Savinjski vestnik CELJE, 24. novembra 1951 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKOLICE CELJA IN ŠOŠTANJA LETO IV., ŠTEV. 47 - CENA 5 DL^ Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju, četrtletna naročnina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja K diskusiji o REORGANIZACIJI TRGOVSKIH PODJETIJ V CELJU JVazvoj industrije, obrti in trgovine iz dneva v dan menja življenje v mestih. Celje, ki je že v preteklosti veljalo za eno izmed močno razvitih industrij- skih mest, se pretvarja v eno najmoč- nejših industrijskih središč v Sloveniji in i"'LRJ. V ekonomskem smislu zahte- та takšen razvoj posebne oblike trgo- Tine, ki morajo odgovarjati gospodar- ski razvitosti mesta s tako močnim za- ledjem, kot ga ima Celje. Zato se je spričo najnovejših ukrepov na področ- ju blagovnega prometa, ki sproščajo trgovino in jo postavljajo na komer- cialno osnovQ, pokazala potreba reorganizaciji trgovskih podjetij. Ta zahteva se postavlja še bolj katego- rično po ukinitvi strogega razdeljeva- nja blaga, ki je doslej mrtvil trgovino in ji odvzemal njene osnovne funkcije. Organizacijske slabosti trgovine doslej niiso prišle do izraza, z novimi ukrepi na področju našega gospodarstva pa te slabosti stopajo vedno bolj v ospredje in zahtevajo neko rešitev. Princip po- nudbe in povpraševanja, načelo renta- bilnosti, demokratizacija dela v pod- jetjih narekuje nove organizacijske forme, ki naj odgovarjajo tem spre- membam. Podjetja in oblastveni organi se že dalje časa posvetujejo o novi organi- zaciji trgovske mreže, ki se deloma že uvaja. Doslej v Celju ni bilo grosistič- nih podjetij, ki bi naj oskrbovala ma- loprodajno mrežo celjskega bazena. Zato se bodo UAÍanovila v Celju tri grosistična podjetja in to: Grosistično podjetje »Prehrana«, grosiiistično pod- jetje »Manufaktura-Gailanterija«, ter podjetje »Kovina«. Iz dosedanjega gro- sističnega oddelka Mestnega magazina in Okrajnega magazina, ki tvorita os- novo, ise ibo razvil bazenski grosist »Prehrana«, ki se bo bavil izključno s prometom prehrambenih proizvodov. Povisem na novo se bo ustanovil bazen- ski grosist »Manufaktura-Galanterija;<. Smatra se, da ni potrebno ustanoviti posebno podjetje za galanterijo, zato je grosist manufakturnega blaga isto- časno tudi grosist galanterije. Kot tre- tji grosist že deluje podjetje »Kovina«, ki se je razvil iz dosedanjega repu- bliškega podjetja »železnina« in trgu- je z vsakovrstnim blagom kovinske in- dustrije. To podjetje ima svojo pro- dajalno na drobno, ker zato obstojajo vsi pogoji, podjetje v tej organizacij- ski obliki pa ima že svojo tradicijo. Grosistična podjetja bodo delovala ,pt)vsem na komercionalni osnovi z mo- ralno obvezo, da zalagajo maloprodaj- no trgovsko mrežo celjskega Isazena. Brez dvoma pa bodo grosistična pod- jetja lahko prodajala svoje proizvode tudi drugam, prav tako pa bodo malo- prodajna podjetja mogla nakupovati blago izven svojega območja. Čim ibolj bodo grosistična podjetja iispeila oskr- ibovati maloprodajalce svojega l>aizena, tem manj bo stroškov, manj veiižni- štva in nižje cene. Dosedanja organizacija trgovine na malo ne ustreza več novim nalogam na področju blagovnega prometa. Široka mreža trgovskih podjetij, centralizira- na v rokah ene uprave, postaja okor- na, iiK>časna lin nesamostojna. V glav- nem ima najširšo mrežo teh pod- jetij v rokah Uprava Mestnega maga- zina zato se pristopa k postopni de- centralizaciji odnosno specializaciji trgovin. Doslej so se trgovine pretež- no bavile s prodajo vsakovrstnega blaga, kar seveda ni več v skladu z novimi pogoji. Po predvideni organi- zacijski shemi bo ustanovljena poseb- na uprava za špecerijske trgovine, ki bo združevala 14 trgovin. Predvideva se porazdelitev kreditov na posamezne poslovalnice, da se s tem zagotovi po- trebna samostojnost in odgovornost pri nabavi blaga, ki ne bo vezana na upravo, če se za to ne izrečejo poslo- valnice same. V tem primeru bo vršil nabavo blaga poseben organ v območ- ju uprave. V pogledu nabave blaga ibodo imeli posebno važno vlogo sveti potrošnikov, ki bodo s svojimi suge- sitijamii poslovodjem zagotavljali! na- bavo zadostnih količin tistih proizvo- dov, po katerih sprašuje naš potrošnik. Da bi se takšna organizacija špecerij- skih prodajaln ne monop-olizirala, ob- et<^Jajo že sedaj špecerijske trgovine Potrošniške zadruge kot protiutež in konkurenca. Posebna uprava manufakturno-ga- lanterijskih trgovin se bo izdvojila iz dosedanjega sistema Mestnega maga- zina in Okrajnega magazina. Formi- ranih bo 6 trgovin, ki bodo v okviru uprave specializirane v tem smislu, da i>odo nekatere prodajale metersko bla- go, druge konfekcijo itd. Protiutež in konkurenco omenjenim trgovinam tvo- ri manufakturna trgovina Potrošniške zadruge ter veleblagovnica. Vprašanje 3>Usnja< še ni dokončno rešeno, pred- videva pa se ustanovitev samostojnega podjetja, ki bo obenem grosistično in dctajlistično. Kot tretja grupe, ki se »zdvaja iz sedanje organizacije Mestnega magazi- na, bo ustanovljeno podjetje »Kemika- lije«, ki združuje 6 sp^cializiramih tr- govin in to: »Barve«, »Drogerijo«, »Kozmeiiiko«, »Kiiistallijo« in »Pariu- meaijo«. M pogledu samostojnosti ve- ljajo za ta podjetja enaki pogoji kot za ostala. (Nadaljevanje na 2. str.) V celjskem okraju priprave za občne zbore niso povsod dobre Y splošnem se v okraju Celje-oko- lica na občne zbore živahno priprav- ljajo. Mnogokje so bile širše konfe- rence, katerih so se udeležili odborni- ki vaških odborov OF in zastopniki ostalih množičnih organizacij ter dru- štev. Na teh sestankih se pogovarjajo o političnih, kulturnih, gospodarskih in komunalnih zadevah njihovega kra- ja. Pripravljajo podrobne preglede dosedanjega dela frontnih organizacij in sestavljajo predloge za kandidatne liste. Ponekod so sklenili, da se bodo nekateri vaški odbori, ki imajo pre- majhno število članov in premajhno področje, poleg tega pa nimajo spo- sobnih ljudi za vodstvo, združili. V Polzeli in tudi drugje so takoj po seji Okrajnega odbora OF pričeli s pripra- vami. V številnih krajih so takoj po krajevni širši konferenci imeli seje vsi vaški odbori. V Grižah marljivo po- birajo članarino in pregledujejo vrste članstva. Dobre priprave so še v Što- rah in nekaterih krajih kozjanskega in šentjurskega sektorja. Toda ni vsepovsod tako. Tudi tam kjer se priprave marljivo vršijo so se pokazale številne pomanjkljivosti. Rok za izvedbo občnega zbora je sicer kra- tek (do 15.—20. decembra), vendar po- nekod preveč hitijo, tako da ne more biti nobenih kvalitetnih priprav. Na Frankolovem mislijo, da je to for- malnost — celo precej razgledan kra- jevni aktivist je predlagal, da se izvede občni zbor OF in zbor volivcev isto- časno in skupaj. Kakšen bo občni zbor tam, kjer so na prvih sestankih skle-j nili, da se bo občni zbor vršil že čezl par dni. Pri Sv. Jederti so najpreji sklenili, da bo občni zbor 18., na šir-' šem sestanku dne 16. t. m. pa so ugo- tovili, da to ne bo mogoče, ker ni ren za to pripravljen. Zato so sklenili,; da bo občni zbor šele 2. decembra in se bodo do takrat temeljito pripravili. V številnih krajih se pripravljajo na občne zbore kakor na povprečne mno- žične sestanke. Nimajo posvetovanj na konferencah ne nudijo odgovorov na številna notranja in zunanja politična vprašanja, ki prisotne člane zanimajo. Ne razpravljajo o sprejemu novih čla- nov in o izključitvi tistih posamezni- kov, ki na sp-lošno že dolgo kažejo sovražen odnos do OF, Kaj čakajo še v Rimskih Toplicah, da ne izključijo iz članstva OF Cvek Eve in njenega sorodnika Cvek Valentina iz Strenske- ga, ko vendar vedo, da imata sovražen odnos do vseh naših ukrepov, da k te- mu zavajata še druge in ko vedo, da se ne udeležujeta volitev in da sta bila simpatizerja okupatorja? Prvi občni zbori, ki so se izvršili so bili slabo pripravljeni. Vaški odbor OF v Globokem pri Rimskih Toplicah je moral občni zbor preložiti zaradi premajhne udeležbe članov. V Lokav- cu, ki se je združil z Gračnico, je občni zbor dobro potekel. Izvolili so tudi nov frontni odbor. Bolj slab je bil občni zbor v Lazah pri Rimskih Toplicah, kjer so bile priprave zelo površne. Občni zbor v Jurkloštru, ki se je vršil v nedeljo, je pokazal veliko zanimanje članstva za splošne proble- me in tudi to, da tam na frontno organizacijo mnogo dajo. Toda, da so tudi tam bile priprave hitre in zato površne, je dokaz, da so člani med občnim zborom in tudi še po zaključ- ku prihajali, ker so mislili, da se bodo volitve vršile kot prejšnja leta, to je da bodo volišča odprta ves dan. Dolžnost članov krajevnih in okraj- nega Izvršnega odbora OF je, da se seznanijo z vsemi pomanjkljivostmi v pripravah, da skrbno pojasnjujejo od- borom in krajevnim aktivistom in jim pomagajo z nasveti in pri razdelitvi dela na posamezne odbornike. Dobre in temeljite priprave so jamstvo, da bodo občni zbori res uspešno potekali. Več skrbi vsebinski strani občnih zbo- rov, to je pripravi ocene političnega in gospodarskega stanja dotičnega kra- ja, letnemu poročilu in temeljitemu posvetovanju, kateri najboljši člani naj vodijo frontne organizacije т bodo- čem letu. Podjetje Beton praznuje ,Novo leto' Splošno gradbeno podjetje »Beton« v Celju je 47 dni pred rokom in 15 dni pred dano obvezo izpolnilo svoj letni plan na vseh gradbiščih. Podjetje je imelo v letošnjem letu velike planske naloge predvsem na gospodarsko važnem gradbišču v Že- lezarni Atore. Samo na tem gradilišču je bilo izvršeno dela