Dejan Vončina

Sestra Hermina (Justina) Pacek





prva fotografinja med sestrami usmiljenkami


1931 – 2016

1





Sestra Hermina (Justina) Pacek – prva fotografinja med sestrami usmiljenkami

(1931 – 2016)

Izdal in založil: Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična 17, 1295 Ivančna Gorica, www.mks-sticna.si Zanj: Nataša Polajnar Frelih



Besedilo in izbor fotografij: Dejan Vončina

Uvodno besedilo: Nataša Polajnar Frelih

Fotografije: Sestra Hermina (Justina) Pacek

Priprava slikovnega gradiva: Sašo Kovačič, Dejan Vončina

Jezikovni pregled: Janez Jug, Nadja Adam

Oblikovanje in prelom: Peter Bezek

Prevod: Žandi Dežman, Monika Kokalj Kočevar

Tisk: Collegium Graphicum d. o. o., Stična 2016

Naklada: 300

© Muzej krščanstva na Slovenskem

Natis publikacije je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS.

Na naslovnici:

HJP 31 Sestra Hermina opazuje naravo, Škocjan na Dolenjskem, 1968, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 31 Sister Hermina observing nature, Škocjan in Dolenjska, 1968, 8.5 x 11.5 cm.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

929Pacek H.(083.824)

77.04(497.4):929Pacek H.

PACEK, Hermina

Sestra Hermina (Justina) Pacek : prva fotografinja med sestrami usmiljenkami : 1931-2016 /

[besedilo in izbor fotografij] Dejan Vončina ; [uvodno besedilo Nataša Polajnar Frelih ; fotografije Hermina (Justina) Pacek ; prevod Žandi Dežman, Monika Kokalj Kočevar]. - Stična : Muzej krščanstva

na Slovenskem, 2016

ISBN 978-961-93529-2-2

1. Vončina, Dejan

284555776

2

Spremna beseda

Leto 2016 je za Muzej krščanstva na Slovenskem jubilejno leto, saj praznujemo 10. obletnico usta-

novitve državnega muzeja in 31 let muzejske dejavnosti v Stični. V muzeju, ki ima prostore v delu

stiškega samostana, sta na ogled dve stalni razstavi: Zgodovina krščanstva na Slovenskem in Življenje za samostanskimi zidovi. Na leto pripravljamo tudi občasne razstave, med katere sodi tudi ta, katere katalog je pred vami.

Razstava Sestra Hermina (Justina) Pacek – prva fotografinja med sestrami usmiljenkami s sprem-no publikacijo se zelo lepo navezuje na našo stalno razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem, kjer med drugim predstavljamo tudi Družbo hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega-usmiljenke (HKL).

Veseli smo, da lahko gostimo razstavo o sestri Hermini (Justini) Pacek (1931 – 2016), ki je kot sestra usmiljenka svoje življenje posvetila Bogu in ljudem, pomoči potrebnim, del svojih talentov

pa je namenila tudi fotografski umetnosti. Njeni posnetki nam razkrivajo vpogled v življenje njenih sosester, življenjskih dogodkov njenih sorodnikov, vsakdan ljudi, med katerimi je kot usmiljenka delovala. Fotografije je posnela med letoma 1957 in 1987 v Sloveniji, v Srbiji in na Kosovu.

Njeno fotografsko delo je prvi raziskal dober poznavalec fotografske dediščine na Slovenskem,

kolega Dejan Vončina. Izbor njenih del je objavil v knjigi: Fotografi družine Bavec: 3 fotografinje & 3 fotografi, Ljubljana 2014. Pri fotografski družini Bavec se je Justina Pacek kot dekle prvič seznanila s fotografsko dejavnostjo, ki ji je omogočila, da je posnela številne fotografije.

Ob večletnem proučevanju bogatega fonda ohranjenih fotografij sestre Hermine se je avtorju raz-

stave porodila ideja in želja, da ta izjemen opus predstavi v samostojni publikaciji. Njegovo pobudo smo z veseljem sprejeli in podprli, saj menimo, da tudi preko njenih fotografij Muzej krščanstva na Slovenskem lahko nagovori marsikaterega obiskovalca našega muzeja in širšo zainteresirano javnost.

Iskrena hvala Dejanu Vončini za posredovanje razstave in pripravo te publikacije. Iskrena hva-

la tudi vizitatorici Družbe hčera krščanske ljubezni sestri Bernardi Trček ter pranečaku sestre Hermine, gospodu Dejanu Packu, ki sta prijazno dovolila uporabo in objavo gradiva v katalogu ter nam

omogočila, da je muzej pridobil tudi skene originalnih fotografij in z njimi kakovostno dopolnil svojo zbirko digitalnih posnetkov.

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica

3

Življenje in delo

Sestra Hermina (Justina) Pacek je bila prva in

izvedeli, da je izgona konec, toda 15. junija 1942

edina fotografinja med sestrami usmiljenkami v

ob petih zjutraj je nepričakovano prišel nemški

petdesetih letih dvajsetega stoletja. Z vztrajnost-

policist, glasno zaropotal po vratih in zavpil:

jo in s svojim risarskim, slikarskim in fotografs-

»Aufstehen, packen!«1 Najprej so jih odpeljali

kim znanjem ji je uspelo prepričati predstojnike

v zbirno taborišče Rajhenburg (Brestanico), kjer

v Beogradu, da so ji kljub strogim družbenim

so vsi dobili kovinski obesek s svojo številko;

pravilom dovolili fotografirati znotraj sestrske

od takrat naprej so bili uradno samo še številke.

skupnosti in po drugem vatikanskem koncilu

Policisti in pripadniki SS so jih grobo strpali na

tudi dejavnost sester na terenu. Leta 1963 so ji

vlak. Tri dni so se lačni vozili do mesteca Lau-

zaradi vse večjih potreb po fotografskih storit-

tenthal na severu Nemčije. Delovno taborišče so

vah opremili fotolaboratorij in ta ji je ob delu

si morali zgraditi sami. Vsaka baraka je imela

na otroški kliniki omogočil opravljati še drugi

tri sobe, v vsaki sobi so bile štiri družine, spali

poklic, tj. poklic fotografinje.

so na trinadstropnih pogradih. Deklice so mo-

rale trdo delati v gozdu, namesto da bi hodile v

Njen fotografski opus obsega: socialno-doku-

šolo. Matere so skrbele za družino, možje pa so

mentarne fotografije v otroški bolnišnici v Beo-

morali na težaško delo v tovarne v mestu. Justi-

gradu, socialne fotografije ostarelih in revnih

na si je še posebej zapomnila nemškega časnika,

na terenu na Kozjanskem, v Škocjanu, na Raki

vodjo taborišča, ki jim je ob prihodu v taborišče

in v vasi Letnica na jugozahodu Kosova. Her-

z visokega govorniškega odra zabičal: »Pozabiti

minine fotografije sester usmiljenk v Beogradu

morate svoj jezik in svojo vero.« Enajstletna

so pomemben vizualni dokument za zgodovino

Justina se je v svojem srcu temu z vsem žarom

sester usmiljenk; po drugi strani pa so se ohranili

uprla: »Ne, ne bom pozabila svojega jezika! Ne

tudi dragoceni posnetki sorodnikov, prvih maš,

bom pozabila svoje vere.« Razmere v taborišču

vaških otrok, nečakov, obhajil, birm itn.

so bile proti koncu vojne vse bolj težavne, iz-

gnanci so si vedno bolj želeli svobode in vr-

Da bomo laže razumeli okoliščine njenega

nitve domov. V noči z 11. na 12. april 1945 so

delovanja, bomo najprej zgoščeno povzeli njeno

zavezniška letala bombardirala mesto. Izgnanci

nenavadno življenjsko pot in nekatera srečna

so se zatekli v skalno votlino. V družini Pacek

naključja, ki so ji omogočila, da se je ukvarjala s

pa sta se to noč zgodila dva dramatična dogod-

fotografijo. Justina Pacek se je rodila 27. februar-

ka. Starejša hči Milka je rodila sinka Jožka.2

ja 1931 v vasi Malo Mraševo pri Kostanjevici na

Pomagala je nemška medicinska sestra in varno

Krki. Otroška leta je preživljala v domači vasi. Po

položila novorojenčka v košaro. Taborišče ni

nemški okupaciji aprila 1941 je blizu domačije

bilo zadeto in tako njihova baraka ni zgorela.

tekla meja med nemškim in italijanskim delom

V bližnjem mestu pa je bil istega dne na poti k

okupiranega ozemlja Slovenije. Med tistimi, ki

družini ob 8. uri zjutraj ob napadu ubit Jožkov

so doživeli tragedijo izgnanstva v drugi svetovni

oče. Težkih in tragičnih izkušenj za družino še ni

vojni, je bila tudi družina Pacek. Nemška oku-

bilo konec, saj jim je 24. junija 1945 nenadoma

pacijska vojska je sčasoma začela na območju

umrla mati. To je bil hud udarec za sestre, brata

med Savo, Sotlo in Krko sistematično izselje-

in očeta. Justina je tako izgubila mater, ki ji je

vati cele vasi v Nemčijo. Zato se je tudi družina

med drugim posredovala svojo globoko vero,

Pacek spraševala, kaj bo z njo. Junija 1942 so

vendar bolj z zgledom kot z besedami.3

4

Sestra Hermina se je spominjala: »Po vr-

njem gospodinjila. Njen risarski in slikarski ta-

nitvi domov avgusta 1945 smo našli požgano

lent je opazila tudi fotografinja iz Brežic Marija

in izropano domačijo, od hiše je ostala streha

Bavec-Mimi, ki je v Justinini vasi obiskovala

in zidovje, zaraščeno s koprivami. Našli smo

prijateljico Nežko in večkrat fotografirala razne

kup slame in postlali po tleh za ležišče. Hrano

dogodke, vaščane in vaščanke. Justina jo je opa-

so nam priskrbeli sosedje, ostalo pa nam je tudi

zovala pri fotografiranju in občudovala.

nekaj prepečenca, ki so nam ga dali Angleži za

na pot domov. Dobri sosedje so nam dali tudi

Leta 1955 je hči fotografinje Marije Bavec

nekaj semena, da smo posejali njive. Po vrnit-

in znanega fotografa Vinka Bavca Sonja Bavec

vi domov sem našla veri nenaklonjeno okolje.

Dominko v Brežicah pri železniški postaji pri

Domači župnik je bil v zaporu in nismo imeli

Merlaku, odprla svoj fotografski atelje, v ka-

ne maše ne verouka in nobenega verskega tiska.

terem je potrebovala dobro retušerko za pos-

Zaradi pomanjkanja hrane in sredstev smo se

netke na steklenih ploščah. Sonjina mati Marija

težko preživljali. Odraščala sem samorastniško.

Bavec je Justino pregovorila, da se je leta 1956

Pa vendar sem v sebi čutila božji klic v

začela učiti fotografske obrti pri njeni hčeri Son-

redovništvo.«4

ji. O svojih prvih fotografskih korakih je Justina

povedala: »Moj fotografski poklic je povezan z

Že pred drugo svetovno vojno je Justina

mojim risanjem in slikanjem ter s fotografsko

zelo rada risala: »Moj talent za risanje je od-

družino Bavec v Brežicah. Z njihovo pomočjo,

krila učiteljica v 2. razredu osnovne šole, ko je

predvsem pa s pomočjo Marije Bavec, ki me je

na ovitku moje šolske knjige zagledala risbico s

v Brežicah gostoljubno sprejela in materinsko

sv. Miklavžem in angeli. Ovitek je vzela in mi

skrbela zame, sem začela spoznavati skrivnosti

naslednji dan podarila majhne barvne svinčnike.

fotografije.«6

Na trd košček papirja sem z barvicami narisa-

la motiv: ‘Kraljevič sreča kačo z zlato krono.’

Justina je bila kot mlado kmečko dekle zelo

Učiteljica je nagovarjala moje starše, naj me po

navezana na svoj dom. Bila je nekoliko vase

končani osnovni šoli usmerijo v risarsko šolo. A

zaprta in ni bila navajena množičnih stikov z

načrte je prekrižal nemški okupator, ki je zasedel

ljudmi. Zato je bil fotografski poklic kot nalašč

našo lepo domovino. Po izgnanstvu v nemško

zanjo, da se je navadila komuniciranja z ljudmi

taborišče je bilo konec mojega šolanja in vsega,

oziroma strankami. V Sonjinem fotografskem

kar sem načrtovala, da bom postala v življenju.«5

ateljeju se je takoj posvetila retuširanju. »Prvič

sem se srečala z retuširanjem in bila v fotoatelje-

Leta 1946 je mlajša sestra Rezika obiskovala

ju. Bilo mi je vse novo in zanimivo. Vendar biti

osnovno šolo in verouk. Pri verouku je morala

več ur pod močno svetlobo in biti zelo natančen

katehetu, ki je imel katehezo za predšolske

pri delu, da je bila fotografija lepa, ker so se z

otroke, za prvo sv. obhajilo prinesti risbico.

retuširanjem odpravljale gube na obrazu, da so

Rezika ni znala risati, zato ji je Justina narisala

bile osebe na fotografiji lepe in mlajše, je bilo

risbico z nabožnim motivom Jezuščka z ovčko.

zelo naporno. Vedela sem, da sem bila sprejeta

Ko je katehet izvedel za Justinino risarsko

v službo zaradi risarskega talenta. Risanje me je

nadarjenost, jo je začel spodbujati in podpirati

veselilo, medtem ko me je retuširanje utrujalo.«7

pri njenem likovnem in pozneje slikarskem ust-

varjanju. Starejša sestra Malči, ki se je omožila

Zato si je želela čim prej fotografirati na

v Kranj, ji je kmalu priskrbela vodene barvice

terenu, zunaj ateljeja. Čez nekaj časa se ji je ponu-

in pozneje oljnate barve, čopiče in platno. To je

dila nepričakovana priložnost: ko je Sonja odšla

Justino spodbudilo, da je vseskozi rada risala in

po opravkih v Zagreb, je Justina ostala sama v

pozneje slikala v tehniki olje na platno, pred-

fotoateljeju. Prišel je zidarski mojster in jo pro-

vsem nabožne motive pa tudi lepo naravo, ki jo

sil, naj poslika delo zidarjev, ki so zidali novo

je privlačila. Z osnovami risanja in slikanja na

večje poslopje sredi Brežic. Do tedaj ni imela v

platno jo je 1954 dodatno seznanil v Leskovcu

rokah fotoaparata in je bila v skrbeh. Pogovor je

pri Krškem akademski kipar in medaljer Vladi-

slišal Sonjin prvi mož Stanko Dominko in ji je

mir Štoviček. Justina je namreč tri mesece pri

brez pomisleka dal v roke fotoaparat in ji pojas-

5

nil, kako ga mora uporabiti. To je bila stara leica,

vizitatorica sestra Danijela Nagode. Justina ji je

ki ni imela svetlomera in merilca razdalje, imela

povedala svojo željo, sestra Danijela pa tudi, kaj

pa je dober objektiv. Poleg ročne nastavitve svet-

je potrebno za vstop. Končana osnovna šola, ki

lobe in določitve razdalje je morala biti pazljiva,

pa je Justina ni mogla končati zaradi izgnanstva

da posnetkov ni podvajala. O svoji prvi fotograf-

družine v taborišče Lautenthal. Doma o svoji

ski izkušnji je povedala: »Sonce je neusmiljeno

želji, da bi postala sestra usmiljenka, ni nič

žgalo. Od vročine in strahu sem bila vsa potna,

povedala. Kljub pomanjkljivi izobrazbi jo je čez

ko sem prispela na dogovorjeno mesto. Mladi

nekaj časa pri sestri Krispini čakalo pismo, da je

zidarji so mi že od daleč vsi nasmejani mahali v

sprejeta.

pozdrav. Z vso silo sem v sebi potiskala strah, da

ne bi opazili mojega neznanja pri fotografiranju.

