€ju6Qans^t Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsnk dan razon nedelj in praznikov ob 5. uri zveier.
Urednlitvo ln upr&vnlitvo: Kolodvorsko ulioo fttov. ir». — 7* urednikom bo moro govoriti vBak dan od 11. do 13. uro. — Kokopiai ao ne vračajo. — Inseratl: Aeatatopne potlt-vrata 4 kr., pri večkratnem pouav •n i ajo ue popuat. Velja la Ljubljano v upravniitvu: «a oolo loto 6 gld., /.a pol lota 8 gl d., ca četrt lota 1 gld. 50 kr., na meaeo f»0 kr., poftiljatev na dom velja meaečno fi kr. več. Po pofttt velja aa oelo  ___ leto 10 gl., «n pol leta 6 gld., sa četrt leta 2 gld. RO kr. in ra jeden meaoo 86 kr.
Štev. 210.
V Ljubljani v sredo, 10. septembra 1885.
Tečaj II.
V	Ljubljani, 16. septembra.
Iz krasnega mesta na Ebru dohajejo zopet bolj pomirljiva poročila; navzlic vsem demonstracijam v Madridu, navzlic rožljanju z orožjem ne bode vojake med Nemčijo in Španijo, Knez Bismarck in Canovas del Castillo poravnala bosta 8fWia vso zadevo brez vojnih čet in brez bro-d°vja. In to je gotovo koristno za vse udeležene franke — v prvi vrsti pa za Španijo — zakaj ? skoro ni treba odgovarjati; če se le pomisli, da se krasnih dnij španjskega vladarstva spomina samo S<! zgodovina, in na njeno mesto stopilo je nemško
gospodstvo.
Vse drugače bi bilo, če bi si stali Francija in Nemčija nasproti, če bi si Francija prisvajala Karolinške otoke. V tem slučaji bati bi se bilo mnogo bolj vojske nego zdaj, ko stoji mala Španija nasproti veliki ponosni Nemčiji. Španiji naproti obnaša se Nemčija drugače, kakor bi se °bnašala nasproti kaki drugi državi. Španije ne m°re pozvati tako lahko na boj, ker bi si stala Potem nasproti dva nejednaka bojevalca in Nem-^‘ijo zadelo bi lahko očitanje, da hoče samo pri-roPati si ozemlja; Nemčija ogiba se skrbno takemu neplemenitemu boju. To pač spremeni samo Postopanje, a nikakor jedra tega vprašanja. To ostane nespremenjeno ter obstoji v zahtevanji Nem-^jje po Karolinških otokih. In ti otoki postali bodo 8»lne važnosti, ko se dogotovi panamski prerov.
To je zadosti modremu nemškemu politiku, 8e mu vzbuja poželjenje po tem ozemlji. Knez ne dela politike od danes do jutri; nJemu ne zadostuje, da je Nemčija postala jed-n°tna, on jo hoče tudi utrditi, in jedno sredstvo to utrdbo zdijo se mu tudi Karolinški otoki politiški svoji bistroumnosti pač v6, da se s sve-
da
Listek.
Gaston de Vannier.
(Prizor iz francoske revolucije. Po francoskem —c.)
Nekega due meseca decembra leta 1793 kopala je mlada in zala devojka skozi vrt „Palais-%alit,§«; nosila se je tako dražestno in ljubko, da so čitalci in prodajalci novin nehotč prenehali govore in svoj posel ter so strmeli za njo. asi. “davila se je tu iu tam, da si kupi kak Časopis, katerega je potem skrbno povila in vtak-“lla v »voj muf, rekoč: čitala bom doma. Stopila Potem še v razne knjigoprodajalnice, kupila še r^7'ne knjižure dnevne literature, katere je enako j* 'bno in spretno spravila v muf, kakor bi po-, adala knjige po predalih v kaki biblioteki ter ■*t! naposled zginila med gostimi tolpami občudo-vftteljev, ki so se živahno razgovarjali o dnevni
Politiki.