za 60 milijonov dinarjev. V Železarni Štore so bili kon- čani objekti kot 46 m dolga livarna kjer bo mogoče ulivati 20 tonske valje. Zgradili so nndalje tudi nov indu- strijski tir, razbijalnico starega železa, obhodno cesto, regulirali so .potok Bo- jano, 2 stanovanjska bloka za 36 sta- novanj in blok za 18 stanovanj pa v surovem dovršilo. Poleg tega so na- pravili velika prioravljalna dela za gradnjo nove elektro-ncči, katera bo prva te vrste v naši državi. Samo za ta obiekt je bilo izkopano in odpelja- no 40.000 m-"* odkopnega materiala. Podjetje je za vsa ta dela uporabljalo mehanizacijo, kot bager za odkop zem- lje, štiri buldožerje in lokomotive. Po- leg teh del je podjetje izgradilo v Ce- lju tovarno organskih barvil, katera že obratuje in mehanične delavnice v Cinkarni. V Zagorju pa večje sanitar- ne naprave za rudnik, v Trbovljah Centralne rudniške delavnice in v Hrastniku Samski dom. V čast 10. letnice JA je podjetje tek- movalo na vseh poljih, tako v produk- ciji, kultu rno-prosvetnem delu, izven- armadni vzgoji in fizkulturi. Za pra- vilen razvoj fizkulture je s prostovolj- nim delom zgradilo športni stadion, ki je bil otvorjen 8. septembra 1951 in se s pridom uporablja. Na tem prostoru je bilo zgrajeno dvostezno kegljišče, katero je za enkrat najlepše v Slove- niji. V čast dneva republike pa si ob športnem prostoru gradijo nov Sindi- kalni dom, kjer bo napravljen oder za razvoj kultiirno-prosvetnega življenja. Na dan republike 29. t. m. bo v tem prostoru prva prireditev. KegljaŠka sekcija športnega društva »Beton« je prejela za mesec oktober diplomo kot najboljše športno društvo od glavnega odbora ZB Slovenije. Celoten, kolektiv je med gradbenimi podjetji eden najboljših, saj si je času tekmovanja v čast JA že trikrat zaporedoma priboril prvo mesto. Kako bomo praznovalî 29. kamnkt Odbor za proslavo 29. novembra, ki dela pri Mestnem odboru Osvo- jbodilne fronte je ob sodelovanju množičnih organizacij in Telovad- nega odbora pripravil načrt praz- novanja. Na predvečer praznika bodo za- goreli na večih krajih kresovi, ka- tere bo prižgala naša mladina. Da bo razpoloženje še živahnejše, bo- mo slišali streljanje, katerega bo vodil kanetan Belamarič. V dvora- ni kina Metropol bo ob 20. uri slav- nostna proslava, na kateri bo go- voril sekretar Mestnega (komiteja tovariiš šum rada Vinkom Nato bo izvajal Pevski zbor Slovenske fil- harmonije pod vodstvom Rada Si- monitija pevski koncert. Po pro- slavi bo v vseh prostorih restavra- cije OF družabna prireditev. (Mla- dini izpod 16 let vstop zabranjen.) Na praznik bo igrala po mestu v zffodnjih jutranjih urah godba SKUD »France Prešeren«, ob 8. uri pa se prične v Gaberju (telovadni- ca Toneta Kosa) t e k m |0 v a n »j e bojnih patrulj л-seh množičnih orga- nizacij, ki bo trajalo do 12. ure. Razen tega bodo številne prosla- ve še po periferiji in sindikalnih podružnicah, kjer bodo sodelovale sekcije kulturno umetniških dru- štev. Po tovarnah že sedaj priprav- ljajo programe. Pogosto se oglaša telefonski zvonec na Mestni odbor Ljudske prosvete, kamor se obra- čajo prireditelji po nasvete. Mestni odbor Ljudske prosvete opwzarja vse prireditelje, da za proslavo najdejo v »Obzorniku«, »Novem svetu« in »Novih obzorjih« mnogo primernega gradiva za program. Odbor za proslavo 29. novembra želi da bi praznovanje našega dr- žavnega praznika prineslo vsem de- lovnim ljudem veselo in praznično razpoloženje. Kolektiv Keramične industrije v Lihojah bo moral ubrati drugo pot Nihče ne more trditi, da se podjetje v Libojah od osvoboditve do danes ni v ničemer spremenilo. Marsikaj so do- zidali, veliko stvari popravili in ure- dili in tudi ustvarili delne pogoje za napredek podjetja. Vendar pa še mar- sikaj manjka in bode v oči. Oglejmo si pred približno enim le- tom zgrajeno stanovanjsko kolonijo. iVa vzvišenju iznad tovarne je grad- beno podjetje »Beton« zgradilo tri pro- vizorije. Dva sta toliko dokončana, da so se stanovalci za silo vselili, dočim je ostal tretji nedokončan. Kolonija je brez kanalizacije — pravzaprav so jarki skopani tako da služijo prebivalcem za preskakovanje, cevi pa seveda manjkajo in jih v krat- kem tudi položiti ne bodo mogli več, ker se bo zemlja sesula. Kleti v pro- vizorijih so neuporabne, ker so polne vode, stranišč takorekoč ni, pitno vo- do morajo donašati po stezah, ki vodijo do provizorija, o čistoči in redu okoli barak pa boljše da ne govorimo. Veliko krivde za neurejeno stanje, zlasti okoli provizorijev, brez dvoma nosijo tudi stanovalci, ki bi v polet- nem času lahko marsikaj uredili in zboljšali vsaj tisto, kar se zboljšati da in kar bi bilo predvsem njim samim v korist. Prostori, v katerih je tovarniška menza, so bili in še bodo kamen spod- tike vsem, ki si bodo to menzo ogle- dali. Prav gotovo ni dovolj, da se iz- menjujejo samo upravniki menze. Ču- ta do reda in čistoče, do ljudi in nji- hovega zdravja in tudi pravilnega od- nosa zainteresiranih do menze manjka. In končno bi tudi bila dolžnost, da vsaj nekdo upošteva že obstoječe pred- pise glede ureditve takih ustanov. Vhod v tovarno ni prav nič priku- pen in lep. Razbiti krožniki in druge črepinje pomešane z lešem in katra- nom, ki se cedi do glavne vhodne ce- ste ne more služiti za reklamo niti to- varni niti njenim izdelkom. In tovarna? V letošnjem letu je bilo r>red videno, da bodo gradili zvezni trakt, v katerem naj bi bile centralne sanitarne naprave, pa se je vse sku- paj izjalovilo. Res je, sedaj je za ta- ke ureditve težje, kakor je bilo prej- šnja leta. Z malo več prizadevanja, razumevanja in volje bi bili lahko tu- di v tej tovarni marsikaj uredili, ka- kor je pač storila večina naših podje- tij. Zato je sedaj v Keramični tako sta-| nje, da razen par izredno umazanih! stranišč, ki mimo grede rečeno skoraj^ niso uporabna, nimajo najosnovnejše- ga, kar bi zadovoljevalo higienske po- trebe zaposlenih. Garderob ni, umi-l valnice razen nekaj posameznih pip z industrijsko vodo, kljub izredni po^ trebi zaradi umazanega dela, v tej to-' varni ne poznajo, kakor tudi ne ko-, patnice in sobe za higieno žena. Celoj pitno vodo, ki je v okolici tovarne nil malo, morajo v vrčih donašati iz so-\ seščine. , Lepo je urejena nova slikarnica, ki; je za zgled drugim prostorom. j Mogoče bi se dalo še kaj povedati^ o proizvodnji, o laboratoriju, o novihs in starih pečeh,' o lomu, o kopanju j gline in še o čem drugem, vendar pa naj bi bil to predmet prihodnjih ob- ravnav. Nastaja vprašamje kdo je za tako stanje kriv. Prav gotovo drži namreč to,- da v keramični industriji v Libo- jah nekaj ni v redu, ker sicer bi bilo vse skupaj bolj v redu. Ali naj nekdo krivi novodošlega direktorja ali neko- ga, ki je pred kratkim začel ugotavlja- ti stanje tovarne? Trenutno tu ne bi našli vzroka, temveč pri celotnem de- lovnem kolektivu, ki preko svojega delavskega sveta in upravnega odbora ni resno razpravljal o pomanjkljivo- stih in jih sproti energično odstranje- val. Tudi Keramična v Libojah bo v krat- kem postala samostojen gospodar, ki bo na podlagi družbenega plana se- stavljala svoj interni plan in morala zaživeti po novih finančnih in gospo- darskih smernicah. Za to bodoče go- spodarjenje pa bo delovni kolektiv življenjsko zainteresiran; odpraviti bo treba kar je bilo do sedaj narobe, da bodo stopili na novo pot, pot boljšega življenja. Priprave na frontne občne zbore v Soslanjslpadalca v ko- re iskem konfliktu. Kakor poročajo tuie agenciie, je general Ridgwey poslal ameriškemu zunanjemu ministrstvu izjavo o usodi ameriških vbJTiliih ujetnikov na Koreii. Poročilo navaja, da ie bilo najdenih 365 trupel ameriških vojakov, ki kot ujetniki niso umrli naravne smrti ali od posledic starih ran Na Koreii pogrešajo 10.800 za- vezniških vojakov in iz precej za- nesljivih PodatkoA^ se je zvedelo, da je bilo okoli 6000 ujetnikoA' iimoTTenih Pekinški rnrlio sicer tr- di,'da so te izffve izmišliene in da gre ameriškim in zavezniškim ujet- n'^om >>в1татпо«^. Na fronti boji niso orenehali, niih oibsesT pn je zmanjšan zaradi naslo- na mče zime in zaradi pričakovainja izida pogajanj v Pan Mun Djonu. POTOVANJA PREDSEDNIKA MO- SADIKA Priletni predsednik perzijske vla- de Mosadiik je v svojem bojix za na- cionaliziranje perzijske nafte kljub bolezni zelo živahen. Po večteden- skem potovanju po ZDA je v torek zvečer prispel v Evropo. V Haagu se je sestal s stalnim delegatom Perzije v OZN Etezamom, v sredo pa m že sporočili, da je prispel v Kairo. Namen tega obiska v Egiptu niso uradno objavili, vendar se da slutiti, da je v zvezi z zadnjimi dogodki v obeh državah, namreč v odnosu Perzije in.Efripta do An- glije. 