Zgodaj spomladi leta 1957 se je Justina

Malo sem si oddahnila, ko sem jih brez težav

Pacek odpravila v Beograd z izgovorom, da

razporejala in jih fotografirala pri delu. Uspešno

se bo izpopolnjevala v fotografiji. Zelo težko

sem poslikala ves film (35 posnetkov).«8

se je poslovila od domačih in od dela, ki ga je

rada opravljala, fotografije in slikarstva. Ni ji

Ti uspešni posnetki so bili prelomnica pri nje-

bilo lahko oditi v neznano in sprejeti stanovsko

nem delu. Odšla je iz temnice na teren in tam

življenje, ki ga ni poznala. »Ko sem bila mlajša,

sta s Sonjo posneli številne dogodke, družinska

me je večkrat kdo vprašal, kakšno razočaranje

slavja, cerkvene slovesnosti, kot so birme, sv.

me je privedlo k sestram. Pa sem vedno odgovo-

prva obhajila in nove maše. Justini se je odprl

rila, da bi že zdavnaj izstopila, če bi bil vzrok

povsem nov svet, ki ga prej ni poznala. Prvič

v kakšnem razočaranju, saj vendar čas pozdravi

se je znašla v množici raznih ljudi, od intelek-

vse rane. Bil je torej Božji klic in moj odgovor

tualcev do najpreprostejših ljudi. Spoznavala je

nanj.«11

razne kraje po Sloveniji. Vse to ji je bilo zanimi-

vo in jo je osrečevalo. »Začela sem biti srečna

V Beogradu v stanovski hiši na ulici Kneza

v fotografskem poklicu. Imela sem vse več

Miloša 62, ki so jo zaradi slike brezjanske Mari-

znancev in prijateljev. Ljudje so me povsod lju-

je v kapeli imenovali Marija Pomagaj, so jo se-

beznivo sprejemali. Spoznala pa sem tudi temne

stre usmiljenke lepo sprejele.12 Najprej je imela

strani življenja. Moralno in materialno revščino

vtis, da jo gledajo kot deveto čudo, potem se je

ljudi, še posebej po vojni. Mlade, ki so zapustili

stvar razjasnila. Pričakovali so jo že pred nekaj

študij in delo ter brezciljno tavali po ulicah in

meseci. Pridružili so jo k dekletoma, ki sta že

se ukvarjali s kriminalom. Moralna erozija, po-

bili tu, in se je med njima takoj počutila domače.

manjkanje in revščina so me spodbudili, da sem

Skrb zanje je prevzela sestra Gracioza Ivanšek.

začela razmišljati, da bi postala sestra usmiljen-

Sprejeti je morala tedaj še stroga družbena

ka.«9

pravila. Veliko je bilo izobraževanja in uvajanja



v sestrsko življenje. Za spomin ni smela obdržati

Ko je šla Justina ob birmi fotografirat, je

fotografij, vendar pa so ji pustili dobro staro lei-

srečala žensko srednjih let, ki je bila drugačna

co, s katero je posnela svojo prvo fotoreportažo

od drugih. Približala se ji je in izvedela, da je

o zidarjih v Brežicah. Po končanem noviciatu

sestra usmiljenka in da so v Beogradu znova

septembra 1957 je dobila tudi stanovsko obleko

odprle svoj noviciat. Po daljšem pogovoru ji je

in novo ime, sestra Hermina. Vpisala se je v

neznanka zaupala skrivnost, da v Beogradu dela

večerno šolo, da je dokončala osemletko, nato

veliko sester usmiljenk. V stanovski obleki de-

pa je hodila v štiriletno medicinsko šolo v Ze-

lajo po vseh državnih bolnišnicah in stanujejo v

munu. Obenem se je zaposlila na nevrokirurgiji,

sestrskih hišah. So spoštovane in jih oblasti in

po treh letih pa v otroški kliniki v Beogradu, kjer

ljudje dobro sprejemajo, za razliko od sloven-

je ostala vse do upokojitve.13

ske oblasti, in to v isti državi.10 Takrat je prišla

v njeno župnijo Podbočje za organistko sestra

Na slikarstvo in fotografijo je skoraj pozabila

Krispina, ki je bila prej nekaj časa v zaporu na

vse do leta 1962, ko se je začel drugi vatikanski

Kočevskem. Justini je svetovala, naj se pelje s

koncil. Ukinil je nekatere stroge zakone tako v

kolesom do Rake, kjer je ravnokar bila na obisku

cerkvi kot tudi pri sestrah usmiljenkah. Zavel je

6

nov veter in sestra Hermina je za potrebe skup-

Leta 2008 je zbolela in bila premeščena v

nosti začela fotografirati vse sestre v Beogradu

negovalni Dom sv. Katarine Mengeš. Tam mi

za osebne izkaznice, potem pomembne dogodke,

je ljubeznivo posredovala podatke in slikovno

cerkvene slovesnosti in jubileje. Fotografiranja

gradivo o svoji fotografski dejavnosti med ses-

in izdelovanja fotografij je bilo vse več. Najprej

trami. Njen izgovor, da gre v Beograd na poklic-

je dajala razviti filme in izdelovati fotografije

no izpopolnjevanje za fotografinjo, je bil na nek

znanemu beograjskemu fotografu, a ko mu je

način resničen, saj se je poleg svojega sestrskega

povedala, da se je ukvarjala s fotografijo, je

dela ukvarjala s fotografsko dejavnostjo in tako

leta 1963 predlagal njenim predstojnikom, naj

ohranila dragocen vizualni spomin na mnoga

ji opremijo temnico in kupijo fotografsko op-

srečanja in dejavnosti med sestrami usmiljen-

remo. To so tudi storili, saj je bilo vse več zahtev

kami, kar je bilo predstavljeno na fotografski

po fotografskih storitvah. Poleg dela v otroški

razstavi Sestra Hermina (Justina) Pacek – prva

bolnišnici v Beogradu je bila zaposlena še s

fotografinja med sestrami usmiljenkami, ki je

fotografiranjem. Bila je zelo srečna, da je oprav-

gostovala v Slomškovem domu v Brežicah,

ljala dva poklica. Do leta 1964 je sestra Hermina

pri njej v Mengšu v Domu sv. Katarine ter v

uporabljala leica fotoaparat Balda Jubilette brez

župnijah Cerklje ob Krki in Frankolovo. Ta

bliskavice in svetlomera. Fotoaparat ji je dala

razstavni katalog poglobljeno dopolnjuje njeno

Sonja Bavec in je še danes v njeni zapuščini. Ko

fotografsko, slikarsko in risarsko dejavnost, ki

so ji opremili fotografsko delavnico, si je kupila

je nismo mogli pokazati na razstavi.

nov fotoaparat Zorki z opremo. Ni fotografirala

samo portretov, temveč je z iznajdljivostjo in

eksperimentiranjem izdelovala kopije negativov,

fotografij in povečave le-teh. Ukvarjala se je tudi

z barvanjem fotografij. Črno-bele fotografije je

obarvala s prozornimi fotografskimi barvami.

Sestra Hermina je po šestih letih bivanja med

sestrami usmiljenkami smela domov v Sloveni-

jo. Vsako leto do upokojitve leta 1987 je priha-

jala na dom in spremljala s fotoaparatom v roki

odraščanje nečakov in vaških otrok do zrelosti.

Ob odhodu v pokoj so sestri Hermini pripravi-

li slovo, ki so se ga udeležili tudi sodelavke in

sodelavci iz drugih oddelkov bolnišnice. Dali

so ji priznanje, da vere ni oznanjala z beseda-

mi med sodelavci in otroci, temveč z dejanji.

Po upokojitvi je odšla v Slovenijo. Po njenem

odhodu so fotoatelje v Beogradu zaprli in foto-

grafsko opremo prodali. S seboj je vzela stari

fotoaparat leica, ki ji je pomagal do fotograf-

skega poklica.

Po upokojitvi pa njeno delo z otroki ni

bilo končano. V Frankolovem je najprej tri

leta kuhala, potem pa je začela učiti verouk v

župniji, (saj je že prej opravila dopisni katehet-

ski tečaj), nato na Čatežu ob Savi in Podbočju

ter v Cerkljah ob Krki. Skoraj vse poklicno

življenje - petindvajset let, je preživela tudi med

otroki in se od njih nalezla otroške veselosti.

7

Delovanje sestre Hermine

Delo z otroki jo je osrečevalo. Posebno lepo

fotografijo je pridobila samozavest in svoje za-

je bilo, ko je bila za novo leto vedno v nočni

misli z mladostnim navdušenjem zaupala tudi

službi, da so sodelavke lahko dočakale novo leto

drugim.

v svojih družinah, sestri Hermini pa je bilo lepo

med otroki, saj so se za prihod novega leta ve-

Drugo priljubljeno Herminino področje je

dno lepo pripravili. Hermina je s svojim slikar-

ustvarjalno fotografsko beleženje dogodkov,

skim darom naredila dedka Mraza v naravni ve-

sester usmiljenk, otrok in pomoči potrebnih lju-

likosti, v roke mu je dala list papirja, na katerem

di. Za zgodovino delovanja sester usmiljenk v

so bile napisane pohvale za pridne otroke, pa

Beogradu so izjemno pomembni posnetki zno-

tudi kakšen blag opomin ni manjkal. Otroci so se

traj sestrske družbe do drugega vatikanskega

naučili igrico, harmonikarji so zaigrali, vsi sku-

koncila leta 1962, ki jih je posnela sestra Her-

paj so zapeli pesmico. Soba je bila okrašena tudi

mina z izrecnim dovoljenjem vodstva skupnosti,

z lepimi plakati, ki jih je narisala sestra Hermi-

npr.: obisk vrhovne predstojnice iz Pariza, sestre

na. Starši otrok so se ji zahvaljevali, ker je otro-

na vrtu, ob prvem kombiju skupnosti pred odho-

kom polepšala praznične dni v bolnišnici. Otroci

dom v srednjo medicinsko šolo v Zemun.

so komaj čakali, da pride v službo. Pobožala

jih je in otroci so vedeli, da jih ima rada; sestra

Dragocene so tudi dokumentarne fotografije

Hermina je dobro vedela, da prizadeti otroci še

bolnih otrok, ki jih je sestra Hermina z občutkom

bolj potrebujejo pozornost in ljubezen. Nekat-

ujela v svoj fotografski objektiv. Ohranile so se

eri otroci, ki so videli, da nosi belo ruto, pa so

fotografije, ki prikazujejo sestre usmiljenke,

vprašali: »Kako to, da ti kuharica daješ injekci-

kako mladim bolnikom prizadevno zagotavljajo

je?« Pri delu z otroki je doživela veliko lepih pa

strokovno medicinsko pomoč.

tudi žalostnih trenutkov.14 Zaradi njenih izkušenj

pri delu z otroki jo je vodstvo bolnišnice zad-

Veliko pokažejo socialno-etnološki doku-

nja leta njenega službovanja dodelilo za pomoč

mentarni posnetki starih, pomoči potrebnih

novo zaposleni vzgojiteljici.

ljudi in njihovih domov v Škocjanu in Raki pri

Krškem. Izstopa posnetek revežev na Kozjan-

Delo sestre Hermine ni bilo omejeno samo na

skem. Iz posnetkov je vidna tudi človekoljubna

delo z bolnimi otroki, fotografijo in slikarstvo,

dejavnost sester usmiljenk na terenu. Fotografi-

temveč je segalo tudi na področje ilustracije za

ranje v stanovski obleki je bilo še leta 1970

otroke, odraščajočo mladino, odrasle in igre.

nekaj povsem novega, skorajda nezaslišanega.

