokre mikroskopske preparate od krila žuželke, kapljice sladke vode, v kateri je plaval paramecij, do preparata z morskim planktonom. Ostale so jim še delavnice iz fizike, kjer jim je o gibanju razlagala profesorica Jasmina Jančič. Spoznali oz. ponavljali so enakomerno gibanje, delali so z ultrazvočnim slednikom, kije izpisoval graf gibanja na računalniku. Učenci so se morali pri tej nalogi, kar se da enako gibati, kot je bilo zarisano v grafu na računalniku, nato se je poleg že narisanega grafa izrisal tudi graf gibanja učenca. Nekateri so se zelo dobro odrezali. Merili so tudi gostoto vode in plute, računali pa so tudi vzgon. Pogovarjali so se tudi o gejzirjih in o vulkanih. Tudi sami so izdelali vulkan iz papirja, plastenke, sode bikarbone, detergenta in kisa. Profesorica in laborantka pa sta ustvarili umeten gejzir, ki nam je včasih ponagajal in bruhal, kadar to ni bilo potrebno. Tako, pa je bil dan že za njimi. Neverjetno hitro je minil, so pripovedovali učenci. Za konec si še preberite, kako so dan, v vlogi gimnazijca, opisali učenci sami. Verjamem, da je za nekatere ta dan bil uspešen in zanimiv, za druge pa dolgočasen in brezzvezen. Dijaki in profesorji pa upamo, da smo devetošolcem lahko vsaj malo približali vsakdan na Gimnaziji Ormož in da smo jim olajšali izbiro pri nadaljnjem izobraževanju. Tošm™* i TOMAŽ BUKOVEC ZDOLC, OŠ Ivanjkovci »Najbolj zanimiva se mi je zdela kemijska delavnica, zaradi spoznavanja reaktivnosti snovi, zanimivih poskusov in praktičnega dela. Gimnazija se mi zdi zelo urejena, razmišljam pa tudi, da bi se nanjo vpisal« MATJAŽ PLAVEČ, OŠ Ormož »Najbolj so mi bili všeč poskusi pri kemiji, še posebej ognjeno tleskanje s prsti, zato ker nastane iskra. Poskusil sem tudi sam, uspelo mi je, a me je tudi malo speklo, ko je počila iskra. Šolanje bom verjetno nadaljeval v smeri tehnike, se pa še odločam, katero šolo bom izbral« TJAŠA NOVAK, OŠ Ivanjkovci »Vse delavnice so bile zanimive, predvsem zaradi praktičnega dela. Pri fiziki je bilo zabavno, ko smo se morah gibati tako, da smo posnemali graf na računalniku. Profesorji so nam dobro posredovali navodila dela in bili so prijazni. Šola mi je všeč, ker je urejena in bolj moderno opremljena. TJAŠA MALEC, OŠ Ormož »Najbolj všeč mi je bila delavnica pri kemiji, in sicer zaradi poskusov. Zanimivo je bilo tudi pri biologiji, ko smo mikroskopirali. Na gimnaziji so mi všeč poslikave po stenah in lepo urejene učilnice. Za nadaljnje šolanje pa bom verjetno izbrala gimnazijo v Ljutomeru, smer predšolska vzgoja.« mncrc -3»,^ všeč, ™“k< TEJA KOSI, OŠ Ivanjkovci »Najbolj zanimiva je bila izdelava vulkana. Tudi poskusi pri kemiji so bili zanimivi in mikroskopiranje pri biologiji. Gimnazija mi je zato ker je lepo opremljena in ker ponuja veliko interesnih dejavnosti.« /SA, SANDRA ŠKRINJAR, OŠ Ormož osmo mi »Pri kemiji me je najbolj pritegnil poskus pretakanja ionskih spojin. Naučila sem se nekaj novega tudi o nevarnostih snovi in o opozorilnih znakih na embalažah. Dan v gimnaziji mi je bil zelo všeč, za nadaljnjo šolsko pot pa izbiram med Gimnazijo Ljutomer in 2. gimnazijo Maribor.« TJAŠA JEREBIČ, OŠ Ivanjk OVCI »Najbolj so mi bili všeč poskusi pri kemiji, predvsem ognjeno tleskanje. Naučila sem se tudi veliko stvari. Na primer o vzgonu, ki ga do sedaj nikoli nisem razumela. Na gimnaziji mi je najbolj všeč bazen. Vpisala pa se bom najverjetneje na Srednjo šolo za oblikovanje Maribor.« DIJANA KOLARIČ, OŠ Ormož »Rada imam praktično delo, zato mi je danes bila najbolj všeč izdelava vulkanov. Na žalost še ne vem, kam se bom vpisala, ampak odločam se med Gimnazijo Ljutomer in Ekonomsko gimnazijo Ptuj. Na Gimnaziji Ormož so mi všeč učilnice, ker se leno urejene.« »POVEM VAM, GIMNAZIJA ORMOŽ JE NAJBOLJŠA IZBIRA!!