'Kakor poročajo tuji časopisi, je opozicija proti Mosadiku v per- zijskem parlamentu vedno večja. Mosadik se trudi obdržati dosežene uspehe še vnaprej. Pošiljke nafte Angliji se niso zmanjšale in kakor Mosadik pravi, gre ta nafta za od- plačilo britanskih naprav v Perziji. SOVJETOM PRIJA SPOR MED ANGLIJO IN EGIPTOM »Reuter« je iz zanesljivih virov do- gnal, da je Sovjetska zveza ponu- dila Egiptu gospodarsko pomoč, če bo л-ztrajala v razdvojenosti z An- glijo. Medlem, ko se ves svet trudi, da bi obe stranki pomiril in sporazu- mel, se Sovjeti poslužujejo podpi- hovanja. Andrej Višinski. je baje dal naročilo svojemu spremstvu, naj pripravi sestanek z vsemi delegati »nezadovoljnih« strank na Bližnjem in Dalnjem Vzhodu. To je zopet dokaz moskovske politike, ki na- cionalna prebujenja kolonialnih in polkolonialnih narodov želi obrniti v svoj prid. Odgovor kmetifshe zadruge na Vranskem Na članek, ki smo ga v predzadnji šte- vilki našega Usta objavili pod naslovom »Zakaj je preskrba z drvmi nezadovolji- va« nam je KZ Vransko poslala odgovor, ki ga zaradi pomanjkanja prostora eb- javljamo v nekoliko skrajšani obliki. Dopisnik kritizira KZ Vransko, da je v zaostanku pri izvedbi gozdarskega plana, ni pa upošteval objektivnih težav, katere ima KZ pri tem. Predvsem kritizira KZ, češ da se je bavila s prosto prodajo lesa. Odgovar- jamo mu, da je KZ prodala po prostih cenak v letu 1951 po izzidu uredbe o prosti pro» daji samo 48 m-i rezanega in 56 mS tesanega lesa. Pripominjamo, da je KZ odkupovala proste viške lesa le od tistih posestnikov, kateri so obvezni oddaji zadostili ter na podlagi sečnih dovoljenj, katere so prejeli od poverjeništva za gozdarstvo in lesno in- dustrijo, seveda na podlagi uredbe o prosti prodaji gozdnih sortimentov. Nadalje je KZ pripravila 43 тз rezanega lesa, katerega je oddala za nabavo kinoaparature, ki je na Vranskem nujno potrebna za dvig kulturno- prosvetnega dela. če pogledamo na strani, da smo prodali po prostih cenah skupno 147 m3 lesa, a sečnih dovoljenj so prejeli gozdni posestniki od poverjeništva za gozd, iu lesno industrijo skupaj za 271 m», ugo- tavljamo, da nismo kršili uredbe o prosti prodaji gozdnih sortimentov, temveč smo se le-te točno pridrževali, a količine odkup- ljene še po prostih cenah smo pripravili za obvezno oddajo 1ЛР-и in jih nameravamo vrniti pri poznejšem obveznem odkupu. Čudimo se, da dopisniku ni znano, da ima KZ stalno zaposlenega lesnega manipulanta, kateri bi moral skrbeti za odkup obvezne oddaje gozdnih sortimentov in je izvajanje gozdarskega plana odvisno predvsem od nje- ga. Dopisnik so spodtLka predvsem na pred- sednika KZ, ¿es da se je zanimal le za pro- ste odkupe, da za obvezno oddajo ni imel časa. Predsednik KZ se je zanimal za ob- vezno oddajo ter je na množičnih sestankih apeliral na gozdne posestnike, da čimprej oddajo gozdne ^Sortimente in jim tudi ob- jasBJeval nov način obračunavanja lesa. Zdi se nam, da dopisniku ni znano, da se je predvsöin v Savinjski dolini pojavila parola, da ni več obvezne oddaje lesa, kar je moč- no vplivlo na izvajanje gozdarskega plana. Lahko trdimo, da KZ tudi pri poverjeništvu za gozdarstvo in lesno industrijo ni našla po- trebne pomoči. Nadalje dopisnik kritizira KZ, češ koliko jo zaslužila pri prosti prodaji, čeprav ima KZ pri obveznem odkupu lesa izgubo. Zato mora to kritje iskati pri prosti prodaji, kajti regres ne krije stroškov, ki nastanejo pri ob- veznem odkupu lesa. Izgleda, da dopisnik ne ve, da so tudi KZ strogo vezane na renta- bilnost in da si morajo ustvariti lastna sred- stva za nadaljnji obstoj. Ker je tu kritizi- ran predvsem predsednik KZ sporočamo, da je bil on do konca avgusta stalno zaposlen pri OZKZ Celje-okolica ter zato smatramo, da ne pade vsa krivda zaradi nezadovolji- vega poteka plana na njega. Upamo, da je vsem znano, da je KZ Vran- sko do letos bila vedno med prvimi v iz- vedbi gozdarskega plana, zato smatramo, da dopisnikova kritika naše zadruge ni bila po- vsem objektivna. Poslovanje podjetja „Kurivo" in nekaj pojasnil k pritožbam potroinikov Zelo pogosto se slišijo razne pritožbe po- trošnikov, ki so nezadovoljni z dobavljenim premogom ali drvmi, pred tednom dni pa smo čitali v »Savinjskem vestniku« obširnejšo polemiko o raznih napakah in nepravilnostih v poslovanju podjetja »Kurivo«. Pisec članka »Zgodba o drveh« je predvsem obdelal pro- blem preskrbe z drvmi s kritične strani, ni pa zajel vseh vprašanj, ki so s tem v zvezi. Ne bi bilo prav, če bi trdili, da v poslovanju podjetja »Kurivo« ni napak in pomanjklji- vosti, pravtako pa ne bi bilo prav, če ne bi istočasno videli vse težave s katerimi se omenjeno podjetje bori. Marsikateri potrošnik si predstavlja, da bi moral dobiti drva A razreda povsem gladka brez grč, suha, enakomerno razcepljena, skratka takšna drva, ki jih vidimo razstav- ljena ob raznih prilikah za izvoz. Vendar temu ni tako. V razred A spadajo vse vrste drv za kurjavo navedene v jugoslavanskem standardu, in sicer: cepanice in okroglice Im dolžine s toleranco 5 cm daljših ali krajših polen. Okroglice so od 5 cm premera dalje z odsekanimi grčami na koncih prižagane s toleranco 10 odst. nagnitih komadov. Gozdni red celo navaja, da se morajo posekati v gozdu celo okroglice od 3 cm naprej. Od te vrste drv se morajo po odločbi Gospodarske- ga sveta FLRJ izločiti vsa ona polena, ki se smatrajo za tehnični Sortiment (celuloza) in služijo nadaljnji predelavi. V B razred se uvrščajo slabe cepanice in okroglice, nadalje veje nad 2 cm, tnale, štori in panji ter kratka drva od 30 cm dolžine navzgor. V veliki večini se vrši dovoz drv na skla- dišča po železnici. Drva so zelo pogosto anarhično nametana v vagone. Na vsakem tovornem listu je označena izmera prostor- nine vagona in po logiki bi morala količina drv odgovarjati tej prostornini. Vendar je praktično nemogoče, da bi se drva zlagala v vagone tako tesno, da bi vmesnega pro- stora ne bilo. Pa tudi to ni nikjer predpi- sano. Ista pravila v izdobavi potrošnikom veljajo tudi za vse. 1 тз drv brez zračnega prostora odgovarja 1,33 prm. Povsem je izključeno, da bi nastajali na račun potrošnikov neki viški. Bes pa je, da je »Kurivo« MLO poleg široke potrošnje za- ložilo še vrsto sindikalnih organizacij, kakor železničarjev, poštarjev. Cinkarne, Tov. emajl, posode. Prav tako zalaga »Kurivo« MLO po- trošnike Maribora in Ljubljane. Res je, da je kvaliteta drv v zadnjem me- secu slabša in da so tudi pogoji izdobave slabši, ker je naval potrošnikov zaradi bliža- joče se zime vedno večji. Povpraševanje po drvah presega ponudbe in je izdobava ve- zana na terminske pošiljke. Še nekaj o premogu. Podjetje ima odobre- nih 4 in pol odst. za kalo, ki nastane za- radi prevoza, osušitve in razdrobitve. Stranke, ki prejmejo premog takoj iz vagona, dobijo boljšo kvaliteto, dočim stranke, ki prejmejo premog iz skladišč, slabšo kvaliteto. Večji del premoga dobiva podjetje iz Velenja, ta premog pa ima zelo veliko zdroba, ponovna separacija pa je praktično neizvedljiva. -g. V stranicah kopljejo črni premog Na rojstni dan maršala Tita je skupiina bivših rudarjev iz Stranic sklenila, da bo do Dneva republike izkopala nov rov do ležišča črnega premoga, ki je bil desetletja znan na- šim kovačem daleč naokoli pod ime- nom »črni ugljen<<. Obvezo so izvršili pred določenim rokom, kajti že pred mesecem dni se jim je posrečilo prebiti debelo plast kamenja in pred očmi željnih rudarjev se je pojavila precej dejjcla plast črnega premoga odlične kakovosti. Mali kolektiv, ki je doslej pokazal veliko vztrajnost, intenzivno nadaljuje z delom, kajti za rudnik, ki je bil doslej krajevnega značaja in pod tehničnim vodstvom rudnika La- ško, so se začele zanimati bližnje to- varne, ki so obljubile vso potrebno pomoč. V MOZIBJU LAHKO LJUDJE PONOČI UMIRAJO . , . Mozirska lekarna bi morala imeti nočno službo. Toda ker upravpik lekarne nima sta- novanja v trgu niti dežurne sobe, tudi de- žurne nočne službe ni. Stanovanjska komisija se zelo počasi nosi pri svojem delu. Le po- mislimo, da nekdo resno zboli preko noči in so zdravila nujno potrebna. Mar naj tak si- romak umre zaradi birokratske zaspanosti stanovanjske komisije KLO Mozirje? — PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE V STRA- NICAH SO MARLJIVI V letošnjem letu je t>recej dobro obrodil kostanj. Pionirji osnovne šole v Stranicah so ga nabrali okrog 1500 kg in dobili za njega preko 30.000 din. Vsega so oddali v kmetijski zadrugi in tako prispevali k zboljšanju pre- hrane mestnega prebivalstva. (Nadaljevanje s 1. strani) Vzor kulturnega trgovanja iu orga- nizacije naj v bodoče predstavlja sa- mostojno univerzalno podjetje »Vele- blagovnica« s svojim sistemom refera- tov. Bodočnost bo verjetno pokazala, da odpre omenjeno podjetje tudi svoj grosistični oddelek. Za reklamo, dekoracijo in propagan- do bo za vsa navedena podjetja skrbe- lo podjetje »Dekoracija«, ki bo samo- stojno. Ob navedeni reorganizaciji stopa v ospredje vprašanje obstoja nekaterih republiških trgovskih podjetij v seda- nji obliki. Ncibenih zadržkov namreč ni, da ne hi bile trgovine, kakor Triglav, Kombinat, Slovenija šport, Jugoreklam, Državna založba, LES, Kmeitajsika osikrba. Tobak, Železničar- ska preskrbovalnica, samostojna pod- jetja, ki bi imela možnost vkljuoiiti se v odgovarjajočo uipravo sipecializiiiranih podjetij. Istočasno se postavlja tudi vprašanje nujnosti obstoja teh podje- tij. Mnoga od teh se že doslej niso mogla uveljaAnti. Prav tako bo treba iskati novih oblik za industrijske ma- gazine, dočim je obstoj obrtno nabav- nih zadrug skorajda nepotreben. Posebno vprašanje predstavljata Ko- vinski in Metalurški servis. Ti dve podjetji Sfppičo bazemskega grosista »Kovina« postajata nepotrebna. Doslej se je v omenjenih podjetjih kopičilo razno blago, deloma viški proizvajal- cev, deloma uvoženo blago. Poleg tega so Servisi doslej'najbolj kvarili ceno na prostem trgu, ker so imeli možnost prodaje tako po nižjih enotnih cenah, kot tudi po cenah za reprodukcijski material. Pri tem so se okoriščali raz ni obrtniki, ki so imeli preko Obrtnih servisov možnost nabavljati blago po nižjih cenah kot ostali potrošniki. V kolikor pa je za kritično blago potre- ben sistem ikontingentiranja, pa isto funkcijo lahko opravlja tudi Grosiiistič- no ipodjetje »Kovina«. Reorganizacija