»Napisala sem nekaj krajših iger z duhovno in

»V cerkvi sem se pojavila v stanovski obleki s

šaljivo vsebino iz našega življenja. Bila sem tudi

fotografsko opremo, da bi dokumentirala novo

režiser in s svojim likovnim znanjem opremila

mašo svojega nečaka Jožeta Packa, in požela

sceno in oder in navsezadnje tudi fotografirala

veliko začudenje ljudi. Tudi mladi bogoslovci

predstave. Napisala in na oder sem postavila tudi

so se čudili moji pojavi s fotoaparatom v roki.

humoristično igrico Fotograf, kjer sem igrala

Toda imela sem mirno vest, ker sem vedela, da

fotografa. Vsi so bili navdušeni nad predstavo,

je drugi vatikanski koncil odpravil nekatere naše

kajti niso pričakovali in vedeli, da se v družbenih

stroge stanovske zakone.«16

krogih Hčera krščanske ljubezni ukvarjamo tudi

s kulturnim delom.«15 Z risanjem, slikanjem in

8

Katoliška vas Letnica

Prav tako pa izstopa tudi dokumentarna foto-

in za to so poskrbeli tudi Letničani sami,19 saj so

grafska reportaža katoliške skupnosti v vasi Let-

zelo pazili, da ne bi na njihovo ozemlje prišel kak

nica na Kosovu. Pred upokojitvijo leta 1987 je

prišlek, ki ne bi bil hrvaškega rodu ali katoliške

sestra Hermina sedem tednov nadomeščala se-

vere. Zato so se poročali zelo mladi, s 15 leti,20

stro usmiljenko v sestrski ambulanti v katoliški

z ožjimi sorodniki. To se je poznalo pri njihovi

vasi na jugozahodu Kosova. »V tem kratkem bi-

inteligenci, saj niso bili sposobni študirati, temveč

vanju v Letnici sem veliko izvedela o povsem

so končali le osnovno šolo. Ureditev v družini

izoliranem in ‘pozabljenem’ kraju na jugozaho-

je bila zelo patriarhalna. Poglavar družine je bil

du Kosova. Ni mi žal, da sem šla za nekaj časa

stari oče. Vsi člani družine so ga morali ubogati

na pomoč v sestrsko ambulanto, kjer se je skoraj

in spoštovati kot vrhovno avtoriteto. Hiše so bile

vsak dan zvrstila cela Letnica. Zato sem spozna-

ometane z blatom, del hiše pa je bil namenjen

la življenje in navade teh siromašnih ljudi in

domačim živalim. Osnovno prevozno sredstvo

tudi, v kako težkem misijonu so delale naše ses-

je bil osel ali mula. Imeli so svojo nošo iz lanu,

tre in z njimi delile dobro in slabo. Ni potrebno

ki so ga tkali doma. Pozimi so imeli ogrinjalo,

oditi v daljno Afriko ali v kako drugo državo, da

pleteno iz ovčje volne, tako kot tudi nogavice.

pomagamo siromašnim in ubogim, saj smo imeli

Tudi čevlje so si naredili sami iz kozjih in kravjih

takšne misijone pred nosom, le vedeli nismo za-

kož.

nje.«17

Lepa cerkev z dvema zvonikoma sredi vasi je

Prve sestre so prišle v Letnico na prošnjo

bila središče duhovnega in družabnega življenja

misijonarja škofa dr. Janeza Gnidovca že pred

v Letnici. V njej se je poleg verskih obredov tudi

drugo svetovno vojno.18 Poleg duhovne oskrbe

pelo. Cerkev je bila že po tradiciji zelo dobro

je želel pripadnikom revne katoliške skupnosti

obiskana. Po pripovedovanju sestre Hermine

na Kosovu omogočiti osnovno zdravstveno

so matere z dojenčki kar sedle na kamnita tla in

oskrbo. Takrat v Letnici še ni bilo osnovne

med obredom dojile dojenčke, včasih se je tudi

zdravstvene oskrbe oziroma zdravnika. Prve se-

duhovnik zaradi gneče težko prebil do oltarja.

stre usmiljenke so živele revno in skromno kot

To je bil za Letnico del vsakdanjika. Sestre so

vaščani, brez vode in elektrike v hiši. Prostor so

morale v ambulanti poleg bolnih Letničanov

si delile z domačimi živalmi. Vodo so zajemale

zdraviti tudi njihove bolne živali. Te so včasih

iz bližnjega potoka. Šele po drugi svetovni vojni

poskrbele za smešne prigode. »Ob polnoči so nas

so dobile hišico z vrtom in odprle ambulanto.

v ambulanti zbudili vaščani, ki so hoteli, da gre

ena sestra z njimi domov, da bi pozdravila veliko

V tem zaprtem, pozabljenem območju so

staro svinjo. Sestra je s sabo vzela veliko injek-

živeli ljudje hrvaške narodnosti, katoličani, ki

cijo z antibiotikom in jo zapičila v svinjo, da je

so prišli pred 300 leti iz Dalmacije kot rudarji z

zbežala v noč, čeprav jo je držalo nekaj močnih

družinami, ko so tu odkrili železovo rudo, a so

mož. Možje so jo do jutra lovili po vasi, dokler

jo kmalu izčrpali. Po prenehanju rudarjenja so

je končno niso ulovili in prepeljali v hlev.«21

ljudje ostali še naprej v tem kraju odvisni samo

od tega, kar jim je dajala zemlja. Obkrožala jih

Ob prihodu v ambulanto v Letnici je bila se-

je reka, ki so jo lahko prečkali na oslih ali mulah,

stra Hermina zelo presenečena, ko so vaščani

ko je bila plitva. Vaška skupnost je bila izolirana

pripeljali domače živali in sestre prosili, naj jih

9

pozdravijo: »To je bilo zame, ki sem bila navaje-

sestra doktor, ko pa so me videli s fotoapara-

na mestnega življenja, nekaj povsem novega, pa

tom v rokah, so me spraševali, kaj sploh sem.

tudi domačih živali sem se kar nekoliko bala, še

Pošalila sem se, da sem novinarka in da pišem

sreča, da so nam pomagale starejše sestre, ki so

za naš sestrski časopis. V tem je bilo nekaj resn-

bile navajene vsega hudega. Na razpolago smo

ice, saj je večina posnetkov ostala v sestrskem

bile 24 ur na dan, kar nam je ponoči dostikrat

arhivu. Slabše pa sem vzela s sabo za spomin

krajšalo spanec. Tako da je bilo kar naporno.

na nepozabno doživetje v jugoslovanskem misi-

Nenavadno je bilo, da je bilo dosti opečenih bol-

jonu v Letnici.«23

nikov, ki so jih sestre s posebnim zdravilom, ki

so ga same pripravljale, uspešno zdravile, bilo

O sestri Hermini v Letnici je njena predsto-

je tudi veliko otrok s potolčenimi glavami, ure-

jnica v Domu Sv. Katarine v Mengšu sestra Lju-

zninami in ostalimi poškodbami. Prišli so tudi

bica Jozić, povedala: »Prvič sem jo srečala leta

vaščani, ki so imeli ‘psihične težave’, da bi pri

1987 še kot mlada deklica v župniji Letnica na

sestrah dobili pomirila. Izkušene sestre so jim

Kosovu. V tej župniji je delovala kot medicin-

dale kapljice z žegnano vodo, ki so vaščanom po

ska sestra le sedem tednov. Po tem je občasno

njihovem pomagale. Ljudje so v sestrsko ambu-

prihajala na obiske k sestram in na romanja k

lanto prihajali od vsepovsod, celo iz bolnic, saj

Mariji Vnebovzeti v Letnico. Kot desetletna

so verjeli, da imajo sestre ‘čudežno moč’, ki jih

deklica sem rada prihajala k sestram na obisk,

bo ozdravila. Je pa res, da so sestre vaščane zelo

v želji, da tudi sama postanem ena izmed njih.

dobro poznale, saj so si z njimi delile dobro in

Tako sem spoznala tudi sestro Hermino in sem

slabo. Zato so jim ljudje zaupali in jih spoštovali,

jo povabila, naj pride na obisk k moji družini.

saj so sestre usmiljenke uspešno vzpostavile os-

Seveda se je z veseljem odzvala in ni pozabila

novno zdravstveno oskrbo.«22

vzeti s seboj fotoaparata. Prosila je, naj se otroci



oblečemo v narodne noše. Nato je v naravi na-

Kljub občutku, da se je čas ustavil, pa se je

redila nekaj posnetkov in eden izmed njih se je

ob prihodu sestre Hermine tudi Letnica že začela

ohranil do današnjega dne. Takrat nisem vedela,

spreminjati. Mladi fantje in možje so začeli

da bova čez dvajset let živeli v isti skupnosti. Se-

hoditi delat v Zahodno Evropo in s prisluženim

stra Hermina je imela smisel za lepoto. Vse, kar

denarjem zidati hiše in stare iz blata podirati.

je bilo dobro in lepo, jo je razveseljevalo. Že v

Življenjski standard se je začel izboljševati z

svoji mladosti sem občudovala njen nasmeh, ki

odprtjem nove ceste leta 1984. Enkrat na dan je

je prihajal iz srca. Zdel sem mi je kot nasmeh z

vozil avtobus na relaciji Letnica–Skopje. Zato

neba. Pritegovala me je tudi s svojo preprostos-

so dokumentarni posnetki sestre Hermine toliko

tjo in z veseljem na obrazu. Ko je sestra ostarela

dragocenejši, saj je s fotoaparatom dokumenti-

in je bila potrebna pomoči, sem ji skušala stati ob

rala posebnosti in način življenja, ki ga na tem

strani in sem jo večkrat spremljala na kontrolne

prostoru ni več tudi zaradi tragične vojne v de-

preglede k zdravnikom. Priča sem bila mnogim

vetdesetih letih v Jugoslaviji. Zaradi strahu pred

lepim dogodkom in srečanjem z medicinskim

srbskim militantnim nacionalizmom je iz domov

osebjem v bolnici. Tisto, kar je na njej pritegni-

v Letnici večina Letničanov odšla na Hrvaško.

lo, je bil prav njen iskreni nasmeh in odprtost do

Tako se je končalo 300-letno bivanje Hrvatov iz

vsakega človeka. Mislim, da je prav radost tista,

Dalmacije na tem zaprtem območju. Teh ljudi

ki jo je naredila za Božjo pričevalko.«24

in načina njihovega življenja ni več. Ostali so le



dokumentarni posnetki sestre Hermine za zgo-

Povedne so tudi besede sestre Cvete Jost: »Je-

dovino. O dokumentiranju življenja v Letnici

seni leta 1969 sem kot kandidatka za sestro us-

na jugozahodu Kosova je povedala: »Ko sem

miljenko prišla v skupnost sester v Višegradski

nekajkrat imela malo časa, sem odšla iz am-

ulici v Beogradu. Sestre takrat namreč niso smele

bulante, vzela fotoaparat in začela fotografirati

sprejemati deklet v Sloveniji, zato so pogumno

pokrajino, stavbe in ljudi v Letnici in okolici,

odprle provincialno hišo in semenišče (noviciat)

me je obkrožila množica ljudi vseh starosti, ki so

v Srbiji. V Višegradski ulici v Beogradu je bila

začudeno opazovali ‘časno’ sestro s fotoapara-

velika skupnost, več kot sto sester, večinoma

tom. Ko sem delala v ambulanti, so me klicali

Slovenk. V njej je bivala in delovala tudi ses-

10

tra Hermina Pacek, medicinska sestra na otroški

kliniki, v prostem času pa uspešna fotografinja.

Ne vem zakaj sem bila deležna privilegija, da

sem ji smela nekoliko pomagati pri razvijanju

črno-belih fotografij v njeni mali temnici. Pos-

topka se žal ne spominjam veliko, v spominu

pa mi je močno ostala njena spretnost, zlasti pa

navdušenje in ljubezen ne le do fotografije, pač

pa do vsega lepega, ki ga je znala ujeti v objektiv

ali preliti na papir in sliko. Bila je polna življenja,

znala je razveseljevati in navduševati, težave pa

premagovati z močno voljo. Dogodki, prazniki,

letni časi – nič ni minilo brez sestre Hermine in

njenega fotografskega aparata. Še danes imam

pred očmi njeno malo postavo in njen nasme-

jan okrogel obraz z živahnimi očmi, ki so iskale

‘svoj cilj’. Morda se sestre takrat nismo dovolj

zavedale, kakšen dar nam je bil podarjen s ses-

tro Hermino in njenim fotografskim konjičkom.

Tega se bolj zavedamo sedaj, njene številne

fotografije pa bodo ohranile spomin nanjo tudi

v prihodnosti.«25

11

Sklepna beseda

Fotografinja sestra Hermina (Justina) Pacek

terenu. Uspela je ohraniti okoli 600 fotografij,

je enkraten primer v slovenskem in širšem

ki se v veliki meri nanašajo tudi na sorodnike z

prostoru. Vzrokov je več: v petdesetih letih

družinami, saj jih je spremljala od rojstva do zre-

20. stoletja se je v Sloveniji in Jugoslaviji le

losti. V sodelovanju s sestrami v Šentjakobu pa

malokatera fotografinja samostojno ukvarjala s

smo naredili dodaten izbor za katalog med 500

fotografsko dejavnostjo, saj je bil to predvsem

fotografijami ki jih je posnela sestra Hermina v

»moški« poklic; da pa se je s fotografijo ukvarja-

Beogradu in so sedaj shranjene v Provincialnem

la sestra usmiljenka, je toliko bolj nenavadno in

arhivu Hčera krščanske ljubezni Ljubljana.28

hvalevredno.26 Tudi na svetovnem spletu nismo

V večini primerov gre za črno-bele fotografije.

zasledili avtorske fotografske dejavnosti sester

Posebej impresivne so fotografije starih, bolnih

usmiljenk po svetu, zato je delovanje sestre Her-

in pomoči potrebnih ljudi v odmaknjenih vaseh,

mine toliko dragocenejše. V našem primeru gre

otrok v otroški kliniki v Beogradu, fotografije

za srečen splet okoliščin, da se je Justina Pacek

znotraj sestrskih skupnosti v Beogradu, npr.