« URŠKA ŽNIDARIČ, OŠ Ormož »Današnji dan je bil zelo zanimiv. Rada imam biologijo, zato mi je bilo mikroskop iranj e najbolj všeč. Na gimnaziji so mi všeč poslikave na stenah in učilnice, kot prednosti Gimnazije Ormož, bi rekla da so prilagojen umik in manj stroškov za prevoz. Vpisala se bom na Škofijsko gimnazijo Maribor.« ŽIGA POTOČNIK, OŠ Ivanjkovci »Danes so mi bili najbolj všeč poskusi pri vseh predmetih, rad delam praktična dela. Eksperimentiramo tudi v osnovni šoli. Glede svojega nadaljnjega izobraževanju še nisem povsem odločen, saj izbiram med poklicno šolo ali splošno gimnazijo.« ostn° tLMENJto/fi OKJMOz - Vic Od torka 5. oktobra pa do petka 8. oktobra 2010 je v Ormožu potekala izmenjava Gimnazije Ormož in Gimnazije Vič. Iz slednje gimnazije je prišlo 11 učencev, iz ormoške pa 10. Na njih so budno pazili 4 profesorji, iz vsake gimnazije po 2. Ormožani so letos maja že bili v Ljubljani, sedaj pa so jim Vičani vrnili obisk. Po tem, ko so jih v torek zjutraj Ormožani na železniški postajni v Ormožu toplo sprejeli, so se vsi skupaj odpravili na pohod proti Jeruzalemu. Do jeruzalemske cerkve so se odpeljali z avtobusom, nato pa so se proti Svetinjam odpravili peš. Na poti so se ustavili še na Maleku v vinski kleti. Dolge poti so utrujajoče, zato so si udeleženci na poti privoščili degustacijo vin in domačih jedi v bližnjem gostišču. Pot so nato nadaljevali proti Svetinjski kleti, kjer so do 7 ure zvečer imeli fotografsko delavnico, ki jo je vodil znani fotograf Ciril Ambrož. V sredo zjutraj so se nameravali odpraviti na trgatev na Kajžar, vendar jim je grdo vreme zagodlo in so morali to aktivnost na žalost opustiti. Vsi so bili seveda razočarani, še posebej pa Ljubljančani, ki bi se trgatve udeležili prvič. Vendar so se namesto tega odpravili na ogled Velikonedeljskega gradu in cerkve. Po kosilu so se udeležili kuharske delavnice na kmetiji Hlebec. Pekli so odlične domače dobrote kot npr. prleško gibanico, poštržjačo, makovo potico. Njihova peka se je zavlekla dolgo v noč, vendar se je splačalo, saj je na koncu prišlo najboljše - pokušina, ki sojo vsi že nestrpno čakali. V četrtek zjutraj so imeli ogled Oljarne Središče ob Dravi. Seveda so poskusili tudi različne jedi iz buč, katerih okus jih je prijetno presenetil. Nato pa so se z vlakom odpravili na Ptuj. Po ogledu Ptujskega gradu, so se zapodili zganjat vodne norčije v Terme Ptuj. Zadnji dan so ustvarjali na računalnikih. Naredili so 2 zgibanki in en koledar s slikami, ki so jih posneli sami. Nato pa je sledilo težko slovo, polno objemov in mahanje v slovo. Na izmenjavi so se noro zabavali in te izkušnje zagotovo še dolgo ne bodo pozabili. Svoje vtise z izmenjave nam je zaupala Anja Modic, učenka 3.a letnika Gimnazije Vič: "Izmenjava z Gimnazijo Ormož mi je bila zelo všeč, saj smo si ogledali in počeli veliko zanimivih stvari. Še posebno mi je bilo všeč na degustaciji vin ter v ptujskih toplicah, kjer smo se lahko sprostili. Zelo sem se zabavala, ko sem pekla prleško gibanico. Čeprav smo jo morale delati dvakrat, ker se nam je prvič ponesrečila, je bila zelo dobra. Všeč mi je bilo, da smo imeli med aktivnostmi dovolj časa in da nam ni bilo treba hiteti. Bilo je zelo prijetno, saj smo imeli veliko prostega časa za druženje, zabavo in spoznavanje. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Naš dan se je po končanih aktivnostih s profesorji še ni končal. Vsak večer smo si priredili zabavo, največjo seveda na predzadnji večer. Med sabo smo se zelo dobro ujeli in zadnji dan smo se zelo težko poslovili. Naši dnevi v Ormožu so bili dolgi in naporni, vstajanje zjutraj težko a se je splačalo, saj smo se imeli zelo lepo." osmo mi NEkOč />V T>f)N€S M OJLMOŠkEM OBMOČJU Karin Hržič, Jelka Kovačič, Teodor Kolarič in Otilija Kolarič so s projektno nalogo "Peka kruha nekoč in danes na ormoškem območju" na nagradnem natečaju medgeneracijskega sodelovanja