trgovskih podjetij ]e v teku, deloma pa je že izvedena. Pozivamo Svete potrošnikov, podjet- ja ter vse državljane, da se udeležijo disikusije o reorganizaciji trgovskih podjetij. Svoje predloge in pripombe naj pošiljajo na Izvršilnd odbor MLO Celje. R. G. Za nadaljnjo krepitev pravosodja in zakonitosti (Nadaljevanje in konec) Politični pomen zakonitosti je namreč prav v njenj zvezi s svobodo in pra- vicami državljanov. Te so v praksi lahko najbolj pogosto prizadete po or- ganih državne uprave, ko ti najčešče in neposredno posegajo v življenje državljanov tako, da dobiva vprašanje krepitve zakonitosti poseben pomen prav na področju državne uprave in njenega dela. Zato sta resolucija IV. Plenuma in referat tov. Rankoviča to posebej pudarjala, zato se predvideva kontrola dela organov državne upra- ve s strani sodišč na pobudo prizade- tih državljanov samih s tem, da spro»- žijo administrativni spor o zakonitosti konkretne odločbe upravnega organa. Povečana pristojnost okrožnih sodišč, ki postamejo tako v osnovi odločujoči na prvi stopnji v vseh važnejših vpra- šanjih in možnost, da Vrhovno sodišče sodi na drugi stopnji, sta nadaljnji važni no voti, ki pomen jata približanje višjih sodišč IjudstvTi in samim tem Zimanjšujeta nevarnost njih birokrati- zacije na eni strani, povečujeta pa vsled enotnosti sodne prakse -preko odločb Vrhovnega sodišča pravno si- gurnost na drugi strani. Prav ta večja intenzivnost pomena zakonitostd v na- šem življenju, ki je s temi ukrepi v pravosodju v večji meri zagotovljena, potrjuje to, kar mora biti jasno sle- hernemu članu naše skupnosti, to da mora država delovnega ljudstva kot višja oblika demokracije, višja po svo- jih družbeno-političnih osnovah in značaju, dosledno uveljaviti zakonitost kot enega važnih načel svojega notra- njega reda. Zakonitost pa je v kratkem to, kar je zapisano v čl. 8 Ustave: .. . »\\si akti organov državne uprave in pravosodja morajo temeljiti na za- konu« pri čemer prestavljajo zakoni t. j. pravni red sredstva, s katerimi se določa ono, kar je v prehodni dobi razvoja od kapitalizma k socializmu važno za urejanje družbenih odnosov. Zato so bide že doslej pri nas v očit- nem nasprotju s socialistično zakoni- tostjo in predmet ostre kritike Parti- je neke »leve — revolucionarne« teo- rije o prednosti politične smotrnosti pred zakonitostjo, ali o nasprotju med revolucionarnostjo in zakonitostjo itd., ki so se in se še, čeprav že izjemno, v vulgarni obliki izražajo nekako ta- ko: »Socializem bi bilo dosti lažje gra- diti, če ne bi bilo zakonitih predpisov ...« Da velja isto in še v večji meri za .pojave samovolje, to je direktne kršitve zakonitosti brez skrivanja za revolucionarnostjo, je seveda očitno. Zakonitost z vidika zaščite pravic državljanov, ki se konkretno še po- sebno odraža tudi v novem kazenskem zakoniku in v prav zadnjem času sprejetem Zakonu o prekrških, je nuj- na in logična posledica pog-labljanja demokracije pri nas v smeri priteg- nitve državljanov k neposrednemu so- delovanju v državni upravi in pri vod- stvu gospodarstva, kar pomenja sicer večje dolžnosti, jača pa istočasno za- vest večjih pravic in osebne veljave, ki naj prav preko novih ukrepov do- bi tudi praktično možnost uveljavitve. Kor naša Partija nikdar ni spreje- mala sklepov in resolucij radi teh sa- mih, ampak da da svojim članom kon- kretno osnovo za akcijo, so sklepi IV, Plenuma CK KPJ v zadnjih mesecih izvršeni, deloma pa pred izvršitvijo. Potrebne so seveda obsežne priprave, zato, da ne bi konkretno u vel javi je- nje linije Partije na področju pravo- sodja in zakonitosti zgrešilo smotra^' predvsem pa, da se da čimveč možno-j sti tako v pravosodju delujočem inj drugim zainteresiranim državljanom, da s svojimi sugestijami, predlogi inj nasveti ustvarjalno sodelujejo pri for-i malnem uzakonjenju sklepov Plenu-^ ma. Tako sta bila na zadnjem zaseda- nju Ljudske Skupščine FLRJ sprejeta novi Zakon o prekrških in Zakon o iz- vrševanju kazni, že preje pa so bili pripravljeni osnutki novih zakonov o sodiščih, o Javnem tožilstvu, o odvet- ništvu, o l^azenskem postopku, o ad- ministrativnem sporu in dani v disku- sijo sodiščem, javnim tožilstvom, od- vetniškim zbornicam itd. oziroma so že predloženi zakonodajnemu odboru Ljudske skupščine. Naše pravosodje talco že stopa v okvir, kot mu je v skladu s splošno linijo nadaljne de- mokratizacije našega družbenega živ- ljenja očrtan v resoluciji Plenuma CK, Razpravljanje teh vprašanj na IV. Plenumu CK KP] in resolucijo so na splošno delovni ljudje pri nas pravil- no sprejeli in ocenili kot sestavni del ukrepov pri izgradnji socialistične de- mokracije v naši državi. Bilo pa je tudi in je še zlonamernih pu'tvarjanj v vrstah naših nasprotnikov, katerim pa je odgovoril že tov. Rankovič, ko je dejal: »Nekateri mislijo, da pomeni okre- pitev avtoritete sodišč, zaščite zakoni- tosti on raiziširjenje iso di a listič ne de- mokracije tudi popuščanje v boju proti sovražnikom socializma, škodljiv- cem in vsem tistim, ki s svojimi deja- nji ogrožajo naš socialistični red in na tem redu sloneče pravice državljanov. Takšni ljudje tudi mislijo, da pomeni to zmanjšanje strogosti ljudske obla- sti in samih sodišč v boju proti takš- nim pojavom. Takšno mnenje je velika napaka, pa tudi nevzdržno slepilo sovražnikov so- cializma. Nasprotno prav takšna so- dišča, ki bodo imela veliko avtoriteto in ki bodo gradila svojo dejavnost čvrsto na zakonitosti, bodo in morajo biti najstrožji in naj neizprosne jši so- vražnik vseh pojavov, ki škodujejo so- cialistični skupnosti ali ogrožajo njen obstoj.« Prav v teh besedah tov. Rankoviča je zajeto bistvo naše socialistične za-j konitosti in demokratizacije našega* družbenega življenja, ki ni nitd v ne- kem abstraktnem, formalnem vklepa- nju življenjskih pojavov vključno od- nosov med ljudmi v nek tog okvir, ni- ti v popuščanju zunanjim in notranjim sovražnikom. Njih bistvo je v ustvar- jalni uporabi pravnih predpisov, ki naj služijo raz.\ijanju politične in družbene zavestj državljanov, njih so- cialističnega patriotizma in predanosti družbeni skupnosti; prav ob teh pa se bodo razbili vsi poskusi sovražnika, da bi zaviral ali celo onemogočil izgradi- tev socializma t. j, zidružbe svoibodnih proizvajalcev, ki ne bodo samo sami upravljali družbo, ampak tudi uživali Л- celoti plodove svojih naporov. Dr. P. K. doma ELEKTRIFIKACIJA NAŠIH ŽELEZNIC V začetku se dela pri elektrifika- ciji železniškega vozlišča v Reki. To bo prvo delo te vrste v naši državi sploh. Elektrificirali bodo dobršni del prog okoli reškega železniškega vozlišča./Ta gradnja bo dala mnogo izkušenj gradbenemu vodstvu in strokovnemu delavstvu pri tem po- slu^ }>oleg tega pa bodo črpale iz- kušnje za nadaljnje delo številne naše tovarne, ki bodo izdelale pre- težni del vseh naprav za to mo- derno preureditev naših železnic. VETER PODIRA GOZDOVE 1'rod kratkim je vihar močno raz- sajal v naših obmorskih krajih. Hiid veter je divjal tudi v predelih Jelovice in Pokljuke na Gorenj- skem, kjer je na izi>ostavljenih mestih podrl okoli 2000 kubičnih metrov smrek. BIVŠI ČEŠKI MINISTER NA OBISKU PRI MARŠALU TITU Pretekli petek dopoldne jo spre- jel Maršal Tito y Beogradu bivšega čehoslovaškega podpredsednika vla- de in ministra Bohnmila Laušmana, ki se nahaja v emigraciji. PREDOR BREZ HRIBA Na železniški progi Zagreb—Re- ka v bližini Zalesine so začeli gra- diti predor, ki pa ne pelje skozi hrib kakor je to običaj, temveč je narejen na prostem. Zgradili so ga zaradi tega, ker se zemeljske plasti tamkaj premikajo in obstoja ne- varnost zasipavanja proge in tudi morebitne nesreče. Ko bo pi'edor zgrajen bo možnost nesreče zmanj- šana, «prosti« predor sam pa bo v doglednem času prekrila zemeljska plast, ki se neprestano giblje proti progi in bo tako nastal resničen predor. HIDROCENTRALA V VUZENICI HITRO RASTE Hidrocentrala, ki jo gradijo v Vuzenici na Dravi, hitro napredu- je. Desni del pregrade je že končan in bodo v kratkem gradbišče pre- nesli na levi breg Drave. Reka sa- ma je speljana po novi strugi, da bo rečno korito prosto za gradbena dela. Tako nastaja nova centrala v vrsti predvidenih elektrarn na Dra- vi GOVOR TOVARIŠA BORISA KIDRIČA V ZAGREBU Na zasedanju Glavne zadružne zveze v Zagrebu je imel govor tudi zvezni minister tov. Boris Kidrič. V svojem obširnem govoru, ki so ga prinesli malone vsi dnevniki, je nakazal tri najvažnejše naloge. Prvič je omenil potrebe varčevanja, drugič boj zoper špekulacijo in tretjič potrebno znižanje cen kme- tijskim pridelkom. SKORAJ VES DENAR DOBLJENE POMOČI JE ŽE UPORABLJEN ZA NAKUP RAZNIH ARTIKLOV Od 50 milijonov dolarjev, ki so jih zahodne velesile dale kot po- moč Jugoslaviji, je naša država po- rabila za nakup raznih potreb in artiklov že 45 milijonov dolarjev. Blago je nakupila v л-seh državah, ki so nudile pomoč naši državi. DVA DELAVCA IZ ŠTOR STA OBVAROVALA LJUDSKO IMOVI- NO VELIKE ŠKODE Pred dnevi sta dva delavca Žele- zarne Štore, Kari Medved in Franc Voga rezala z varilnim aparatom velike kose prispelega starega že- leza. Med tem železom sta bili tudi dve 50 kg težki mini. Misleč, da sta neškodljivi, sta se jih lotila. Toda hitro sta opazila, da je mina še »zdrava«, kajti sikati je začela in goreti. Ne meneč se za nevarnost, sta jo pograbila in jo odnesla v Voglajno, kjer je hip nato eksplo- dirala s strašanskim pokom. Doma- la vse šipe v Štorah so bile zdrob- ljene, vendar je srečni slučaj obva- roval oba delavca