še pred vstopom med sestre usmiljenke izučila

sestre pri številnih opravilih: likanju, šivanju,

fotografske obrti pri takrat znani fotografski

izobraževanju, druženju, izletih v naravo in

družini Bavec v Brežicah27 in da je pridobila

ogledu kulturnih znamenitostih, pripravljanju

solidno znanje risanja in slikanja na platno pri

ozimnice, drv, pomivanju posode, čiščenju, delu

akademskem kiparju Vladimirju Štovičku v

na vrtu, sajenju, kulturnih dogodkih ob 50-let-

Krškem. Ne glede na to, da je bila po lastnih

nici province, Posnela je obiske predstojnic in

besedah nekoliko boječa in vase zaprta, se ji je

predstojnikov, zabeležila obiske v domači vasi

z vztrajnostjo in ustvarjalno radovednostjo us-

Malo Mraševo in v hrvaški katoliški skupnosti v

pelo v precej zaprti sestrski skupnosti uveljaviti

Letnici na Kosovu.

na fotografskem in likovnem področju. Hermina

je rada tudi eksperimentirala, npr. s prepletanjem

Prav Herminina širina duha in neomajna

črno-bele fotografije in risbe. V katalogu je kar

pripadnost fotografiji omogočata, da bodo pri-

nekaj takih motivov. Ne smemo pa spregledati

hodnje generacije na fotografijah lahko videle

njene slikarske dejavnosti. Čeprav je, kot smo

način življenja, ki ga danes ni več. Zato so njene

že omenili, pri kiparju Štovičku dobila solidne

fotografije zelo pomemben dokument časa tudi

osnove iz slikanja, je bila Hermina slikarka

v širšem mednarodnem kontekstu, saj nismo

samoukinja. V njenih ohranjenih oljnih plat-

nikjer, tudi na svetovnem spletu, zasledili tako

nih prevladujejo predvsem nabožni motivi.

kakovostnih črno-belih avtorskih fotografij.

Njena ustvarjalnost se je kazala tudi na drugih

Prav avtorski pristop in samostojnost (lastna

področjih: igralskem, recitatorskem, pri spodbu-

foto delavnica) sta sestri Hermini omogočila, da

janju bolnih otrok v otroški bolnišnici v Beogra-

je ustvarila enkratno fotografsko dediščino. Se-

du ter pri predstavitvi izobraževalne, kulturne in

stra Hermina (Justina) Pacek je umrla 14. febru-

družabne dejavnosti znotraj sestrske skupnosti.

arja 2016 v Domu sv. Katarine v Mengšu.

Tudi fotografska produkcija sestre Hermine

ne glede na specifične okoliščine kaže pre-

senetljivo raznovrstno sporočilnost delovanja

znotraj sestrskih skupnostih v Beogradu in na

12

Kratka zgodovina sester usmiljenk29

Družba hčera krščanske ljubezni je nastala

stare ljudi, duševno bolne … Sv. Vincencij

v 17. stoletju v Franciji, a se je kmalu razširila

je poskrbel, da hčeram krščanske ljubezni

preko njenih meja. Sv. Vincencij Pavelski in

niso predpisali klavzure, tako so sestre lahko

sv. Ludovika de Marillac sta jo ustanovila z

nemoteno opravljale svoje poslanstvo. Družbo

namenom, da bi služila najbolj potrebnim in

je leta 1655 potrdil pariški nadškof kardinal de

ubogim, v katerih sta sama gledala Jezusa in to

Retz, trinajst let pozneje pa jo je odobril tudi

priporočala tudi prvim sestram. Danes Družba

papež Klemen IX.

deluje po vseh celinah sveta.

Sv. Vincencij Pavelski je povedno povzel





Prihod v Slovenijo


bistvo delovanja sester usmiljenk: »Hčere

krščanske ljubezni morajo vedeti, da niso

Družba je v naslednjih desetletjih preživljala

redovnice, kajti redovniški stan ni primeren za

burno obdobje, ob tem pa se je utrjevala in

opravila njihovega poklica. /…/ Za samostan

dobivala pravo podobo. Širila se je domala po

naj imajo zato le bolniške hiše in hišo, kjer živi

vsem svetu, na vse celine. Korenine Slovenske

predstojnica, le najeto stanovanje za celico, župno

province segajo v sredino 19. stoletja, ko je bila

cerkev za kapelo, mestne ulice za samostanski

ustanovljena Graška provinca Družbe hčera

križni hodnik /…/, ker ne delajo redovniških

krščanske ljubezni. Iz Gradca so prve sestre

zaobljub, da zavarujejo svoj poklic, temveč

prišle v Maribor že leta 1843, v Ljubljano pa

samo vztrajno zaupajo v Božjo previdnost ter

1852. Časopis Zgodnja Danica je maja 1852

prinašajo Bogu v dar vse, kar so in kar mu v

poročal: »25. tega meseca je šest usmiljenih

osebi ubogih v svoji službi storijo; zaradi vsega

sester v Ljubljano peršlo, tudi tukaj nadložnim

tega morajo biti tako ali še bolj krepostne, kakor

križe in težave polajševat.« V tedanji provinci

če bi v katerem redu naredile zaobljube; zato se

Avstrijskega cesarstva so namreč hčere

morajo truditi, da se na vseh teh krajih vedejo

krščanske ljubezni klicali kar usmiljene sestre in

vsaj tako zadržano, zbrano in spodbudno kakor

ta izraz se je prijel sester na slovenskih tleh; kot

prave redovnice v svojih samostanih.«

usmiljenke jih poznamo še danes. Število sester

je hitro raslo, njihovo delovanje se je širilo na

Besede sv. Vincencija Pavelskega dobijo poln

vsa področja. Do leta 1919 je bilo na slovenskih

pomen le v luči tedanjega časa. V 17. stoletju

tleh odprtih 26 postojank.

(leta 1566 je papež Pij V. prepovedal ženske

samostane brez klavzure) so v Franciji in drugod

po svetu namreč poznali le kontemplativne, za

V dveh desetletjih vstopilo več

samostanskimi zidovi zaprte ženske redovne

kot tisoč sester

skupnosti, Vincencij in Ludovika pa sta žene in

dekleta pošiljala na ulice, v domove, bolnišnice

Na ruševinah prve svetovne vojne, ko

in zavode, med uboge in pomoči potrebne. Hčere

je razpadla avstro-ogrska monarhija, pa so

krščanske ljubezni – tako so jim dali ime ljudje

Slovenke, ki so bile v semenišču v Gradcu vedno

sami – so skrbele za bolnike v bolnišnicah, za

v večini, začele samostojno pot – 5. april 1919

pouk revnih deklic, za najdenčke, za kaznjence

štejejo sestre za ustanovni dan Jugoslovanske,

na galejah, za ranjene vojake, za begunce, za

današnje Slovenske province. Prva provincialna

13

hiša je bila na Slomškovi ulici v Ljubljani.

svojo stanovsko obleko. Oblast je zaplenila tudi

V tistem času je v Sloveniji in na Hrvaškem

vse sestrske zavode in hiše.

delovalo več kot petsto sester, delale pa so v

glavnem v državnih zdravstvenih zavodih in

Bolne sestre je takratna oblast preselila v

sestrskih vzgojnih ustanovah. V naslednjih

razpadajoč grad na Raki pri Krškem in tam

desetih letih so se usmiljenke razširile še v

so poslej imele tudi provincialno hišo. Ko

Srbijo, Makedonijo in na Kosovo. Številni novi

so predstojniki videli, da bo provinca brez

poklici – v 22 letih je bilo »preoblečenih« 1072

naraščaja izumrla, so dekleta, ki so se oglašala

sester – so omogočali predstojnicam, da so lahko

iz Slovenije, začeli drzno sprejemati v Beogradu

odgovarjale na klice ubogih in sestre pošiljale

že leta 1954, leta 1957 pa so tja preselili še

v razne bolniške, vzgojne in druge ustanove.

provincialno hišo. Kljub temu, da so se sestre

Sestre so z lastnim delom, odpovedovanjem in

razkropile, je prišlo veliko idealov polnih deklet,

zaslužki v javnih ustanovah gradile hiše za svoje

ki so bila pripravljena zapustiti domovino in

poslanstvo in bivanje.

ponesti krščansko ljubezen ubogim v Afriko na

Madagaskar, v Ruando, Burundi in Turčijo.





Preganjali vas bodo


Nov začetek

Po letu 1945 pa so bile mnoge sestre poklicane

na zaslišanje, ki se je končalo s sporočilom, naj

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se

odidejo, ker da niso več potrebne. Do marca 1948

je provincialno vodstvo vrnilo v Slovenijo, v

je bilo odpuščenih več sto sester. Po podatkih

Šentjakob ob Savi, z njim pa tudi veliko sester.

Provincialnega arhiva usmiljenk v Ljubljani je

Provinca se je preimenovala v slovensko,

bilo 8. marca 1948 z odlokom tedanje oblasti

skupnosti pa so še vedno posejane »od Triglava do

na hitro odstranjenih iz slovenskih bolnišnic in

Makedonije«. Danes je v provinci čez 100 sester,

socialnih ustanov 700 usmiljenk, ker niso hotele

v Sloveniji živijo v osmih skupnostih: Breznica,

pretrgati vezi s svojo Družbo in se preobleči.

Celje, Cerklje ob Krki, Kočevje, Ljubljana,

Z ukinitvijo njihovih stanovskih skupnosti so

Mengeš, Miren in Šentjakob. V Slovensko

ostale tudi brez strehe nad glavo.30

provinco poleg skupnosti na Hrvaškem, v Srbiji,

Makedoniji, spada tudi Albanska pokrajina, kjer

Po odpustu iz bolnišnic in vzgojnih ustanov so

je čez 50 sester.

šle nekatere sestre začasno k domačim, nekatere

pa že takoj v Beograd in v druge jugoslovanske

republike, kjer so bile lepo sprejete. Za razliko

od slovenske oblasti, ki se je s svojim brezumnim

dejanjem odpovedala v tistem času prepotrebni

medicinski pomoči in to v isti državi. Zato

Sestre usmiljenke so leta 1963 svojo prvot-

se Beograjčani spominjajo zahvale znanega

no obleko in pokrivalo kornet po navodilih

srbskega generala: »Hvala vam, Slovenci, da

2. vatikanskega koncila zamenjale za bolj

ste izgnali sestre usmiljenke. Mi imamo z njimi

preprosti različici. Isto velja za obleko in

zdravstvo urejeno. Pridne so, požrtvovalne,

pokrivalo sester novink. Pokrivalo so leta

imajo veliko znanja, ljudje jih imajo radi in

1975 še poenostavile (glej stran 47, foto-

one njih …« Nekaj sester je ostalo v Sloveniji

grafija v sredini).

in te so drugače nadaljevale svoje poslanstvo.

Obiskovale so bolnike po domovih in jim

stregle. Oblast je to opazila in očitali so jim, »da

so se kot ščurki razlezle po Sloveniji«. Veliko

so jih zaprli, zasliševali, obtoževali vohunstva,

morale so na prisilno delo, v glavnem pa so jim

dali vedeti, »da so nekoristne za družbo«. Nekaj

sester je ostalo v bolnišnicah, a so morale odložiti

14

Novi izzivi

značilnost družbe je, da sestre nimajo večnih

zaobljub kot drugi redovi. Delajo le enoletne, ki

Provinca je v samostojni Sloveniji prisluhnila

jih prvič izrečejo glasno, v naslednjih letih pa jih

novim izzivom. Razmere so se spremenile, sestre

na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca

pa so ostale zveste karizmi ustanoviteljev: še

obnovijo tiho.

delajo v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah,

v domovih za ostarele, pomagajo bolnim in

osamljenim na njihovem domu, sodelujejo pri

župnijski katehezi, podpirajo družine, delajo z

mladimi v skupinah Marijanske vincencijanske

mladine (MVM). Veliko skrbi in pozornosti

namenjajo starejšim sosestram – Dom sv.

Katarine v Mengšu, pa so še razširile in vanj

sprejele tudi druge ostarele in bolne.





Zapustiti Boga zaradi Boga


Poslanstvo sester pa ni le to, kar se vidi na

zunaj. Usmiljenke opravljajo poslanstvo, ki

presega zgolj človeške moči, zato je pomemben

del sestrskega vsakdanjika namenjen molitvi

in evharistiji. Molitev in povezanost z Bogom

nenehno poživlja njihovo apostolsko delovanje.

»Služenje Jezusu v ubogih« ima za sestre

usmiljenke prednost pred vsem drugim, tudi

pred molitvijo in mašo, kadar to zahteva nujna

potreba. Sv. Vincencij je sestram govoril: »Glejte,

prišel bo čas za molitev, pa boste slišale uboge,

ki vas bodo klicali. Premagajte se in zapustite

Boga zaradi Boga. Morate pa seveda storiti vse,

kar morete, da ne boste opuščale molitve …«

Vztrajno je vabil sestre, naj posnemajo Jezusa

Kristusa tako, da nadaljujejo njegovo življenje

in njegova dela: »Izročite se popolnoma Bogu

v ta namen, da bi dobro izpolnile, za kar ste

poslane.«

»Neredovniške« zaobljube

Hčere krščanske ljubezni niso redovnice –

od devetdesetih let prejšnjega stoletja spadajo

med družbe apostolskega življenja. Njihovo

družbo je potrdil Sveti sedež, izvzeta pa je pravu

krajevnega ordinarija. Vendar so sestre kljub

notranji samoupravi na voljo pozivom Cerkve.

Imajo svojo vrhovno predstojnico in materno

hišo v Parizu. Vrhovni predstojnik družbe je

na izrecno željo soustanoviteljice sv. Ludovike

generalni superior Misijonske družbe. Zanimiva

15

Opombe

1 Vstanite, pakirajte!

2 Jože Pacek, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, *12. april 1945, Lautenthal, Zvezna republika Nemčija. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1970 v Ljubljani. Kot duhovnik se posveča pastoralnemu delu, že več kot 35 let pa vodi župnijo Čatež ob Savi. Piše članke in jih objavlja v raznih časopisih in revijah.

Poleg tega proučuje tudi krajevno zgodovino in piše kratke zgodbe. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jože_

Pacek, sneto s spleta 6. marec 2016.