na tehničnem in naravoslovnem področju, ki ga je organizirala ZOTK5y dosegli 1. mesto. V četrtek, 30. septembra 2010, so na razstavnem prostora Zveze za tehnično kulturo Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavili različne vrste domačega kruha. Domačnost svežega pečenega kruha je privabila veliko radovednih obiskovalcev. v? Starodavna znanja in veščine pri peki kruha je z velikim veseljem pokazala gospa Otilija Kolarič, babica dijaka Teodorja Kolariča. Skupaj s sošolkama Karin Hržič in Jelko Kovačič, so se s peko kruha v krušni peči, v stari kmečki čmi kuhinji, za kratek čas vrnili v preteklost Po peki v domači čmi kuhinji so se naslednji dan že odpravili na kmetijo Kralj v Pavlovcih, kjer kruh še zmeraj pečejo po starih receptih in v krušni peči, vendar ga zaradi količine peke umesijo strojno. V 1 Namen natečaja je bil spodbuditi sodelovanje med posamezniki in posameznicami različnih generacij. Na tak način se je povezalo tradicionalno in starodavno znanje z veščinami in s spretnostmi mladih. Madi udeleženci so pobližje spoznavali kulturo našega območja in videli, kako se ta vedno bolj pozablja. »Spoznala sem kako so pekli kruh nekoč in videla, kako se je način peke kruha spremeni!« nam je povedala Karin Hržič. Ta projekt je pokazal nam mladim, da moramo spoznavati dediščino in jo tudi predstavljati. Ves čas opazujem, da smo različne generacije vedno manj povezane med seboj in ni več toliko medsebojnega sodelovanja. Dobili smo še en doka^ da lahko s takim sodelovanje dosežemo odlične rezultate. Kenoto- V petek 15. oktobra 2010, je 24 dijakov tekmovalo na šolskem tekmovanju iz znanja o sladkorni V petek, 24. septembra 2010, je 38 dijakov tekmovalo na šolskem tekmovanju iz logike. Bronasto priznanje je dobilo 11 dijakov - Katja Kokot, Miha Magdič, Simon Tušek, Jure Hanželič, Polona Filipič, Valentina Gjura, Marsel Žmauc-Rajh, Aljaž Majcen, Klemen Pongračič, Sara Munda in Jelka Kovačič. Na državno tekmovanje so se uvrstili 4 dijaki -Aljaž Majcen, Klemen Pongračič, Sara Munda in Jelka Kovačič. Sara in Jelka sta za las zgrešili srebrno priznanje. _________________________________________Vamtftmv bolezni. Bronasto priznanje je prejelo deset dijakov, na državo tekmovanje pa so se uvrstili samo prvi trije - Aljaž Majcen, Polona Filipič in Jurček Novak. Državno tekmovanje je potekalo v soboto, 20. novembra 2010, v OŠ Šoštanj. Aljaž Majcen je v prejel srebrno priznanje! Vsem iskrene čestitke! ■ -■. : ILMSkA SkUPtNf) m W v r«4 iM* JU* y' M ^"i ■8*0 Premierna uprizoritev 22. december 2010 ■J f; Sodeluje skupaj z bralno ¥ • jr e * efl 'l|™_■■■_ayh PRAVLJICE: sodeluje skupaj z Dramo . pepelka skupino in prireja pravijfce za. - 3 prašički najmanjše. ______- Princeska kamnitih besed / | ^ -Tinko Polovinko Sodelovanje z različnimi. z' osnovnimi šolami (k. triada; * >Z^, Ujesnico ou son^tc? Pogledala sem te globoko v oči, videla, kako bolečina tli. Ali to je le lažen obraz, rada bi videla tvoj pravi izraz. Čutim, da te nekaj žre, ali tudi v tebi nekaj zame vre? Čutim, da te moja bližina vznemirja, a hkrati me to dejstvo zaenkrat pomirja Zakaj se tako težko uprem tvojemu pogledu, ko stojim pred tabo je, kot da sem na ledu. Tako rada te gledam ko se smeješ, hočem da me močno objameš in greješ. Dala bom času čas, f hočem videti tvoj pravi jaz. Ni takega na svetu, kot si ti, hočem le tebe, za vse svoje dni. Lea Rajh ko vsak najde svoj drugi jaz. Če hočeš ljubljenega ob sebi imeti, si je včasih treba kakšno stvar potrpeti. - - --m '' t Božič le dan poln radosti, starejši spominjajo se svoje mladosti, otrod nestt^io čakajo Bofrtid. ' vron^Se »eseUlo nsluielleea *blčka dekletom Nastavljajo darila na skrivaj potlartAradtao veselja, sniči se kakšna nam želja. M novem letu naj bodg^dn srečni in zdra ŽEUMOVAM SREČNO NOVO LETOI ■n dP1™! > • \ *