kakšne poškodbe. To je primer prisotnosti duha, glo- boke zavesti in čuta odgovornosti dveh delavcev, katerim ljudska imo- vina ni več tuja stvar. štev. 47 »SAVINJSKI VESTNIK. due 24. novembra 1951 Stran 3 KULTURNI PREGLED "Savinjskega vestnika" ŠPICARJEV »POGUMNI TONČEK« v Mastnem eledališču (Ob premieri 16. novembra 1951) V našem gledališču si je Gombač, eden od najmlajših njegovih članov, i/bral kočljivo nalogo, vzgajati naš do- mači gledališki naraščaj s prirejanjem mladinskih in otroških iger. Pravim kočljivo, saj je to za režiserja posebno odgovorna naloga: izbirati takoimeno- vane talente, jim takoj spočetka na- zorno dopovedati, da je pot v gle«^la- lišče težka in strma, da je treba za to stvar veliko ljubezni in prav zato tudi veliko žrtev, energije in še cele vrste rastar komičen rekvizit, toda če je vzgojen, to se vpraša. Pomislite na tiste revčke jecavčke, ki morda sede v dvorani in ob posmehu v bolečini lezejo v dve gube! Pač pa bi se zatekel h komičnim, pa čerprav burkaškim potezam pri sta- rešini, ki.ga je igral Mirnik, dalje pri kraljevem poslancu (Božič) in še pri učenjaku, ki ga je postavil Vrabl. Čemu le ne, saj delo to dopušča, igra pa bi bila krepkejša, saj v tem prizoni kar nekam medli. Če pa medli, je prav tako narobe, kakor če bi bila prena- peta. Drugo in tretje dejanje nudi mladim gledalcem izdatno pašo za oči, /a um in srce nekoliko manj, s-aj bi brez škode lahko odpadel ali pa se presukal verz: »Soditi je stvar vla- darja ...« Za nenaivno uho je le preveč monarhistiono izzvenel. In nič potreben ni. Sicer pa so se igralci potrudili, da kolikor moči bude domišljijo s čara- njem in pričaranjem pravljičnega in bajnega sveta. Tu smo videli imenit- nega povodnega moža (Janez Škof), kar zagrabili bi ga za njegovo kodeljo in ga zlasali, tako je bil grd in hudoben, pa kaj, ko smo se ga pa bali. Nič bolj dobrodušen ni poniglavi vratar (Peter Božič), da bi ga! A obema k sreči stoji za vratom — malce pretrpek — beli • kralj (Milan Furman), ki ga ves ta bajni svet uboga na migljaj. Vsi bodo otrokom ostali v spominu m otroci imajo čudovit spomin! Isto velja za !)lestQČe vilinske prikazni, med kateri- mi se je z individualno igro odlikovala Vrečkova, Vida Vojskova s i)lesom, ostale (Kozoderčeva. Cvahtelova, Vese- lakova. Mačkova, Ramskuglerjeva in Vol gem u tova) pa s petjem. In da je !)ajka ])ocukrana še s pravljico, nas počasti še čarovnica (Božičeva) — v tem primeru izjemoma drži z junakom Tončkom — in njeno s.premstvo hu- dički, ki niso prav nič strašni, ampak sila prikupni in plešejo kakor pravi vražički. Mnogo So se naučili, odkar smo jih naza^dnje videli v manj straš- ljivi podobi (Lovšinova, Tončičeva, Vrečkova, Blaznikova, Ažmanova, Pod- pečanova). Da, skoraj bi pozabil na stara dva, saj ni čuda, ko sta oba po- osebljeni dobroti: mater (Červinkova) in berača Jernača (Sedej). Posebno je užigal Jernač, bil dobrodušen, topel, ves tak, kakršnega otroci radi poslu- šajo in kar je še važnejše, radi mu verjamejo. Kaj hoče še več, kaj ho- čemo še več? T. O. Oroñnova knjiga »Celje в zaledjem« K oceni, ki jo je 17. novembra »to« objavil na tem mestu, bi rad napisal nekaj pripomb. Ko sem se odločil, da napišem to delce, mi niti na misel ni prišlo, da bi posnemal Nemca Baedekerja (ki sicer ne predsitavlja nikakega viška) ali na- iega mojstra Badiuro. Izvršil sem. samo željo, ki sta jo avgusta 1946 izrekla, ljudska odbora za Celje mesto in Celje; okolico, naj napišem spis, iz katerega bi vsak C<>ljan pa tudi vsak tujec; mogel v glavnih potezah spoznati pri-j rodne in zgodovinsko-kulturne poseb- nosti celjskega mesta in njegove po-, krajine. Na sestanku, ki se je v taj namen vršil, so mi dali tudi navodilo,; naj j)išem popolnoma j])oljudno, naj' ujîostevam narodopisne posebnosti in n iro'^noosvobodilno borbo. Po tem in po poznavanju predmeta, ki sem si ga pridobil z dolgoletnim zanimanjem za celjsko zgodovino, sem se ravnal, ko sem v jeseni 1946 delce pisal. Tedaj še nismo imeli nikake mu- zejske zbirke NOB in sem na tem pod- ročju deloma oral ledino, česar ocenje- valec niti opazil ni. Veseli me, da je sedaj v m^istu gradivo, ki omogoča globlji i>ogled v herojsko dobo naše narodne zgodovine. Po sili okoliščin sem upošteval zlasti prirodo, v kateri živimo, zgodovino, kr je za nami, in kulturne spomenike, ki so nastali na našem ozemlju. Vem, zanimivi bi bili tujsko-prometni podatki, koristni bi bili zlasti tujcem, ki obiščejo Celje ali kak drug kraj v celjski pokrajini. Toda postregel bi bil lahko samo s spremeljivimi navedbami. Sicer pa daje tujcem »Putnik« potrebna tujsko-pro- luetna pojasnila. Ocenjevalcev nasvet »najprej živi in potem modruj«, meri gotovo na naše gospodarstvo, toda kdo bi mi bil v dobi revolucijskega pre- snavljanja mogel in smel dati podatke o tovarnah. Tako sem jih samo nave- del in podal to in ono o njihovem na- stanku. Vem, da že od nekdaj hodijo tujci ravnodušno mimo tovarn, zlasti če jih privede v kraj želja po odmoru, ki*si ga laže pridobe v bližini kultur- nih spomenikov kakor v tovarnah, kjer vse vre in kipi. Ocenjevalec je sicer ugotovil, da nisem imel želje, biti nekak skromen Baedeker, prezrl je pa, da tudi nisem imel namena, napisati znanstveno delo. Kakor da bi vmes ničesar ne bilo! Za- ložništvo je sicer natisnilo na prvem listu navedbo, da je delce prvi zvezek Znanstvene knjižnice, ki jo je name- ravalo izdajati. Jaz sem to stvar sma- tral za nepomembno, deloma tudi zato, ker je v delcu kljub njegovi poljudni obliki vendarle precej ugotovitev, ki sem jih jaz zares prvi izrekel. Ali je ocenjevalec to opazil, tega ne vem, ker mi ni znanof kako globoko je pogledal v celjsko zgodovinopisje. Zdi se mi pa, da v sebi samem ni predelal borbe, ki smo jo na celjskih tleh bili Slovenci v desetletjih pred prvo svetovno vojno. Ta borba je bila zares nacionalna, če- tudi se je opirala na realne gospodar- ske temelje. Sociologija, tudi marksi- stična, dovoljuje prenos težišča z glav- nega, prvotnega, na stranski, drugotni smoter. Nemci so se zaganjali v nas predvsem iz nacionalnega šovinizma in idejnega imperializma. Umevno je, da ta doba pri nas še ni dovoljno obdela- na, toda jaz sam sem objavil o njej večje število deloma obsežnejših spi- sov, v katerih sem se dotikal tudi go- •podarskili vi>rašanj. Skoraj nenačeto je pa vprašanje, kako se je ta doba odražala v buditvi razredne zavesti našega delavstva, ki je bilo pod pri- tiskom nemškega kapitala. Ko bo do- voljno preiskano, bomo imeli pred se- boj nekaj mučnih pa tudi precej bo- drilnih dejstev. Popolnoma zavračam ocenjevalčevo trditev, da delce ni pregledno. Nasprot- no, do podrobnosti sem ga logično pre- mislil, seveda, komur pokrajina ni zna- na, se bo moral poslužiti dodanih zemljevidnih skic, ki jih ocenjevalec ne omenja. Ker nisem mislil na nekak turistični leksikon, pa krajevnega ka- zala nisem dodal. Ocenjevalec dela veliko krivico, ko trdi, da za našo pokrajino razen Seidla in Kocbeka nimamo ničesar. Na lan- skem /borovanju slovenskih zgodovi- narjev, ki je bilo v Celju in Laškem, sem dve uri poročal samo o celjskem zgodovinopisju. Marsikatero stvar, ki si jo ocenjevalec želi, lahko najde v Krajevnem leksikonu, ki ima tri nem- ške predhodnike. Ko se bo socialistični red popolnoma ustalil, bo nastopil čas za novo tako delo, ne samo za sloven- skega Baedekerja. Zakaj bi se poniže- vali s trditvijo, da smo v tej stvari sto let za Nemci. Zares smešno! Ako bi ne bila nastala druga sve- tovana vojna, bi bil že pred osmimi leti izšel četrti, zaključni zvezek »Zgodo- vine Celja«, ki bi bil obsežnejši od prvih treh in obdelan na popolnoma izvirnem gradivu. Vojna mi je trud uničila. Ko dokončam svoje sedanje delo, ki sega na drugo področje, se bom ponovno lotil novejše zgodovine Celja in njegove pokrajine, pri tem tudi na NOB ne bom pozabil. Vesel bi seveda bil, ako bi se še kdo drugi lotil tega posla. Vse je odvisno od mojega zdrav- ja. Tudi službeno delo mi jemlje mno- go časa. Za dva, tri naenkrat pa delati ne morem. Savinjske Alpe so na periferiji celj- ske pokrajine in za obsežnejše obrav- navanje nisem imel prostora. Tudi se je leta 1946. turizem šele obnavljal. Hotel sem na planine le bolj opozoriti. Gotovo bi zaslužile poseben planinski priročnik. Doslej so tako delo oprav- ljali pravi planinci. Sedaj bi bil zanje najbolj pripraven in poklican ocenje- valec mojega delca. V teoriji in praksi zavzema najvidnejše mesto v planin- stvu Celja in njegove pokrajine, vrh tega ima pero, ki mu je popolnoma po- korno. Seveda, laže je pisati oceno ka- kor knjigo. J. Orožen Koncert violinista DobronyJ^ Po sijajni otvoritvi koncertne sezo- ne v Celju z Verdijevim Requiemom v izvedbi Slovenske filharmonije iz Ljubljane v preteklem mesecu, je dne 7. t. m. sledil violinski koncert Ljn-, devita Dobronyja, znanega ne le v! največjih koncertnih dvoranah po na- ši domovini, marveč tudi širom po Ev- ropi. Njegov program, ki ga je izvajal v dvorani bivšega Narodnega doma, je obsegal skladbe skladateljev^ ki jih glasbena zgodovina navaja med pred- stavniki glasbene romantike ali pa vsaj med onimi, ki niso brez novoromantič- nih vplivov. To so bili Eidvard Grieg (Sonata c-mol), eden naznamenitejših skladateljev norveške glasbene roman- tike, ki je med Norvežani najbolje iz- črpal ljudsko motiviko: Saint-Saëns (Uvod in rondo capricioso) iz čigar del veje francoski duh z vsemi svoj- stvi narodnega značaja; Fran Lhotka, (Žetelačka), ki je hkrati zastopal