3 7. junij, dan slovenskih izgnancev, je posvečen spominu na trnovo pot, ki jo je od leta 1941 do leta 1945

prehodilo okrog 80.000 izgnancev in beguncev, med njimi je bilo več kot 20.000 otrok, starih manj kot deset let. Večina je svojo pot v izgnanstvo začela v zbirnem taborišču Rajhenburg (Brestanica) pri Krškem. Vir: RTV

SLO, MMC, 7. junij, 2015.

4 Karlo Smodiš, »Molim zate, da bi bila srečna!«, Družina, 20. maj 2007.

5 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

6 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

7 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

8 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

9 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

10 Po podatkih Provincialnega arhiva usmiljenk v Ljubljani je bilo 8. marca 1948 z odlokom tedanje oblasti na hitro odstranjenih iz slovenskih bolnišnic in socialnih ustanov 700 usmiljenk, ker niso hotele pretrgati vezi s svojo Družbo in se preobleči. Z ukinitvijo njihovih stanovskih skupnosti so ostale tudi brez strehe nad glavo, dokler jih niso velikodušno sprejele srbske zdravstvene ustanove. Karolina Godina, »S. Justina, Vida Rojc, dr.

med.«, ISIS, 20. april, 2011, str. 38–42.

11 Karlo Smodiš, »Molim zate, da bi bila srečna!«, Družina, 20. maj 2007.

12 Sv. Vincencij je z Ludoviko de Marillac 23. novembra 1633 ustanovil Družbo hčera krščanske ljubezni –

usmiljenke. Svoje življenje so posvetile strežbi bolnim ter skrbi za revne in zapuščene. K. H., »Ubogi so naši gospodarji«, Družina, 13. september 2009.

13 Ustanovitelj otroške klinike v Beogradu leta 1940 je bil slovenski zdravnik pediater in pedagog Matija Ambrožič. Dr. Ambrožič je bil vzgojitelj mater, medicinskih sester in pediatrov, mednarodno priznan pobudnik socialne pediatrije v Jugoslaviji in njen predstavnik v UNICEF-u. Geslo »Ambrožič, Matija«, Enciklopedija Slovenije, 1, Ljubljana, 1987, str. 56–57.

14 17. letnemu dekletu so odpovedale ledvice. Aparatov za dializo takrat še ni bilo. Deklica je živela pri starih starših, medtem ko sta bila starša zaposlena v Nemčiji. Vedela je, da je zelo bolna in si je želela, da jo prideta obiskat za njen rojstni dan. Sestra Hermina ji je narisala lepega angelčka in skupaj z njo pričakovala njun prihod. Namesto staršev je prišel sorodnik s šopkom nageljnov. Deklica je zarila glavo v zglavnik, nato pa žalostna rekla: »Če me nimajo toliko radi, da bi prišli, vrzite tudi nageljne v smeti.« Vzela je sliko angelčka in jo dala pod glavo. Čez nekaj ur je umrla. Starši so prišli po njo. Zdravniki so vprašali, zakaj niso prišli prej. Pa so odgovorili, da je življenje težko in morajo misliti na svojo službo.

15 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

16 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

16

17 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

18 Dr. Janez Gnidovec (1873–1939), doktor filozofije, škof, misijonar in dobrotnik. Leta 1919 je vstopil v red lazaristov, pozneje pa je bil imenovan za skopsko-prizrenskega škofa. Zgradil je številne cerkve, kapelice, zavetišča za otroke. Bil je velik dobrotnik revežev, njegova ljubezen do bolnikov je bila brezmejna Vir: http://www.oszuzemberk.si/index.php?option=com_content&view=article&id=89:dr-janez-gnidovec&catid=54&Itemid=87 (obiskano 4. maja 2013). Dr. Gnidovec je kot skopsko-prizrenski škof videl revščino v hrvaški katoliški skupnosti, zato je že pred drugo svetovno vojno dal zgraditi osnovno šolo v Letnici in lepo cerkev z dvema zvonikoma, posvečeno Mariji. Cerkev je postala priljubljen romarski cilj in nekakšno središče duhovnega in kulturnega dogajanja v Letnici. (Izjava sestre Hermine, junij 2012.)

19 Vaščani Letnice se niso družili niti s katoliškimi Albanci iz bližnje vasi Stubla, ker so bili druge narodnosti.

Prav tako se niso družili z muslimani in pravoslavnimi Srbi iz vasi Vitanje. Pri tem so bili najbolj ortodoksni prav Letničani. Katoliški Albanci iz vasi Stubla so se po pripovedovanju sestre Hermine počutili zelo osamljeni in nezaželjeni. (Izjava sestre Hermine, junij 2012.)

20 Rodnost je bila zelo velika, saj so imele družine v povprečju od 8 do 10 otrok. Izbor moških znotraj skupnosti je bil zelo omejen, zato so starši 15-letnih deklet, ki so prebegnila v drugo družino k moškemu, to odobravali.

(Izjava sestre Hermine, junij 2012.)

21 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

22 Izjava sestre Hermine, junij 2012.

23 Zapisi sestre Hermine, julij 2011.

24 Pisna izjava sestre Ljubice Jozić, Mengeš, junij 2015.

25 Pisna izjava sestre Cvete Jost, Šentjakob, maj 2015.

26 Da je delovanje fotografinje sestre Hermine enkratno v slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem prostoru, sta mi potrdila tudi poznavalca zgodovine slovenske fotografije Mirko Kambič in Primož Lampič. Telefonski pogovor, 17. avgust 2011.

27 Več v člankih: Dejan Vončina, »Fotograf Vinko Bavec (1899-1969) : življenje in delo«, Fotoantika, 2010, št.

27, str. 2-15. Dejan Vončina, »Fotografinja in slikarka Sonja Bavec Petrović : življenje in delo«, Fotoantika, 2011, št. 28, str. 23-29.

28 Dodaten izbor fotografij v Provincialnem arhivu Hčera krščanske ljubezni Ljubljana v Šentjakobu mi je s svojo gostoljubnostjo in odprtostjo omogočila sestra Cveta Jost, za kar se ji najlepše zahvaljujem. (Op. avtorja).

29 Povzeto po http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-37-CerkevDoma-1.

30 Karolina Godina, »S. Justina, Vida Rojc, dr. med.«, ISIS, 20. april 2011, str. 38–42.

17

Photographer Sister Hermina (Justina) Pacek

1931 – 2016

The photographer Sister Hermina (Justina)

messages and activities within the community in

Pacek is unique not only in Slovenia but also

Belgrade and elsewhere. Around 600 photos are

more widely. There are several reasons: In the

preserved, mostly depicting relatives and fami-

1950s very few female photographers pursued

lies that she followed from birth to adulthood.

their trade independently in Slovenia and Yugo-

In collaborations with the sisters in Šentjakob,

slavia; it was considered a ‘male’ occupation so

we were able to create an additional selection for

it was much more unusual and valuable that a

the catalogue out of 500 photos taken by sister

Sister of Charity took it up. Even online, Sis-

Hermina in Belgrade and which are now pre-

ters of Charity have not really left their photo-

served in the provincial archives of the Daugh-

graphic footprint, and Sister Hermina’s work

ters of Christian Love, Ljubljana. In most cases,

is thus even more unique. In this case, it was

these are black and white photos. Some photos

pure coincidence that Justina Pacek was taught

are especially noteworthy because of the story

the photographic art from the renowned photo-

they convey and are spread across various types

graphic family Bavec from Brežice and learned

of photography: documentary, historical, medi-

drawing and painting from the sculptor Vladimir

cal, social and ethnological. Especially impres-

Štoviček from Krško before joining the Sisters

sive are the photos of old, sick and needy people

of Charity in Belgrade. Even though she con-

in remote villages, children from the paediatric

sidered herself ‘shy’ and introverted, her persis-

hospital in Belgrade, some photos of the Sisters’

tence and creative curiosity helped her establish

community, e.g. sisters doing chores: ironing,

herself as a photographer and artist in the closed

sewing, teaching, socializing, taking trips to na-

community of the Sisters of Charity. Hermina

ture and to cultural landmarks, preparing for win-

also liked to experiment, e.g. interlacing black

ter, wood, washing dishes, cleaning, working in

and white photography and drawing. There are

the garden, planting, cultural events for the 50th

several such items in the catalogue, for exam-

anniversary of the province, visits of mothers

ple he photos of the Sisters of Charity included

and fathers superior, photos visiting her home

in the drawing. We should also not ignore her

village Malo Mraševo and the Croatian Catholic

paintings. Even though as mentioned the sculp-

community in Letnica in South-Western Kosovo.

tor Štoviček did teach her solid basics of paint-

ing, she was a self-taught painter. Her preserved

Hermina’s breadth of knowledge and width of

oil paintings mostly contain evocative religious

her spirit and the dedication to photography allow

motifs. She also painted numerous greeting

future generations to see a way of life that does

cards for her family, relatives and friends for

not exist anymore. Her photos are a very impor-

Christmas. Several hundred have been pre-

tant document of the times even internationally,

served, painted in tempera and crayons. Her

as we have not been able to find any other such

creativity shone through in other areas as well:

high quality black and white photos from the peri-

acting, reciting, entertaining sick children in the

od. Her approach and independence (she had her

paediatric hospital in Belgrade and presenting

own workshop) allowed Sister Hermina to cre-

cultural activities within the Sisters’ community.

ate a unique photographic legacy. Sister Hermi-

The Sisters of Charity used them to dispel the

na (Justina) Pacek passed away on 14th February,

myth that they only prayed in their free time.

2016, in the Home of St. Catharine in Mengeš.

Despite the circumstances, the photos taken

by Sister Hermina also contain a wide variety of

18

Izjave sestre Hermine

Sister Hermina’s statements

»Začela sem biti srečna v fotografskem poklicu. Imela sem vse več znancev in prijateljev. Ljudje

so me povsod ljubeznivo sprejemali. Spoznala pa sem tudi temne strani življenja. Moralno in mate-

rialno revščino ljudi, še posebej po vojni. Mlade, ki so zapustili študij in delo ter brezciljno tavali po ulicah in se ukvarjali s kriminalom. Moralna erozija, pomanjkanje in revščina so me spodbudili, da

sem začela razmišljati, da bi postala sestra usmiljenka.«

“I started being happy in the photographic profession. I had more and more friends and acquain-

tances. People graciously accepted me everywhere. I also met the dark side of life. Moral and material poverty of people, especially after the war. Young people who had left the studies and work, and wandered aimlessly through the streets and got involved in crime. Moral erosion, lack and poverty have encouraged me that I began to think, to become a Sister of Charity.”

»Ko sem bila mlajša, me je večkrat kdo vprašal, kakšno razočaranje me je privedlo sestram. Pa

sem vedno odgovorila, da bi že zdavnaj izstopila, če bi bil vzrok v kakšnem razočaranju, saj vendar čas pozdravi vse rane. Bil je torej Božji klic in moj odgovor nanj.«

“When I was younger, I was repeatedly asked what disappointment led me to join honourable

sisters. And I always replied that I would have resigned long ago if the cause was in disappointment, because the time heals all wounds. It was therefore God’s call and my response to it.”

»Napisala sem nekaj krajših iger z duhovno in šaljivo vsebino iz našega življenja. Bila sem tudi

režiser in s svojim likovnim znanjem opremila sceno in oder in navsezadnje tudi fotografirala pred-

stave. Napisala in na oder sem postavila tudi humoristično igrico Fotograf, kjer sem igrala fotografa.

Vsi so bili navdušeni nad predstavo, kajti niso pričakovali in vedeli, da se v samostanskih krogih

ukvarjamo tudi s kulturnim delom.«

“I wrote a few short plays with the spiritual and humorous contents from our lives. I was also a stage manager and with my fine arts knowledge I designed the scene and the stage, and ultimately photographed the performances. I also wrote and put on a stage a humorous play Photographer,

where I played the photographer. All were excited about the play because they did not expect and did not know that in the monastic circles we were also dealing with the cultural work.”

»V cerkvi sem se pojavila v stanovski obleki s fotografsko opremo, da bi dokumentirala novo

mašo svojega nečaka Jožeta Packa, in požela veliko začudenje ljudi. Tudi mladi bogoslovci so se

čudili moji pojavi s fotoaparatom v roki. Toda imela sem mirno vest, ker sem vedela, da je 2. vatikanski koncil odpravil nekatere naše stroge stanovske zakone.«

“In the church I appeared in a monastic habit with the camera equipment to document the new

Mass of my nephew Jože Pacek, and won the amazement of people. Even young seminarians were

amazed by my appearance with a camera in the hand. But I had an easy conscience because I knew

that the 2nd Vatican Council had put an end to some of our strict religious laws.”

19

»V tem kratkem bivanju v Letnici sem veliko izvedela o povsem izoliranem in ‘pozabljenem’ kraju na jugozahodu Kosova. Ni mi žal, da sem šla za nekaj časa na pomoč v sestrsko ambulanto, kjer se

je skoraj vsak dan zvrstila cela Letnica. Zato sem spoznala življenje in navade teh siromašnih ljudi in tudi, v kako težkem misijonu so delale naše sestre in z njimi delile dobro in slabo. Ni potrebno oditi v daljno Afriko ali v kako drugo državo, da pomagamo siromašnim in ubogim, saj smo imeli takšne

misijone pred nosom, le vedeli nismo zanje.«

“In my short stay in Letnica, I learned a lot about completely isolated and ‘forgotten’ place in the southwest of Kosovo. I do not regret that I went there for some time to help sisters in the clinic, where almost the whole population of Letnica came every day. Therefore, I learnt of the life and habits of these poor people, and also in how a difficult mission our sisters worked and shared with them the good and the bad. There is no need to go to distant Africa or any other country to help the poor and those in need, because we had such missions under the very nose, but we did not know of them.”

»Ko sem nekajkrat imela malo časa, sem odšla iz ambulante, vzela fotoaparat in začela fotografi-

rati pokrajino, stavbe in ljudi v Letnici in okolici, me je obkrožila množica ljudi vseh starosti, ki so začudeno opazovali ‘časno’ sestro s fotoaparatom. Ko sem delala v ambulanti, so me klicali sestra

doktor, ko pa so me videli s fotoaparatom v rokah, so me spraševali, kaj sploh sem. Pošalila sem se, da sem novinarka in da pišem za naš sestrski časopis. V tem je bilo nekaj resnice, saj je večina posnetkov ostala v sestrskem arhivu. Slabše pa sem vzela s sabo za spomin na nepozabno doživetje v

jugoslovanskem misijonu v Letnici.«

“When I had a little time, I walked out of the clinic, took the camera and began to photograph

landscapes, buildings and people in Letnica and its surrounding. I was encircled by a crowd of people of all ages who had watched in amazement ‘honourable‘ sister with a camera. When I worked in the clinic, people called me doctor, but when they saw me with a camera in a hand, they asked me what I was. I joked that I was a journalist and that I was writing for our sisters’ newspaper. There was some truth in this because most of the records remained in the archives of the sisters. I only took some photographs of less importance with me in remembrance of the unforgettable experience at the Yugoslav mission in Letnica.”

20





Pred odhodom med sestre usmiljenke v Beograd 1956/57

Before leaving to the Sisters of Charity in Belgrade 1956/57

HJP 1 Foto: Marija Bavec, birmanka Justina Pacek z botro

HJP 1a Foto: Vladimir Štoviček, Justina Pacek, Malo

Antonijo Dobravec, Malo Mraševo, 1946, 5.5 x 8 cm. Last:

Mraševo, 1956, 5.5 x 8.5 cm. Last: A. T., Krško.

D. P., Malo Mraševo.

HJP 1a Photo by Vladimir Štoviček, Justina Pacek, Malo

HJP 1 Photo by Marija Bavec, Justina Pacek and her

Mraševo, 1956, 5.5 x 8.5 cm.

godmother Antonija Dobravec attending confirmation, Malo

Mraševo, 5.5 cm x 8 cm.

HJP 2 Prijatelji in prijateljice iz rojstne vasi Malo

Mraševo, pred odhodom Justine Pacek v Beograd k

sestram usmiljenkam, Krakovski gozd, 1956, 9 x 12 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 2 Friends from her home village, Malo Mraševo,

before Justina Pacek left to join the Sisters of Charity in

Belgrade, Krakovski Gozd forest, 1956, 9 x 12 cm.

21





HJP 3 Justina kot fotografinja Bavčevih na terenu,

HJP 4 Sestra Anica Pacek, Malo Mraševo, 1956,

1956, 8.5 x 13.5 cm. Last: A. T., Krško.

8.5 x 13.5 cm. Last: A. T., Krško.

HJP 3 Justina like a Bavec photographer in the field,

HJP 4 Sister Anica Pacek, Malo Mraševo, 1956, 8.5

1956, 8.5 x 13.5 cm.

x 13.5 cm .

HJP 6 Vaški otroci, Malo Mraševo, 1957, 9 x 12 cm.

HJP 7 Sestra Rezika Pacek in Slavka Vrhovšek, 1957,

Last: D. P., Malo Mraševo.

6 x 9 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 6 Village children, Malo Mraševo, 1957,

HJP 7 Sister Rezika Pacek and Slavka Vrhovšek,

9 x 12 cm.

1957, 6 x 9 cm.

22





HJP 5 Kipar in medaljer Vladimir Štoviček. Krško, 1975/76.

Štoviček je Justini Pacek posredoval osnovno znanje iz risanja

in slikanja še pred njenim odhodom med sestre usmiljenke v

Beograd., 9 x 14 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 5 Sculptor and medal maker Vladimir Štoviček, Krško,

1975/76. Štoviček taught Justina Pacek the basics of drawing

and painting before she joined the Sisters of Charity in

Belgrade, 9 x 14 cm.

HJP 8 Foto: Anica Pacek, Justina Pacek pred odhodom

v Beograd, 1957, 6 x 9 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 8 Photo by Anica Pacek, Justina Pacek before

departing for Belgrade, 1957, 6 x 9 cm.

HJP 9 Foto: Vladimir Štoviček, Packova dekleta, z leve: Justina, Anica, Rezika in Milka, Malo Mraševo, 1956, 8.5 x 13.5 cm. Last: A. T., Krško.

HJP 9 Photo by Vladimir Štoviček. Pacek’s girls. From left: Justina, Anica, Rezika and Milka, Malo Mraševo, 1956. 8.5 x 13.5 cm.

23





Med sestrami usmiljenkami v Beogradu 1957 – 1987

With the Sisters of Charity in Belgrade 1957 – 1987

HJP 12 Dr. Stanko Žakelj, ravnatelj sester usmiljenk Jugoslovanske

Č-40 Obisk vrhovne predstojnice iz Pariza matere Francine

province, Beograd, 1959, 9 x 12 cm. Fotografirano z aparatom Balda

Lepicard, Čukarica, Beograd, 1961, 8.8 x 13.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Jubilette brez bliskovice. Last: D. P., Malo Mraševo.

Č-40 Visit of the mother superior from Paris Francine Lepicard,

HJP 12 Dr Stanko Žakelj, headmaster of the Sisters of Charity in

Čukarica, Belgrade, 1961, 8.8 x 13.6 cm.

Yugoslav province, Belgrade, 1959, 9 x 12 cm. Photo taken with the

camera Balda Jubilette with no flash.

HJP 35 Prvi kombi v skupnosti za prevoz sester v srednjo medicinsko šolo v Zemun, Beograd

1960, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 35 The first van sisters used to drive to the medical high school in Zemun, Belgrade,

1960, 8.5 x 11.5 cm.

24





Č-23 Postulantnije se učijo, Beograd, ok. 1960, 8.6 x 13.3 cm.

HJP 26 Sestre usmiljenke na vrtu, ulica Kneza Miloša, Beograd,

(Pa. HKL, LJ.)

1959, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

Č-23 Postulant nuns at study, Belgrade, around 1960, 8.6 x 13.3 cm.

HJP 26 Sisters of Charity in the Garden, Knez Miloš street,

Belgrade, 1959, 8.5 x 11.5 cm.

Č-40 Obisk vrhovne predstojnice iz Pariza matere Lepicard,

HJP 10 Obisk vrhovne predstojnice matere Lepicard iz Pariza,

Beograd, 1961, 8.8 x 13.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Beograd, 1961, 9 x 14 cm. Fotografirano z aparatom Balda Jubilette

Č-40 Visit of the Superior Sister from Paris Mother Lepicard,

brez bliskavice. Last: D. P., Malo Mraševo.

Belgrade, 1961, 8.8 x 13.6 cm.

HJP 10 Visit of the Superior Sister Mother Lepicard from Paris,

Belgrade, 1961, 9x 14 cm. Photo taken with the camera Balda

Jubilette with no flash.

HJP 14 Kapela sester usmiljenk, Beograd, Višegradska 23, ok. 1962.

V-15 Obisk vrhovne predstojnice iz Pariza matere Lepicard,

9 x 14 cm, Last: A. T., Krško.

Beograd, 1961, 8.8 x 13.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

HJP 14 Chapel of the Sisters of Charity, Belgrade, Višegradska 23,

V-15 Visit of the Superior Sister from Paris Mother Lepicard,

around 1962, 9 x 14 cm.

Belgrade, 1961, 8.8 x 13.6 cm.

25





V-15 Obisk vrhovne predstojnice iz Pariza matere Lepicard,

HJP 13 Sestra Hermina z otroci, začetek dela v otroški

Beograd, 1961, 8.8 x 13.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

bolnišnici v Beogradu, ok. 1962, 6 x 9 cm. Last: D. P., Malo

V-15 Visit of the Superior Sister from Paris Mother

Mraševo.

Lepicard, Belgrade, 1961, 8.8 x 13.6 cm.

HJP 13 Sister Hermina with children, starting to work in the

paediatric hospital in Belgrade, around 1962, 6 x 9 cm.

HJP 18 Sestra Hermina Pacek in Renata Lovšin v redovniški obleki s kornetom, Beograd,1962, 8.5 x 11,5 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 18 Sister Hermina Pacek and Renata Lovšin in the habits with the cornettes, Belgrade, 1962, 8.5 x 11.5 cm.

26





MP-1 Sestre na izletu v gozdu, v sredi sedi s. Amalija, stoji s. Kunc, Marija

Pomagaj, Beograd, med leti 1960 in 1964, 8.5 x 13.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

MP-1 Sisters on a trip to the forest. Sitting in the middle is s. Amalija,

standing s. Kunc, Mary Help of Christians, Belgrade, between 1960 and

1964, 8.5 x 13.5 cm.

HJP 34 Prva predstojnica sestre Hermine sestra Kunc,

Beograd, 1964, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo

Mraševo.

HJP 34 Sister Hermina’s first superior Sister Kunc,

Belgrade, 1964, 8.5 x 11.5 cm.

BT-1 Sestrska skupnost na Vračarju, Beograd, 1963, 8.5 x 13.4 cm.

(Pa. HKL, LJ.)

BT-1 Sister community in Vračar, Belgrade, 1963, 8.5 x 13.4 cm.

Č-18 Sestre na vrtu, Čukarica, Beograd, po letu

1964, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-18 Sisters in the garden, Čukarica, Belgrade,

after 1964, 9 x 14 cm.

27





HJP 15 Fotolaboratorij sestre Hermine Pacek v Višegradski ulici 23, Beograd, 1964. Tu je bila največja sestrska skupnost v Beogradu. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 15 Photolaboratory of Sister Hermina Pacek in Višegrad, Belgrade, 1964. This was the biggest Sister community in Belgrade.

Č-8 Sestrska pomoč bolnici, Čukarica, Beograd, pred letom

1963, 8.8 x 13,5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-8 Sister helping a patient, Čukarica, Belgrade, before 1963,

8.8 x 13,5 cm.

BT-1 Sestre perejo perilo, Vračar, Beograd, pred letom 1963,

8.5 x 13 cm. (Pa. HKL, LJ.)

BT-1 Sisters doing laundry, Vračar, Belgrade, before 1963,

8.5 x 13 cm.

28





HJP 17 Sestre usmiljenke s korneti, Beograd, 1962, 8.5 x 11.5 cm.

MP-1 Obisk škofa Jenka, Marija Pomagaj, pred letom 1963,

Last: D. P., Malo Mraševo.

8.8 x 13.7 cm. (Pa. HKL, LJ.)

HJP 17 Sisters of Charity with cornettes, Belgrade, 1962,

MP-1 Visit of Bishop Jenko, Mary Help of Christians, before

8.5 x 11.5 cm.

1963, 8.8 x 13.7 cm.

Č-19 Likalnica. Z leve sestre: Jolanda Lukšič, Janja

Rupnik in Avguština Čebular, Čukarica, Beograd,

po letu 1964, 8.6 x 13.3 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-19 Ironing room. From left, sisters: Jolanda

Lukšič, Janja Rupnik and Avguština Čebular,

Čukarica, Belgrade, after 1964, 8.6 x 13.3 cm.

HJP 32 Direktna infuzija, otroška bolnišnica,

Beograd, 1965, 9 x 12 cm. Last: D. P., Malo

Mraševo.

HJP 32 Direct infusion, children’s hospital in

Belgrade, 1965, 9 x 12 cm.

29





HJP 11 Sestre usmiljenke, Dedinje, Beograd, 1965, 9 x 12 cm.

V-29 Učilnica, z leve sestri: Monika Drganc in Branka Dimnik,

Kandidatki za sestri usmiljenki sta brez stanovske uniforme. Last:

Višegradska 23, Beograd, ok. 1962, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

D. P., Malo Mraševo.

V-29 Classroom, from left sisters: Monika Drganc and Branka

HJP 11 Sisters of Charity, Dedinje, Belgrade, 1965, 9 x 12 cm. Two

Dimnik, Višegradska 23, Belgrade, around 1962, 9 x 14 cm.

candidate sisters are without uniforms.

Č-14 Portret sester usmiljenk, Čukarica, Beograd,

1966, 9 x 13 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-14 Portrait of Sisters of Charity, Čukarica,

Belgrade, 1966, 9 x 13 cm.

V-13 Postulantinje pri učenju, Beograd, 1966/67,

9 x 13.7 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-13 Postulants studying, Belgrade, 1966/67,

9 x 13.7 cm.

30





Č-21 Sestre novinke umivajo posodo, Čukarica,

Beograd, 1967, 8.7 x 13.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-21 Novice sisters washing dishes, Čukarica,

Belgrade, 1967, 8.7 x 13.6 cm.

Č-21 Sestre novinke šivajo, Čukarica, Beograd,

1967, 8.7 x 13.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-21 Novice sisters sewing, Čukarica, Belgrade,

1967, 8.7 x 13.6 cm.

HJP 16 Kandidatke za sestre usmiljenke, Beograd, 1968. Devico Marijo v ozadju je naslikala sestra Hermina, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 16 Sisters of Charity candidates, Belgrade, 1968. The Virgin in the background was painted by Sister Hermina, 8.5 x 11.5 cm.

31





HJP 24 Igra Smrt matere Ludovike, ustanoviteljice sester

usmiljenk, Beograd, 1968, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P.,

Malo Mraševo.

HJP 24 The play Death of Mother Ludovika, the founder

of the Sisters of Charity, Belgrade, 8.5 x 11.5 cm.

Č-21 Sestre novinke šivajo, Čukarica, Beograd,

1968/69, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-21 Novice sisters sewing, Čukarica, Belgrade,

1968/69, 9 x 14 cm.

V-29 Sestre s knjigami, Beograd, 1968/69, 8.8 x 13.8 cm.

(Pa. HKL, LJ.)

V-29 Sisters with books, Belgrade, 1968/69, 8.8 x 13.8 cm.

HJP 33 Obisk pri pravoslavcih, Fruška gora, 1969,

9 x 14 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 33 Visiting the Orthodox, Fruška Gora, 1969,

9 x 14 cm.