do- mače glasbenike in ki nam je bolj znan po svoji baletni glasbi (Vrag na vasi. Srednjeveška ljubezen in Lok), čigar skladateljski izraz izhaja iz poz- ne romantike, a si je prisvojil mnogo modernih izraznih sredstev ter Isaac Albeniz, ki je v svojih delih združil domačo, to je špansko glasbeno fol- kloro s francoskim /stilom; dzvajaini Tango je žel največji aplavz. Naslednji trije avtorji s koncertan- tovega programa se pogosteje kot skla- datelji omenjajo v poglavju poustvar- jalne umetnosti med svetovnimi vio- linskimi šolami. To so bili Fr.'tz Kreis- ler, oboževani Nicolo Paganini, naj-^ večji violinist vseh časov, ki nam ga je umetnik predstavil s Sonatino ter 7. dvema skladbama Pablo de Sarasate iz francosko-belgijske šole, ki jo glas- beni svet pozna med drugim po tež- nji za največjo intonančno čistostjo in zvočnim čarom, , Od izvajanih del je Griegovo c-mot Sonato boij redko zaslediti na progra-i mih violinskih koncertov; pri vse ji eksaktni igri, smo vendar imeli obču-^ tek, da nam violinist ni do kraja po- sredoval tistega, kar je komponist v skladbo vložil. Razen te skladbe je vse ostale koncenrtant igral na pamet. Saint Saënsova skladba je zlasti glede tehnike zelo zahtevna in se je zaradi tega lotevajo res le najboljši violini- sti. Gost je pri tej kompoziciji doka- zal, da obvlada instrument popolnoma. Vsi ostali komadi za več ali manj raz- gledano koncertno publiko niso pome- nili novosti, saj so običajno na pro- gramih vseh violinistov — bodisi za- radi njihove tehnične, bodisi zaradi njihove melodijske privlačnosti. Umetnik je dodal še nekaj komadov, ki pa niti v pogledu vsebine, niti v pogledu izvajanja niso presegli umet- nikovega oficielnega programa. Klavirsko spremljavo je opravil Fredy Došek — zelo dobro; posebne pohvale vredna je bila spremljava Griegove Sonate. Koncertu je prisostvovala številna koncertna publika, kar govori za do- brodošlost tudi take vrste koncertov, čeprav le-ta ni do kraja poplačal nje- nega pričakovanja. V škof j i vasi igrajo Po več ali manj daljšem premoru se je v Zadružnem domu v Škof ji vasi dvignil zastor tudi pred domačimi igralci zbranimi v KUD »Bratov Do- brotinškov«. Za svoj nastop dne 18, t. m. so si zbrali Govekarjev prevod Fr. Ks. Svobode vesele trodejanke »Poslednji mož«. Igrali so znani škofjevaški igralci in tudi sicer vneti aktivisti na polju Ijud- sike prosvete: oba Vidmajerja. Kožuh Julkn;, Zagožen Lojze, Prekoršek B. ter Krivec Mia, Okorn Toni, Gradišnik Breda, Drač Erna in Brence Marjan. K sceneriji je prispevalo tudi celjsko Mestno gledališče. Želimo si, da bi škofjevaški igralci kmalu zopet nastopili ne sebi in ob- činstvu le v razvedrilo, temveč da bi svojo požrtvovalnost in voljnost posve- tili tudi umetniško zahtevnejšemu in kulturnoprosvetno pomembnejšemu delu. KakiT čujemo je иа vrsti Špicar- jeva »Miklova Zala«. Ni dvoma, da bomo tudi ob tej uprizoritvi upravi- čeni izreči tovarišem toplo priznanje. Lakomnost in dru^e ^^čednosti" v celjskem farovžu Kakor smo zvedeli, je Javno tožil- stvo v Celju izvršilo preiskavo v žup- n^šču pri dr. Kovačič Petru, opatu iz Celja, na osnovi prijave Poverjeništva za finance MLO Celje. Pri preiskavi so se ugotovili ogromni dohodki opata Kovačiča, kakor tudi, da je dr. Kova- čič razpošiljal velike vsote denarja po vsej državi na različne naslove. Po zaključni preiskavi bomo poročali z natančnejšimi podatki o finančnem po- slovanju opata Kovačiča. Obvestiti ho- čemo le javnost o verski nestrpnostii opata in njegovi nedopustni branjariji' itd ; Zanimivo je pri tem, da je opat predi kratkim zaprosil pri PNZ MLO Celje,; da sme pobirati prostovoljne prispevke po celjskih cerkvah. Skliceval se je na revščino, v kateri živita opatov orga- nist Jagrič in cerkovnik Leskosek ter zaprosil PNZ naj mu dovoli pobiranje prispevkov, ker je socialno čuteč člo- vek. Iz nepopolnih številk s katerimi razpolagajo preiskovalni organi je razvidno, da če bi hotel biti socialno čuteč človek do svojih uslužbencev, bi lahko bil, neodvisno od pobiranja de- narnih prispevkov, ker vsote denarja, s katerimi opat razpolaga, so velike. Če bomo primerjali njune dohodke z dohodki »prečastitega gospoda opata«, bomo videli, ali je bila njegova proš- nja umestna, oziroma, ali bi le pro- stovoljni prispevki olajšali položaj iisluä)encev. Opat se ni omejil na zaslužek, kate- rega je dobil za opravljanje maš, po- crebov. krstov, porok, temveč^ je tudi poseeel po zbiranju prostovoljnih pri- devkov, za kar ni imel tozadevnega dovoljenja. Poleg tega se je bavil tudi z branjarijo ali trgovino. Prodajal je rožne vence, podobice itd., ki mu jih je dobavljala Plantarič Jožefa iz Tr- žišča na Dolenjskem. Vsote denarja, katerega ji je pošiljal so bile velike. Bil je slab plačnik. Plantaričeva ga je morala večkrat opominjati, kar kaže, da opat ni resno jemal Kristusovega naročila: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti.« (Šv. Luka 12, 13—27). V cerkvi včasih verniki kaj pozabijo ali izgubijo. Pri gospodu opatu so pre- izkovalni organi našli osem denarnic, nekatere že plesnive. Dveh denarnic, od Hren Ivana iz Celja, v kateri je bilo 151 din in listek z naslovom, Ha- cin Pavle z osebno, izkaznico in 500 din, ni vrnil kljub temu, da je vedelj za lastnika. Neka ženska je našla Vi mestu zlat prstan in mu ga prodala.] Opatu se ni zdelo vredno prijaviti pri-| stojnemu uradu. Šele po preiskavi j« javil s prižnice, naj se lastnik prstana javi pri njemu. Ko se je ta javil, ga je napotil k javnemu tožilcu, kjer se sedaj nahaja najdeni, ali bolje odkriti zlat prstan. Res, ne vemo, zakaj tega ni prej storil, da je to vse prej kot pa lepo, je gotovo. Saj za duhovnega go- spoda gotovo tudi ni lepo, če oblasti prikrije vojaški telefon, ki so ga tudi našli pri njemu. Verjetno bo marsikdo rekel, da so to samo malenkosti. Ali ne bi pri tem vneti služabnik božji, ki komuniste zmerja' z »drhaljo«, prisluh- nil božji besedi, ki pravi: »Kdor pa je v uajmanjšem kriyicen, je krivičen tudi v velikem. In če pri tujem niste bili zvesti, kdo vsaa bo dal to, kar ja, vaše?« (Sv. Luka 15, 2—12). Da, kar je vaše! Opat se pritožuje, da mu ljudska oblast ne dovoli zbirati denarja za popravilo farne cerkve. Menda ima prav, saj si iz odrezkov de- narnih nakaznic lahko mislimo, kam bi šli morebitni milijoni, ki so baje potrebni za obnovo te cerkve. Mimo- grede povemo, do bo MLO iz svojega proračuna postopoma obnovil tudi farno cerkev% kakor je že v letošnjen^ lotu marsikaj. Opat se rad pritožuje, da mu ni dovoljeno poučevati verouk. Mi pa vemo, da je večini duhovnikom^ dovoljeno. Njemu pa ni. Kako bi učil, otroke verske strpnosti in dostojnosti,' če je njegov ministrant, cerkovnike^ sin, metal kamenje v presbiterij sta-i rokatoliške cerkve in nagovarjal k te-| mu še druge, češ, saj komunisti dovonj 1 ju je jo metati kamenje v cerkev. Da-j Ije je rekel, da je deček pač metal kamenje, ker mu je ta cerkev tuja. Požlahtnjena verska čustva! Vprašu- jemo se tudi, kako naj uči krščansko nravnost človek, ki samo z mašami za- služi težke tisočake, svoja dva usluž- benca pa prepušča dobrosrčnosti svo- jih faranov, ne da bi sam posegel v nikdar polni žep. Kdo pa ve, če se tudi til ne bi ponovila svetopisemska zgod- ba o krivičnem oskrbniku, saj bi denar gotovo ne šel naravnost v roke usluž- bencev. Najbrž to niso bile mošnje o katerih govori citat apostola Sv. Luka 12, 28—42; »Napravite si mošnje, ki ne ostare... Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« Verjetno je to knjigovodstvo podobno tistemu na Ptujski gori, denar po vseh kotih, bo- lje je in.pametneje, če se vse nevpi-j su je. Tudi to je gotovo, da ga gospod opat in tisti, ki jim ga je pošiljal niso zaslužili v potu svojega dt>raza. Da bi le tako bila kot ljudska oblast strpna in demokratična cerkev, kadar in kjer se je polastila kraljestva tega sveta! Jasno je, da je tak čuden odnos da ljudske oblasti dr, Kovačiča znan tudi škofu dr. Držečniku, saj je nje- gove prošnje reševal in kasiral pri- stojbine, ki so jih nepočakani ženini in neveste škofiji za rešene prošnje* plačali. In. vendar ne reče nič, raje molči h grehu. Greh na greh! Kar s Kristusom bi ljudstvo posvarili: >Va- rujte se pismoukov, ki hodijo v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih, med tem hinavsko opravljajo svoje molitve.« (Sv. Luka, 20, 41—47) Kako so dejanja teh gospodov različna od njihovih besed. -k /Ш ше veste, DA SMO ŽE ZOPET 7 ZNIŽALI CENE Г Obveščamo cenjeno občinstvo in stranke, da smo ponovno znižali cene našim uslugam. Cene so naslednje: britje........15 din striženje .......20 din trajna ondnlacija .... 230 din vodna ondulacija .... 50 din pranje glave......80 din Postrežba hitra in solidna! Cene so kon- kurenčne! Za obisk se priporočajo: Brivnice v Stanetovi ulici 8, Prešernovi ulici 12 in Mariborska 12 in Cesalnica Mariborska 12, Česalnica Stanetova 8. Delovni kolektiv mestnih brivnic in česalnic, Celje Stran 4 .SAVINJSKI VESTNIK« dne 24. novembra 1951 Štev. 47 ALI VEŠ KAKŠNA BABVA OBLEKE SS PODA TVOJIM LASEM? Brinetke naj nosijo sveže barve, kakor eranžno-rumeno, roza, rjasto-rdečo, kosta- njevo, rumeno in zamolklo modro. Blondinke lahko oblečejo obleke vseh pa- stelnih barv, prav tako temno modro. Crno se prilega le mehkim obrazom. Črnolaske lahko nosijo vse rdeče barve, dalje rumeno, zeleno, roza in belo. K rdečim lasem pristaja močno zelena barva, sinje modra, vijoličasta in srebrno siva v neka- terih izjemah tudi črna. Sivolase ne smejo nositi kričečih barv. Najbolj jim pristaja rjava, zelena, modra in črna. Primerni barvi sta tudi usnjenorjava in vijoličasta. Pisanih oblek naj se izogibajo. Starejše osebe pa naj se odločijo za temno modro, temno vijoličasto in črno. Pri kombinirani barvasti obleki, mora biti glavna barva vedno v skladu z barvo las. KAKO SPOZNAMO PRAVILNO TOPLOTO PEČICE? 