32





Č-37 Ob 50-letnici province, z leve: dr. Stanko Žakelj, James

HJP 27 Sestre z žogama, Topčidersko Brdo, Beograd,

Richardson, s. Justa Slana, nadškof Gabrijel Bukatko, Msgr. Lujo

1968, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

Česlan in Ciril Tršar, Čukarica, Beograd, 1969, 9 x 14 cm.

HJP 27 Sisters with balls, Topčidersko Brdo, Belgrade,

(Pa. HKL, LJ.)

1968, 8.5 x 11.5 cm.

Č-37 50th anniversary of the province. From left: Dr Stanko Žakelj,

James Richardson, s. Justa Slana, Archbishop Gabrijel Bukatko,

Msgr. Lujo Česlan and Ciril Tršar, Čukarica, Belgrade, 1969,

9 x 14 cm.

Č-43 Nastop ob 50-letnici province, Čukarica,

Beograd, 1969, 9 x 13.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-43 Ceremony for the 50th anniversary of the

province, Čukarica, Belgrade, 1969, 9 x 13.8 cm.

Č-43 Ob proslavi 50-letnice province, Čukarica,

Beograd, 1969, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-43 Celebrating the 50th anniversary of the

province, Čukarica, Belgrade, 1969, 9 x 14 cm.

33





V-10 Nastop ob 50-letnici province, igra Gobavca je poljubila …,

V-10 Nastop ob 50-letnici province, Beograd, 1969, 8.8 x 13.8 cm.

Beograd, 1969, 9 x 13.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

(Pa. HKL, LJ.)

V-10 Ceremony for the 50th anniversary of the province, the

V-10 Ceremony for the 50th anniversary of the province, Belgrade,

play She kissed the leper…, Belgrade, 1969, 9 x 13.5 cm.

1969, 8.8 x 13.8 cm.

V-25 Obisk v patriaršiji v Beogradu pri patriarhu

Germanu: ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik,

beograjski nadškof Gabrijel Bukatko, msgr. Lujo

Česlar, msgr. Alojzij Turk, 60. leta 20. stoletja,

8.2 x 12 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-25 Visiting the monastery in Belgrade with

patriarch German: Ljubljana Archbishop Jožef

Pogačnik, Belgrade Archbishop Gabrijel Bukatko,

msgr. Lujo Česlar, msgr. Alojzij Turk, 1960s,

8.2 x 12 cm.

V-29 Sestre šolarke srednje medicinske šole v

Zemunu, Beograd, 60. leta 20. stoletja, 8.6 x 12.8

cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-29 Sisters studying medicine in high school in

Zemun, Belgrade, 1960s, 8.6 x 12.8 cm.

34





V-26 Slepi duhovnik Anton Zorko, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

V-29 Varstvo otrok v bolnici, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

6.5 x 8.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-26 Blind Reverend Anton Zorko, Belgrade, 1960s, 6.5 x 8.6 cm.

V-29 Watching the children in hospital, Belgrade, 1960s,

9 x 14 cm.

V-29 Otroška klinika, v sredini sestra Alfonza Drobne, Beograd, po letu 1960, 8.8 x 11,7 cm. (Pa. HKL, LJ.) V-29 Paediatric clinic, in the middle Sister Alfonza Drobne, Belgrade, after 1960, 8.8 x 11,7 cm.

35





V-31 Sestre šolarke gredo s kombijem v srednjo medicinsko šolo v Zemun, Beograd,

Beograd, 60. leta 20. stoletja, 9 x 13.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-31 Student sisters taking a van to the medical high school in Zemun, Belgrade, 1960s,

9 x 13.5 cm.

BT-1 Vračar, Beograd. Sestri Demetrija in Priscila, 60. leta

Č-18 Sestre luščijo fižol, Čukarica, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

20. stoletja, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

9 x 13.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

BT-1 Vračar, Belgrade. Sisters Demetrija and Priscila, 1960s,

Č-18 Sisters shelling beans, Čukarica, Belgrade, 1960s,

9 x 14 cm.

9 x 13.8 cm.

36





Č-22 Sestre novinke v kapeli, Čukarica, Beograd, 60. leta

20. stoletja. (Pa. HKL, LJ.)

Č-22 Novice sisters in the chapel, Čukarica, Belgrade, 1960s.

BT-1 Sestre pri delu, Vračar, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

8.2 x 13 cm. (Pa. HKL, LJ.)

BT-1 Sisters at work, Vračar, Belgrade, 1960s, 8.2 x 13 cm.

Č-22 Sestre novinke pripravljajo drva, Čukarica, Beograd,

60. leta 20. stoletja, 13 x 18 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-22 Novice sisters preparing wood, Čukarica, Belgrade,

1960s, 13 x 18 cm.

Č-22 Sestre novinke sadijo na vrtu, Čukarica, Beograd,

60. leta 20. stoletja, 13 x 18 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-22 Novice sisters planting in the garden, Čukarica,

Belgrade, 1960s, 13 x 18 cm.

37





MP-1 Sestrska skupnost Marija Pomagaj, Beograd, 60. leta 20. stoletja, 9 x 13.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

MP-1 Sister community Mary Help of Christians, Belgrade, 1960s, 9 x 13.8 cm.

Č-49 Sestra Gracioza Ivanšek, katehistinja, Čukarica, Beograd,

60. leta 20. stoletja, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-49 Sister Gracioza Ivanšek, religious teacher, Čukarica,

Belgrade, 1960s, 9 x 14 cm.

MP-1 Srečanje redovnic, Marija Pomagaj, Beograd, 60. leta

20. stoletja, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

MP-1 Meeting of nuns, Mary Help of Christians, Belgrade,

1960s, 9 x 14 cm.

38





MP-1 Sestre pri skupnem delu, Marija Pomagaj, Beograd, 60. leta

20. stoletja, 8.7 x 12.4 cm. (Pa. HKL, LJ.)

MP-1 Sisters at team work, Mary Help of Christians, Belgrade,

1960s, 8.7 x 12.4 cm.

V-1 Dom sester, Višegradska 23, Beograd, 60. leta

20. stoletja, 6.3 x 9.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 Sisters’ home, Višegradska 23, Belgrade, 1960s,

6.3 x 9.5 cm.

V-1 V bolnici v laboratoriju, sestra Perpetua Grmšek, Beograd,

60. leta 20. stoletja, 8.5 x 12.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 In the hospital laboratory, Sister Perpetua Grmšek, Belgrade,

1960s, 8.5 x 12.5 cm.

V-1 Sestre Davorina Gregorc, Martina Baš in Jakobina

Mlakar pri bolnih otrocih, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

9 x 12 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 Davorina Gregorc, Martina Baš and Jakobina

Mlakar with sick children, Belgrade, 1960s, 9 x 12 cm.

39





V-1 Na otroški kliniki, sestra Marina Žveplan, Beograd, 60. leta

20. stoletja, 8.8 x 11.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 In the pediatric clinic, Sister Marina Žveplan, Belgrade,

1960s, 8.8 x 11.5 cm.

V-1 Rentgen v bolnici, sestra Benjamina Ilija, Beograd, 60. leta 20.

stoletja, 9 x 12.6 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 Roentgen in the hospital, Sister Benjamina Ilija, Belgrade,

1960s, 9 x 12.6 cm.

V-1 Sušenje perila, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

V-1 Sestre lupijo krompir, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

9 x 13.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 Drying laundry, Belgrade, 1960s, 9 x 13.5 cm.

V-1 Sisters peeling potatoes, Belgrade, 1960s, 9 x 14 cm.

40





V-1 Umivanje steklenih vrat, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

V-1 Otroška klinika, sestra Alfonza Drobne, Beograd, 60. leta

9 x 12.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

20. stoletja, 9 x 13.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 Washing glass doors, Belgrade, 1960s, 9 x 12.8 cm.

V-1 Paediatric clinic, Sister Alfonza Drobne, Belgrade, 1960s,

9 x 13.8 cm.

V-1 Kirurška klinika, sestra Pija, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-1 Surgery clinic, Sister Pija, Belgrade, 1960s, 9 x 14 cm.

41





V-2 Sestrska skupnost – v prvi vrsti v sredini sestra Hermina,

V-2 Sestre: Terezija Pavlič, Marjeta Pust, Monika Drganc,

Beograd, 60. leta 20. stoletja, 8.6 x 13 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Beata Korenjak in Terezija Cesar, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

V-2 Sisters’ community – front row in the middle Sister Hermina,

8.8 x 13.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Belgrade, 1960s, 8.6 x 13 cm.

V-2 Sisters: Terezija Pavlič, Marjeta Pust, Monika Drganc, Beata

Korenjak and Terezija Cesar, Belgrade, 1960s, 8.8 x 13.5 cm.

V-2 Vizitatorica Justa Slana, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

V-9 Izlet sester na Avalo, na desni ravnatelj sester usmiljenk Jurij

8.8 x 13.2 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Devetak, Beograd, 60. leta 20. stoletja, 9 x 13.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-2 Sister Justa Slana, Belgrade, 1960s, 8.8 x 13.2 cm.

V-9 Sisters’ trip to Avala, on right is Jurij Devetak, headmaster of

the Sister of Charity, Belgrade, 1960s, 9 x 13.8 cm.

42





V-2 Portret sestre Petrine, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

V-9 Izlet sester, Ohrid, 60. leta 20. stoletja, 9 x 14 cm.

9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

(Pa. HKL, LJ.)

V-2 Portrait of Sister Petrina, Belgrade, 1960s, 9 x 14 cm.

V-9 Sisters’ trip to Ohrid, 1960s, 9 x 14 cm.

V-9 Mlade sestre in postulantinji na izletu v naravi, Beograd, 60. leta 20. stoletja, 9 x 13.5 cm.

(Pa. HKL, LJ.)

V-9 Young sisters and two postulant nuns in nature, Belgrade, 1960s, 9 x 13.5 cm.

43





V-11 Pripravljanje ozimnice, Beograd, 60. leta 20. stoletja, 6.5 x 9 cm.

(Pa. HKL, LJ.)

V-11 Preparing winter supplies, Belgrade, 1960s, 6.5 x 9 cm.

V-10 Sestra igra na violino, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-10 Sister playing the violin, Belgrade, 1960s, 9 x 14 cm.

V-11 V pralnici, Beograd, 60. leta 20. stoletja, 9 x 12 cm.

Č-46 Sestra Amanda Potočnik, misijonarka na Madagaskarju,

(Pa. HKL, LJ.)

Čukarica, Beograd, 1971, 8.5 x 13.8 cm.

V-11 In the laundry, Belgrade, 1960s, 9 x 12 cm.

Č-46 Sister Amanda Potočnik, missionary in Madagaskar,

Čukarica, Belgrade, 1971, 8.5 x 13.8 cm.

44





V-17 Ob obisku vrhovne svetovalke sestre Julijane Poždal, v prvi vrsti v ospredju sestra

Hermina, Beograd, 1971, 8.5 x 12.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-17 Visit of the General Counselor Sister Julijane Poždal, first row in front Sister Hermina, Belgrade, 1971, 8.5 x 12.8 cm.

MP-1 Aspirantinje gredo v srednjo medicinsko šolo v Zemun,

MP-1 Postulantinje, Marija Pomagaj, Beograd, 1971, 9.8 x 14.8 cm.

Marija Pomagaj, Beograd, 1971, 9.8 x 14.8 cm. (Pa. HKL, LJ.)

(Pa. HKL, LJ.)

MP-1 Aspirants attending medical high school in Zemun, Mary

MP-1 Postulant nuns, Mary Help of Christians, Belgrade, 1971,

Help of Christians, Belgrade, 1971, 9.8 x 14.8 cm.

9.8 x 14.8 cm.

45





HJP 40 Silvestrovo, ki ga je vsako leto organizirala

sestra Hermina, otroška bolnica v Beogradu, 70. leta

20. stoletja. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 40 New Year’s celebration, organized every year

by Sister Hermina, paediatric hospital in Belgrade,

1970s.

HJP 41 Rodne sestre Podgrajšek, ki so postale sestre

usmiljenke, Beograd, 1978, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P.,

Malo Mraševo.

HJP 41 Sisters Podgrajšek that became Sisters of

Charity, Belgrade, 1978, 8.5 x 11.5 cm.

Č-3 Sestre usmiljenke, Čukarica, Beograd, 1980, 9 x 14 cm.

V-23 Beograjski nadškof Alojzij Turk, Beograd, ok. 1981,

(Pa. HKL, LJ.)

9 x 12 cm. (Pa. HKL, LJ.)

Č-3 Sisters of Charity, Čukarica, Belgrade, 1980, 9 x 14 cm.

V-23 Belgrade Archbishop Alojzij Turk, Belgrade, around

1981, 9 x 12 cm.

46





HJP 28 Sestra Hermina z malim bolnikom, otroška bolnišnica,

HJP 29 Sestra Hermina pri dializi, otroška bolnišnica, Beograd,

Beograd, 1985, 6 x 9 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

1985, 6 x 9 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 28 Sister Hermina with a young patient, paediatric hospital,

HJP 29 Sister Hermina during dialysis, pediatric hospital,

Belgrade, 1985, 6 x 9 cm.

Belgrade, 1985, 6 x 9 cm.

HJP 39 Velikonočni pirhi, Beograd, 1985, 8.5 x 11.5 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 39 Easter eggs, Belgrade, 1985, 8.5 x 11.5 cm.

V-23 Miklavž prihaja, Beograd, 1986, 9 x 13.5 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-23 St Nicholas is coming, Belgrade, 1986, 9 x 13.5 cm.

47





V-23 Prvi obisk nadškofa in metropolita prof. dr. Franca Perka, Beograd,

1987, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-23 First visit of Metropolitan Archbishop Dr Franc Perko, Belgrade,

1987, 9 x 14 cm.

HJP 30 Odhod sestre Hermine v pokoj, otroška bolnišnica, Beograd, 1987. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 30 Sister Hermina retires, children’s hospital in Belgrade, 1987.

48





Fotografije Hermininih sorodnikov in pomoč ubogim ob





obiskih Slovenije


Photos of Hermina’s relatives and helping the poor when visiting Slovenia

HJP 20 Nečaka sestre Hermine Miro in Irena Tičar, ko se je

HJP 56 Foto: Vinko Bavec, portret sestre Hermine, Brežice,

sestra Hermina prvič vrnila v Slovenijo, Raka, 1963, 8.5 x 11.5

1964, 9 x 12 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 56 Photo by Vinko Bavec, portrait of Sister Hermina,

HJP 20 Sister Hermina’s nephew and niece, Miro and Irena

Brežice, 1964, 9 x 12 cm.

Tičar when Sister Hermina returned to Slovenia for the first time,

Raka, 1963, 8.5 x 11.5 cm.

HJP 19 Sestra Hermina s sorodniki pred domačo hišo, Malo

Mraševo, 1966, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 19 Sister Hermina and her relatives in front of her

birthplace, Malo Mraševo, 1966, 8.5 x 11.5 cm.

49





HJP 37 Sestra Hermina na obisku v vasi Škocjan pri Šentjerneju,

HJP 36 Pomoč ostarelim in revnim, Raka pri Krškem, 1968,

1975, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 37 Sister Hermina visiting the village Škocjan near Šentjernej,

HJP 36 Helping the old and poor, Raka near Krško, 1968,

1975, 8.5 x 11.5 cm.

8.5 x 11.5 cm.

HJP 43 Nova maša nečaka Jožeta Packa, cerkev sv. Križa, Podbočje, 1970, 8.5 x 11.5 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 43 New mass of nephew Jože Pacek, St Cross Church, Podbočje, 1970, 8.5 x 11.5 cm.

HJP 42 Prva maša nečaka Jožeta Packa,

Malo Mraševo, 1970, 10 x 14 cm. Last:

D. P., Malo Mraševo.

HJP 42 First mass of nephew Jože Pacek,

Malo Mraševo, 1970, 10 x 14 cm.

50





HJP 20 Nečakinji Irena Tičar in Darja Stanič, Krško, 1968,

HJP 38 Reveži z Gorjancev, 1975, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P.,

8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

Malo Mraševo.

HJP 20 Nieces Irena Tičar and Darja Stanič, Krško, 1968,

HJP 38 Poor people of Gorjanci, 1975, 8.5 x 11.5 cm.

8.5 x 11.5 cm.

HJP 31 Sestra Hermina opazuje naravo, Škocjan na Dolenjskem,

HJP 21 Pranečak Uroš Rozman, 1988, 6 x 9 cm. Last: D. P.,

1968, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

Malo Mraševo.

HJP 31 Sister Hermina observing nature, Škocjan in Dolenjska,

HJP 21 Grandnephew Uroš Rozman, 1988, 6 x 9 cm.

1968, 8.5 x 11.5 cm.

51





Katoliška vas Letnica na jugozahodu Kosova 1987

Catholic village Letnica in the southwest of Kosovo 1987

HJP 45 Vas Letnica na jugozahodu Kosova s cerkvijo, posvečeno Mariji, središče

duhovnega in družabnega življenja v vasi in zelo priljubljena romarska točka, 1987, 8.5 x

11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 45 Village Letnica in the southwest of Kosovo with a church dedicated to Mary, centre

of spiritual and social life in the village and a very popular pilgrimage destination, 1987,

8.5 x 11.5 cm.

HJP 46 Pokopališče, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 46 Cemetery, Letnica, 8.5 x 11.5 cm.

HJP 44 Siromašna hiša, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 44 Poor house, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

52





HJP 47 Letnica, 1987, 9 x 12 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 48 Domačinka na oslu, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

HJP 47 Letnica, 1987, 9 x 12 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 48 Villager on a donkey, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

HJP 53 Pokopališče, Letnica, 1987, 6 x 9 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 53 Cemetery, 1987, 6 x 9 cm.

HJP 49 Dekle v narodni noši, Letnica, 1987, 6 x 9 cm. Last:

D. P., Malo Mraševo.

HJP 49 Girl in national costume, Letnica, 1987, 6 x 9 cm.

HJP 50 Počitek po delu na polju, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 50 Resting after fieldwork, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

53





HJP 51 Domačinka z osli, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P.,

HJP 52 Preproste hiše, ometane z blatom, v katerih so si ljudje

Malo Mraševo.

prostor delili z domačimi živalmi, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

HJP 51 Villager with donkeys, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 52 Simple mud plastered houses where people shared their

living quarters with animals, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

HJP 54 Mladenki v tipični narodni noši iz lanu, Letnica, 1987. Na levi strani je Ljubica Jozić ml., ki je s sovrstnicami pomagala sestri Hermini v ambulanti v Letnici. Kasneje je vstopila v red sester usmiljenk, v katerem od 2012 opravlja naloge predstojnice Doma sv. Katarine v Mengšu, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

HJP 54 Two girls in typical national costumes from flax, Letnica, 1987. Left is Ljubica Jozić jr., who helped Sister Hermina with her friends in the clinic in Letnica. Later she joined the Sisters of Charity and she is the superior of the Home of St. Catharine in Mengeš since 2012, 8.5 x 11.5 cm.

54





HJP 55 Sestra Hermina (prva z leve) v družbi vaških deklet in

P-20 Foto: n.n. Oltar cerkve posvečene Mariji, Letnica, 9 x 12 cm.

sestre Malega Jezusa, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P.,

(Pa. HKL, LJ.)

Malo Mraševo.

P-20 Photo: n.n. Altar of the church dedicated to Mary, Letnica,

HJP 55 Sister Hermina (first from left) with village girls and a

9 x 12 cm.

Sister of the Child Jesus,, Letnica, 1987, 8.5 x 11.5 cm.

P-20 Dekleta priglašenke – večinoma Albanke in tudi nekaj iz

Letnice, 1987, 8.3 x 11.3 cm. (Pa. HKL, LJ.)

P-20 Applicant girls – mostly Albanian and some from Letnica,

1987, 8.3 x 11.3 cm.

P-20 Foto: n.n. Izdelava in restavriranje nabožnih kipov – sestra

Ksaverija, Letnica, 9 x 12 cm. (Pa. HKL, LJ.)

P-20 Photo: n.n. Creating and restoring holy statues – Sister

Ksaverija, Letnica, 9 x 12 cm.

55





P-20 Po brozgi in blatu k bolniku, Letnica, 1987, 8.3 x 13.5 cm.

P-20 Foto: n.n. Sestrska hiša pred potresom, Letnica, 1998,

(Pa. HKL, LJ.)

8.5 x 13.3 cm. (Pa. HKL, LJ.)

P-20 Through the dirt and mud to see a patient, Letnica, 1987,

P-20 Photo: n.n. Sisters’ house before the earthquake, Letnica,

8.3 x 13.5 cm.

1998, 8.5 x 13.3 cm.

P-20 Vaščani, Letnica, 1987, 8.8 x 13.3 cm.

(Pa. HKL, LJ.)

P-20 Villagers, Letnica, 1987, 8.8 x 13.3 cm.

P-20 Foto: n.n. Vaščani in usmiljena sestra na

konju, Letnica, 8.6 x 13.3 cm. (Pa. HKL, LJ.)

P-20 Photo: n.n. Villager and Sister of Charity

riding a horse, Letnica,

8.6 x 13.3 cm.

56





P-20 Foto: n.n. Letnica, cerkev posvečena Mariji, 9x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

P-20 Photo: n.n. Letnica, church dedicated to Mary, 9x 14 cm.

P-20 Foto: n.n. Letniška črna Marija, 9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

P-20 Photo: n.n. Black Mary of Letnica, 9 x 14 cm.

57





Preplet črnobele fotografije in risbe

Intertwining of black and white photography and drawing

IHJP 1 Fotografije sester Višegradske stanovske skupnosti, ki so

umeščene v risbo, Beograd, 60. leta 20. stoletja, 8.5 x 13.5 cm.

Last: A. T., Krško.

IHJP 1 Photos of the Sisters of Charity from Višegrad are

included in the drawing, Belgrade, 1960s, 8.5 x 13.5 cm.

IHJP 2 Prve zaobljube sester, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

IHJP 3 Velikonočna voščilnica, 6 x 9 cm, kombinacija fotografije

9 x 13 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

in risbe, z leve Darja Stanič in Irena Tičar, Beograd, 1964. Last:

IHJP 2 First vows, Belgrade, 1960s, 9 x 13 cm.

A. T., Krško.

IHJP 3 Easter greeting card, 6 x 9 cm, combination of

photography and drawing. From left: Darja Stanič and Irena

Tičar, Belgrade, 1964.

58





V-14 Herminina ilustracija (Marija v nebesih sprejme jubilantko)

ob 50-letnici province, Beograd, 1969, 9 x 14 cm. (Pa, HKL, LJ.)

V-14 Hermina’s drawing (Mary welcomes the celebrant to

heaven), for the 50th anniversary of the province, Belgrade,

V-14 Herminina ilustracija (Marijino rojstvo) ob 50-letnici

1969, 9 x 14 cm.

province, Beograd, 1969, 8.8 x 12 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-14 Hermina’s drawing (Mary’s Birth) for the 50th anniversary

of the province, Belgrade, 1969, 8.8 x 12 cm.

V-31 Herminina ilustracija pelikana, ki hrani mladiče s svojo krvjo,

Beograd, 60. leta 20. stoletja, 8.8 x 12.4 cm. (Pa, HKL, LJ.)

V-31 Hermina’s drawing of a pelican feeding her young with her blood,

Belgrade, 1960s, 8.8 x 12.4 cm.

59





V-31 Herminina ilustracija ob otvoritvi juniorata, Beograd,

1966, 9 x 12 cm. (Pa, HKL, LJ.)

V-31 Hermina’s drawing for the opening of the Juniorate,

Belgrade, 1966, 9 x 12 cm.

V-31 Herminina ilustracija ob otvoritvi juniorata, Beograd, 1966, 9 x 13.3 cm.

(Pa, HKL, LJ.)

V-31 Hermina’s drawing for the opening of the Juniorate, Belgrade, 1966,

9 x 13.3 cm.

60





Slike sestre Hermine, olje na platno

Paintings of Sister Hermina, oil on canvas

SHJP 1 Pogled na Krko z mostu v Brodu v Podbočju, olje na platno, Malo Mraševo, 1956. Sliko je Justina naslikala kot samouk, preden je šla k Vladimirju Štovičku. Sliko je vzela s sabo, da bi mu pokazala svoje slikarsko znanje. Last: D. P., Malo Mraševo.

SHJP 1 A view of river Krka from the bridge in Brod in Podbočje, oil on canvas, 1956, Malo Mraševo. Justina painted this work to learn painting on her own before visiting Vladimir Štoviček. She took the painting with her as proof of her talent.

SHJP 2 Sv. družino je Justina Pacek naslikala pod mentorstvom

Vladimirja Štovička in je bila prvotno hranjena v njeni domači

hiši v Malem Mraševem. Olje na platno, 1957. Last Jožeta

Packa, župnijski urad Čatež ob Savi.

SHJP 2 Justina painted the holy family under mentorship of

Vladimir Štoviček and it was initially displayed in the house

she grew up in, in Malo Mraševo. Oil on canvas, 1957.

61





SHJP 3 Prve krščanske binkošti je sestra Hermina upodobila v

SHJP 4 Sestra Hermina je nečaka duhovnika Jožeta Packa

skladu z likovno tradicijo in tako v središče dogodka postavila

upodobila s simboli evharistične daritve. Olje na platno, 1980. Last

sv. Marijo. Olje na platno, 1978. Last Jožeta Packa, župnijski

Jožeta Packa, župnijski urad Čatež ob Savi.

urad Čatež ob Savi.

SHJP 4 Sister Hermina painted her nephew, priest Jože Pacek with

SHJP 3 Sister Hermina composed the first Christian Pentecost

Eucharist symbols. Oil on canvas, 1980.

in accordance to tradition and put Holy Mary in the centre. Oil

on canvas, 1978.

SHJP 5 Jezus v jaslih. Božič 1994, šeleshamer, tempere

in barvice, župnija Cerklje ob Krki. Risbo je sestra

Hermina ustvarila, da bi ljudem približala skrivnost

božiča: Jezus rojen v pastirski votlini vabi k sebi

odrasle in otroke.

SHJP 5 Jesus in the manger, Christmas 1994. Drawing

paper, tempera and colour pencils, parish Cerklje ob

Krki. The painting was created by Sister Hermina, to

bring the secret of Christmas closer to people. Jesus,

born in the herders’ dwelling invites both adults and

children.

62





Obarvani fotografiji





Colourized photos


CHJP 2 Sestra Hermina – obarvana fotografija, Krško,

1970, 6.5 x 6 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

CHJP 2 Sister Hermina – coloured photo, Krško, 1970,

6.5 x 6 cm.

CHJP 1 Nečak Jože Pacek – obarvana fotografija,

1960, 8.5 x 11.5 cm. Last: D. P., Malo Mraševo.

CHJP 1 Nephew Jože Pacek – coloured photo, 1960,

8.5 x 11.5 cm.

63



DHJP 1 Foto: Dejan Vončina, Sestra Hermina s svojim prvim fotoaparatom Balda

Jubilette, Mengeš, 2011.

DHJP 1 Photo: Dejan Vončina, Sister Hermina with her first camera Balda Jubilette,

Mengeš, 2011.

Na hrbtni strani:

V-2 Sestri Hermina Pacek in Evstozija Godler, Beograd, 60. leta 20. stoletja,

9 x 14 cm. (Pa. HKL, LJ.)

V-2 Sisters Hermina Pacek and Evstozija Godler, Belgrade, 1960s, 9 x 14 cm.

Kratice lastnikov fotografij/Initials of owners of photos

D. P., Malo Mraševo

Dejan Pacek, Malo Mraševo

A. T., Krško



Anica (Pacek) Tičar, Krško

Pa. HKL, LJ



Provincialni arhiv, Hčera krščanske ljubezni, Ljubljana

64