1. Zmerna: Na sredo pečice vržemo podol- gast košček tenkega časopisnega papirja. Če v eni minuti porumeni, je pečica zmerno topla in je primerna za peko snežnih sla- Шс. 2. Srednja: Košček papirja dobi v 1 minuti zlato barvo; pečica je srednje topla in je primerna za pečenje biskvitnega, linškega, medenjakovega testa, za buhte, kolače, za- vitke, nakatere torte, prepečenec in podobno, 3. Vroča: Košček papirja je čez eno mi- nuto rjav, pečica je primerna za peko ma- slenega testa. Tudi buhte, kolače in torte damo za četrt ure v vročo pečico, nato pa vročino znižamo, da se testo dobro zapeče. Isto velja za listkovo in masleno testo. Če pa se papir vname je pečica prevroča, moramo jo odpreti. Čiste jajčne lupine zbiraj v pleteni vre- čici, ki jo deni v kotel, ko kuhaš perilo. Jajčne lupine belijo perilo. Da ni platnu primešana bombaževina spo- znaš, če kaneš na košček platna kapljo čr- nila. Če se črnilo razlije v dve nasprotni smeri, je v platnu bombaževina, če se pa črnilo razširi enakomerno na vse strani, je platno iz čistega lanu. Raskava koža postane mehka, če dodamo vodi, s katero se umivamo, nekaj mleka. Ma- ščoba mleka se vpije v kožo in jo napravi mehko in gladko. Zadostuje da damo eno do dve žlici. Če imaš zelo mastno kožo, se umij z mlač- no vodo, ki si ji dodala nekaj boraksa. KISANJE REPE Kakor zelje lahko kisamo tudi repo. Repo nmij, olupi in zribaj na nekoliko debelejše rezine kakor zelje. V ostalem pa ravnaj z 1 repo prav tako kot z zeljem. Ko soliš pridaj tudi kumine. TELEGRAM . , . Trgovec s svinjami telegraf ira svoji ženi: — Pridem šele jutri zjutraj, ker večerni vlak ne vozi svinj. Gibanje prebivalstva v preteklem tednu v Celju ROJSTVA:, Od 12. do 19. novembra 1951 se je v Celju rodilo 19 dečkov in 13 deklic. POROČILI SO SE: Industrijski obratovedja Peer Karl in na- meščenka Valentie Nina, oba iz Celja; zidar Grešak Stanislav in gospodinjska pomočnica Kovač Pavla, oba iz Celja; trg. pomočnik Jančič Martin iz Debra, Celje okolica in na- meščanka Uratarič Mihaela iz Laškega ter elektromonter Hvaleč Mirko in šivilja Medved Neža, oba iz Celja. UMRLI SO: Upokojenec Bregar Franc, star 45 let iz Tremer ja; dojenček Zagrušovec Branko iz Dobrne; urar Gatej Aleksander, star 75 let iz Celja; kmet Lei jak Dominik, star 57 let iz Brezovice pri Krapini; ključavničar 2uperl Anton, star 29 let iz Celja; dojenček Izlakar Slavica iz Sv. Planine pri Trbovljah; name- ščenec Jager Franjo, star 54 let iz, Celja in posestnik Pirš Janez, star 80 let iz Buč. V Celie-okolici od 12. do 17. novembra 1951. Rojstva: Rojenih 5 dečkov in 5 deklic. Poroker Kolar Mihael, zidarski pomočnik iz Malih dol in Kroflič Marija, kmetska hči, stanujoča istotam; Kušar Anton, poljski delavec iz Pa- ke, KLO Vitanje in Dokler Frančiška, kmet- ska hči iz Višnje vasi; Kamenik Jože, polj- ski delavec iz Hudinje in Jeromel Ivana, poljska delavka iz Hudinje; Sitar Janez, de- lavec iz Gabrovca in Cvetko Terezija, gospo- dinja iz Zadobrove; Skamen Franc, delavec iz Lahovnega in 2eleznik Ana, delavka iz Lahovnega; Zemljan Janez, šofer iz Baster- šice, okraj Kamnik in Vrečar Marija, učite- ljica iz Krivčeva, okraj Kamnik; Pilih Zdrav- ko, rudar iz Liboj in Knez Marija, tov. de- lavka iz Kasaz; Mohorko Stanislav, rudar iz Zabukovce, KLO Griže in Žgank Alojzija, kmetska delavka iz Zalež, KLO Polzela; Piki Matija, mizarski pomočnik iz Brode, KLO Vransko in Beričič Angela, poljska delavka iz Brodov; Blatnik Valentin, gradb. delavec iz Vologe, KLO Vransko in Divjak Angela, posestnica iz Ojstriške vasi; Podbregar Stan- ko, poljski delavec iz Ojstriške vasi in Do- lar Ana, poljedelka iz Lok, KLO Sv. Jurij ob Taboru; Tržan Anton, pečar iz Pirešice in Jelen Ivana, poljedelka iz Pirešice; Si- košek Jožef, rudar iz Podsrede in Jevšnik Marija, poljedelka iz Kozjega; Brili Alojz, delavec iz Dovškega, okraj Krško in Kolar Terezija, bol. strežnica iz zdravilišča Novo Celje. Smrti: Vrbnjak Alojz, upokojenec« stanujoč na Bregu, KLO Polzela, star 68 let; Videnšek Branko, otrok, stanujoč v Škofji vasi, star 18 mes.; Felicijan Ignac, prevžitkar iz Lam- berga, KLO Nova Cerkev, star 78 let; Der- novšek Ferdinand, kmet iz Šmarjete pri Rim. Toplicah, star 51 let; 2gajner BJaž, posest- nik iz Vojnika, star 77 let; Verànië Jakob, delavec iz Doma onemoglih v Vojniku, star 82 let; Radolič Franc, upokojenec iz Hru- ševca, KLO Bifnik, star 62 let; Brečko Pe- regrin, prevžitkar iz Dorepolja pri Planini, star 78 let; Šumi jak Frančiška, gospodinja iz Vodruia, KLO Slivnica, stara 62 let; Brez- nik Karol, delavec iz Otemnega, KLO Šmart- no v R. d., star 69 let; 2aler Stanislav iz Hrastja, KLO 2usem, star 44 let; 2upanec Marija iz Loke pri 2usmu, stara 77; Kotnik Jožefa iz Sv. Štefana, stara 75 let; Dolenc Andrej, tov. delavec iz Sv. Janeza, KLO Štore, star 51 let. FIZKULT URA SLOVENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO JE KONČANO! Kladivar zasedel tretje mesto. KLADIVAB : 2ELEZNIČAB (Nova Gorica) 5:2 (2:1) Zadnja tekma slovenskega prvenstva v Ce- lju je nudila nekoliko boljši nogomet kot zadnjo tekme, vendar še z daleka ni dosegla nivoja, ki bi bil lahko dosežen, železničar iz Nove (xorice je nudil borbeno igro in to po- sebno v napadu. Videlo se je, da jim gre za prste, saj se je v nedeljski tekmi odločevalo o njihovem izpadu iz republiške lige. I*osa- mezniki igrajo tudi preveč ostro, in tik pred koncem pravilno dosojena enajstmetrovka, jim je povzročila prehudo kri in se niso za- držali športno. Gotovo je bil prekršek vra- tarja nad Floreninijem takega značaja, da bi moral vratarja sodnik po vseh pravilih tudi izključiti, Kladivar je v tej tekmi nastopil v spre- menjeni postavi. V vratih je namesto obo- lelega Klajnška nastopil z uspehom Polutnik, ki že dolgo ni branil vrata Kladivarja. Nje- gova postava in prirojen refleks sta mu po- magala, da je nekatere stvari reševal res v velikem stilu. Gotovo je njegova zasluga, da je v kritičnih Kladivarjevih minutah ohranil mirno kri in lepo reševal. Tudi obramba ni bila slaba in je na momente lepo razbijala napade nasprotnika. Le Posinek je pokazal, da ne spada v obrambo, temveč v napad, toda potrebno je, da igra vedno, kakor zad- nje pol ure, ko je dosegel tudi najlepši gol dneva. Krilska vrsta je po vrnitvi ca ter ja dobro zaigrala in oba, tako Dobrajc, kakor Pasero sta bila pridna in koristna. V napa- du je v začetku lepo šlo, ko je bil še go- nilna sila Cater. Po vrnitvi pa je nekaj časa vse skupaj šepalo. Mauer je bil na moment^ zelo dober in je gotovo, da bo na tem mestu uspeval, potrebno mu je le uigran je z osta- limi v napadu. Gotovo je imel poleg sebe slabo zvezo, ki ga ni znala pravilno zaposliti. Stankovič je igral požrtvovalno, ni pa za na- pad. Tudi mnogo preveč po nepotrebnem s prekrški zaustavlja "igro. Tudi Florenini ni za napad in izgleda sploh, da je preigran. Isto velja tudi za Firma, ki je igral sicer neko- liko boljše od zadnjič, toda še vedno ne ta- ko, kakor zna. Gotovo je, da je zadnja tekma pri gledalcih zapustila nekoliko boljši vtis, vendar bo treba igro še izboljšati. Gole so dali: Cater, Stankovič, Posinek dva, in Do- brajc iz enajstmetrovke. Sodil je ing. Bo- žičev iz Maribora. Lestvica slovenske lige Korotan EO 10 6 4 53:29 26 Branik 20 12 2 6 57:31 26 Kladivar 20 8 8 4 39:32 24 Nafta 20 10 3 7 52:31 23 železničar (Mbr.) 20 7 9 4 29:30 23 Mura 20 9 5 6 48:36 22 Železničar (Lj.) 20 7 4 9 31:28 18 Krim 20 7 4 9 34:41 18 Železničar (G.) 20 6 5 9 34:53 17 Triglav 20 3 5 12 20:59 11 Gregorčič 20 3 2 14 23:47 9 V predtekmi sta se srečali B-moštvo Kla- divarja in Kovinar iz štor. Z boljšo igro v drugem polčasu je Kladivarjevi enajstorici uspelo premagati borbene štorovčane. V B- moštvu Kladivarja je nastopil po dolgem od- moru Coh, ki je s svojo pametno igro mnogo pripomogel k uspehu. — Rezultat je bil 5:2 (1:2). Dopoldan sta se srečali mladinski enajsto- rici Kladivarja II in agilnega aktiva celj- skih Grafičarjev. Z nekoliko boljšo igro so zmagali mladinci Kladivarja z 2:0. KLADIVAB : 2ELEZNIČAR (Bjelovar) V nedeljo 25. t. m. igra Kladivar medre- publiško tekmo z železničarjem iz Bjelovara. Železničar je član I. hrvaške lige in je tre-' nutno na tretjem mestu. Vsekakor bo to sre- čanje zanimivo, ker bo Kladivar nastopil po- jačan z igralci, ki dosedaj v prvenstvenih tekmah niso imeli pravice nastopa. Tekma je ob 14.30 na Glaziji s predtekmo ob 13. uri med mladinskima moštvoma ŽSD Celje in Kladivarja. B-moštvo Kladivarja gostuje v nedeljo v štorah in bo ob 14.30 odigralo revanžno tek- mo s Kovinarjem. Predtekmo igrata mladin- ski moštvi Kladivar II in Kovinar. KAJ JE Z UMETNIM DRSANJEM V CELJU Pred okupacijo naše države v zadnji vojni je bila ta lepa športna panoga v Celjti močno razvita. Nakateri najboljši drsalci države so bili Celjani. Po osvoboditvi, ko se je v vseh ostalih panogah močno razvilo de- lovanje, v tej panogi ni bilo nikakega na- predka, celo močno nazadovali smo. Umetno drsanje je eden najlepših in gotovo tudi naj duh ovite jših športov, saj pride pri umet- nem drsalcu do izraza vsa iznajdljivost, ele- ganca in volja. V letošnji sezoni namerava ZšK Kladivar storiti vse, da se ta šport v Celju zopet po- živi in ustvari podlaga za uspešen nadaljni razvoj. Zato uprava ZšK Kladivar vabi vse bivše drsalce, ki so z uspehom delovali od- nosno se udejstvovali v tej športni panogi, ' kakor tovariši in tovarišice: Jelka Mikuš, Gradišnik Dušan, Urbančič Dolfe, Jug Kari, Kokot Slavko, Nada Jelovšek, Gorinšek Viktor, Vrečko Aleksej, Boža Rebeušeg, Tanja Lesničar, Dolžan Jože in druge, da se ude- leže posveta, ki bo v torek 27. novembra 1951 ob 18, uri v Upravni pisarni Celjske tiskarne. Istočasno vabimo tudi vse, ki imajo interes za umetno drsanje, da se tudi udeleže po- sveta. Posebno je vabljena mladina, ker bo v kratkem pričela z delom drsalna šola in je potrebno, da se v tej zadevi pogovorimo. šah BBZOTURNIR ZA PRVENSTVO ОКТОВВЛ^ Sindikalno šahovsko društvo v Celju jei 31. oktobra priredilo brzopotezni turnir za| prvenstvo oktobra. V finalu, katerega se j« udeležilo 6 igralcev je zmagal Oder Peter » 4 in pol točke, sledita štrajher in Drakslei; po 3 točke itd. ■ KVALIFIKACIJSKI TURNIR SŠD CELJA; V ponedeljek 3. decembra se prične kvali-i fikacijski turnir Sind, šahovskega društva vi Celju. Turnir bo v šahovskem domu. Pri-j jave za turnir sprejema oskrbnik šahovskega« doma vsa kdan od 15. do 20. ure. i GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, dne 25. novembra ob 15.30: Jaka špicar: »POGUMNI TONČEK«. Pravljična igra s petjem, godbo in plesom. Izven. Sedmič. Prodaja vstopnic od petka, dne 23. novembra dnevno od 16. do 18. ure, ter dve uri pred pričetkom predstave. GLEDALIŠKA DRU2INA KUD »K02ELJ-R0GL« CELJE F. S Finžgar »RAZVALINA ŽIVLJENJA« v soboto 24. novembra ob 20. uri — Režija Cvetko Vernik, v nedeljo 25. novembra ob 16. uri v Domu ljudske prosvete. — Po nizkih (starih) cenah. Da ne pozabite PODJETJA, USTANOVE, ZADRUGE, TRGOVINE, DRUŠTVA, OBRTNIKI ITD.! * SPOMNILI VAS BOMO, DA šE DO PONE- DELJKA SPREJEMAMO NAROČILA ZA ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE * DA NE POZABITE, VAM SPOROČAMO, DA POŠLJETE ČIMPREJ TUDI OSNUTKE ZA NAROČENE NOVO- LETNE ČESTITKE * čE JIH šE NISTE NAROČILI, JIH LAHKO NAROČIiE PISMENO, OSEBNO V UPRAVI LISTA ALI TELE- FONIČNO (TEL. ŠT. 7). šE JE ČAS, POHITITE Z NAROČILOM, KER PROTI KONCU LETA NAROČIL NE BOMO VEČ SPREJE- MALI * SPREJEMAMO TUDI VSE VRSTE INSERATOV, OBJAV IN OGLASOV * POSLUŽITE SE TEGA UČINKOVITEGA RE- KLAMNEGA SREDSTVA! UPRAVA »SAVINJSKEGA VESTNIKAí Gornjo sliko je posnel spretni reporter skozi odprtino v repu letala^in nam nudi pogled; na montažo raketnega motorja v trup letala tipa »Sabre«. Letala te vrste so na Koreji! uničila že 135 sovražnih letal. j NEIDEKiJSKI SMEH . . . ZASTONJ VSAKO UPANJE Gospa: Micika! Zjutraj sem videla, da vas je poljubil pek. Odslej ne boste več vi pre- vzemali kruh, ampak ga bom jaz sama. Služkinja: Gospa, Zastonj se trudite. On mi je prisegel, da ne bo poljuboval nobene druge razen mene, DOBER NASVET A: Ne morem se odločiti ali naj postanem slikar ali pesnik. Kaj pravite vi? B: Svetujem vam, da postanete slikar. A: Ste že videli moje slike? B: Ne, teh nisem videl, ampak citai sem vaše pesmi, USTBE2LJIV VNUK Janezek: čestitam ti za rojstni dan, stari očka. če nimaš drobiža, bom skočil v trafiko in ga prinesel. HUD PLAGIAT Kupec pri slikarju: »Vaše slike ima- jo mnog^o skupnega z Leonardom da V:nci.< Sldkar: »Veste, so nesramneži, ki me do podrobnosti kopirajo.« ODLIČNA SLIKA — S to sliko sem hotel prikazati гшс stra- hote vojne. — Dobro si jo napravil. Strašnejše slike še nikoli nisem videl, NIČ ČUDNEGA Neki Škot gre v Ameriko. Po tridesetih le- tih se vrača v rojstni kraj in sporoči bra- tom, naj ga na postaji počakajo. Ko je po- vratnik izstopil iz vlaka, mu prideta nasproti dva bradača, katera je komaj spoznal za svoja brata in se čudil njihovim častitljivim bradam : — Čemu imata tako dolge brade? — Si mar pozabil, da si ob odhodu т Ame- riko odnesel tudi brivski nož, — mu odgovo- rita škotska brata. BREZ VZROKA... Sodnik: »K stvari državljan Koren. Obtoženi, ki sedi tule na klopi, vam je rekel, da ste Idi jot? Je to res?« Tožnik (prikima): »Res je!« Sodnik: »Toda, zakaj ga potem to- žite brez vzroka?« OBJAVE IN OGLASI RAZGLAS Obvezno zaščitno cepljenje psov proti ste- klini bo letos od 3, do 8. decembra 1951 v prostorih mestne klavnice vsak dan od 7. do 13. ure po naslednjem razporedu: 3. decembra vse mestile četrti, Gaberje, Dolgo polje. 4. decembra Zavodua, Čret, (del) Jožefov hrib. Selce, Zagrad, Pečovnik. 5, de- cembra Breg, Polule, Tremerje, (del) Koš- nica, Miklavški hrib, Lisce. 6, decembra Lava, Ložnica, Babno, Medlog, Lopata, Ostrožno. 7. decembra Sp, in Zg. Hudinja, Lokrovec, Dobrava, Nova vas, 8. decembra zamudniki, ki bi iz kakega tehtnega vzroka ne mogli pripeljati svojih psov na določen dan k cep- ljenju. K cepljenju se morajo pripeljati vsi psi, stari nad 6 mesecev. Lastniki psov morajo pred cepljenjem predložiti potrdilo o pri- javi psa. Popadljivi psi morajo imeti nagobč- nike, ki izključujejo grizenje. Taksa za cepljenje je določena na 60 din; za čiščenje prostora in za držanje psa se plača 10 din. Po končanem cepljenju se bodo neprijav- ljeni in necepljeni psi odvzeli in pokončali, lastnike takih psov pa bo Mestni ljudski od- bor kaznoval z denarno globo 5000 din. Poverjeništvo ,za kmetijstvo MLO Celje NAVODILA PRIREDITELJEM KULTURNIH IN ZABAVNIH PRIREDITEV V začetku letošnjega leta je bilo v našem listu objavljeno opozorilo vsem prirediteljem in organizatorjem kulturnih in zabavnih pri- reditev o dolžnosti izpolnjevanja avtorsko- pravnih obveznosti. Kljub temu, da je bilo v opozorilu navedeno, da izpolnjevanje te- melji na Odločbi Zakona o zaščiti avtorske pravice in Pravilnika o povračilu (Uradni list FLRJ 26-1947) se prireditelji niso držali v mnogih primerih danih navodil, bodisi da niso bili o tem poučeni, ali so namenoma dolžnosti prezrli. Zato Mestni odbor Ljudske prosvete, kot zastopnik Zavoda za avtorskopravno posred- ništvo LRS, še enkrat opozarja vse prire- ditelje in organizatorje kulturnih, družabnih in plesnih prireditev, da točno in vestno iz- polnjujejo svoje obveznosti, kakor sledi: 1, Vsaka gornjih prireditev tudi interna mora biti javljena vsaj 10 dni prej pristoj- nemu Okrajnemu (mestnemu) odboru Ljud- ske prosvete, kjer prireditelj dostavi tudi seznam del, ki se bodo izvajala. 2. Da plača znesek povračila (tantieme). Vse podrobnejše informacije prejmejo pri- reditelji na Mestnem odboru Ljudske pro- svete. OBVESTILO Obveščamo vse cenjene odjemalce in do- bavitelje, da se preimenuje naše sedanje pod- jetje Združenje državnih gostinskih podjetij za okraj Celje-okolica, Celje v novo imeno- vano Odkupno in trgovsko podjetje »VINO« Celje-okolica Celje. Tekoči račun pri NB Celje-okolica 625-75200-16 Odkupno in trgovsko podjetje » V I N O « Celje-okolica Celje .j CELJANI Restavracija »UNION« Celje sprejema s prvim decembrom abonente na dobro domačo hrano. Hrana je po izbiri oziroma po jedil- nem listu. Vse ostale Celjane in potujoče občinstvo vabimo na dnevne kuhinjske specialitete, ki so najboljše pripravljene. Zajamčena naj- boljša postrežba. Se priporoča uprava NAJDENO Dne 21. decembra je kletar kolodvorske re- stavracije tov, Zabasu Ivan izročil na postaji LM moško dvokolo, brez znamke, tov. štev. 60435, temnordeče barve, opremljeno s pol- dirkalnim krmilom, ki je zarjavelo. Sprednji obroč pri kolesu je rumene barve. Sedež navaden, usnjen. Kolo je poldirkalne oblike. Lastnik dobi na podlagi dokazila o last- ništvu kolo vrnjeno na Poverjeništvu ca notr. zadeve Celje-mesto. Klavnica Celje nudi vsem potrošnikom sveže goveje meso po 120 in 130 din za kilogram. Uprava »Vsako število kvalificiranih mizarjev sprej- me v službo takoj Okrajno mizarsko podjetje Šmartno ob Paki, Po potrebi stavi na raz- polago samska stanovanja. Plača po 'do- govoru in odredbi. USTANOVA v Celju razpisuje dnevno dobava kuhinjskih odpadkov. Pojasnila dobe in- teresenti na Prosvetnem odseku Celje-mesto. V vseh poslih verzirana trgovska pomočnica s prakso išče namestitve v trgovini, skla- dišču, blagajni ali slično. Naslov v upravi. Kanarčke harške vrvivce, samce in samice poceni prodam. M. Dobrave, Tomšičev trg 12. PRODAM rabljeno moderno kvihinjsko kre- denco in železno peč. Naslov т upravi. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLU2BA Dne 25. novembra 1951 tov. dr. Cerin Josip, Cankarjeva ulica 9, tel. 219. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. K l!\0 KINO »M ETROPO Lc Od 20. do 26. novembra, ameriški fili» »LASSIE SE VRAČA« Od 27. do 30. novembra, angleški film »ZADEVA WINDS^AW« KINO »DOM« Od 123. do 30. novembra, francoski filnt >V PARIZ« ' POPRAVEK V zadnji številki »Savinjskega vestnika«, tretji odstavek članka »Uspel Teden RK« ee pravilno glasi: V Laškem je ▼ Tednu RK predaval dr. Ivan Lovšin ... Pomota je nastala zaradi pomanjkljivega obvestila. Brivci in frizerji privatnega sektorja v Celju •hveščajo svoje cenjene stranke, da so zaradi povišanja rezijskih stroškov le malenkostno zvišali cene uslugam UpamOf da nam bodo cenjene stranke še vnaprej z ra- zumevanjem naklonjene in bodo nadalje zaupale v našo solidno postrežbo V SOBOTO 1. DECEMBRA 1951 BO V CELJU VSAKOLETNI ANDREJEV SEJEM Prodajajo trgovska podjetja Iz Celja! Tek- stilni proizvodi, obutev, pohištvo, izdL|i železnine, prehranbani proizvjdi, I sna in ostali galanterija, usnje in ostalo po znižanih cenah! Preskrbljeno je za prehrano !