Mlada, toli občudovana devojka bila je istinito *epa. Podolgasti obrazek bil jo najčistejši izraz Krškega plemena; krasni rumeni lasje bili so v epem razmerji z nežno belo-rudečim licem. Pred
tovno trgovino pridobi tudi nekoliko svetovnega vladarstva. Njegov smeli pogled vidi, da bode v prihodnjem stoletji največ ladij plavalo po Tihem Oceanu, zatorej se hoče tudi on okoristiti pri tem. In to dosegel bode tudi, ne da bi se zaradi tega spustil v vojsko s Španijo. Sicer pa tudi, kje naj bi se vršila vojska? V Franciji, katera leži med Nemčijo in Španijo? Na to pač misliti ni, kajti potem bi ne bila več vojska med Nemčijo in Španijo. Da bi šle nemške čete skozi Francijo, tudi ni skoro možno. Ali pa naj se vrši vojska na morji? Tudi izid te vojske ni težko določiti uže naprej. V Španskih orožarnah se sicer pridno pripravljajo, a ne bode jim rabiti pripravljeno orožje, ne bodo je potrebovali. Število pomorščakov in vojnih ladij tu pač ni odločilno, sicer sta si pa obe državi zel6 jednaki; odločilna pa je izvežba-nost na morji in orožje pomorščakov, — v tem pa Nemčija Španijo za mnogo preseza.
Vsa zadeva poravnala se bode torej pri zeleni mizi, prolila se ne bode niti kapljica krvi. Tam naj Španija razloži svoje pravice, gotovo se bodo našli tudi z&njo pravični sodniki; prazno upitje, neplodne demonstracije in rožljanje z orožjem pač malo hasni, da, moglo bi postati vender celo opasno vladni obliki, monarhiji. S takim postopanjem bi pač še nikakor ne dokazala svojih pravic do Karolinških otokov. Če bode pa Nemčija pri zeleni mizi obsojena, vedela si bode pač pomagati. Če so Karolinški otoki za Nemčijo res iste vrednosti, kakor se dokazuje, gotovo ne bode Bismarck spustil cilja iz očij; skušal bode doBeči ga po drugi poti, se vč da, če se mu bode zdel vreden tolikega truda. Za zdaj je gotovo, da se vsa zadeva glede Karolinških otokov poravnd mirnim pOtem. _____________________
vsem odlikovalo jo je pa ponosno vedenje, ljubeznivost njenega kretanja. Slutili so v njej aristokratinjo po rodu, toda, da Je bil tedaj tudi čas pravega pravcatega republikanizma, uikoga ni neprijetno dirnola ona veličastna ponosnost in odločnost, ki jo je razodevala tudi v uajneznatnejših odnošajih življenja.
Zapustivši »Palais-Egalitč" prišla je po dobro poznanih ulicah na trg „la bastille". Po nekolikih trenotkih premisleka obrnila se je proti neznatni hiši na voglu trga in hitela je po stopnicah v četrto nadstropje.
Ta hiša, te stopnice bile so nesrečnim dobro poznane, bile so last zdravnika „Souberbielle-a“, čigar ime Je v kirurgiji poznano in čislano. Ve-zalo ga je gorko prijateljstvo z Robespierre-om; ni pa hotel vzprejeti v službi republike nikakega dostojanstva; bil je le priprost sodec revolucionarnega sodišča, kateri posel je pa uporabljal v to svrho, da je branil in zagovarjal nedolžno in slabe.
Isabelle de Valnave, to je bilo ime krasne devojke, potrkala je na vrata in koj potem vstopila v sobo Souberbielle-a, ki jo je kot znanko
Zagreb in Ljubljana.
Večkrat bila nam je uže prilika, opozarjati našo občinstvo, v	čem	prav	za prav	obstaje	ona
m6ra, katera nas	tlači	uže toliko let,	da ne	mo-
remo dalje, da se ne moremo povspeti do one stopinje, na kateri so uže drugi narodi, morda celo naši sodeželani druge narodnosti. Ni nas volja na tem mestu ponavljati zopet uže tolikrat izrečene misli, da bi bilo za nas gotovo hasnejše, če bi postopali pomirljivo in soglasno z onimi faktorji, kateri nam sploh pomagati morejo; zadauea hočemo navesti le, kako pišejo »Resni Glasovi" o naših razmerah v	tem	oziru.	Žal le,	da ne	moremo dotičnega članka radi	preobširnosti vsega
podati blagovoljnim čitateljem, dasi se vender po vsem ne slagamo z istimi nazori. V naslednjem podajemo jim ga v kratkem posnetku:
»Glavna mesta dežel so prispodabljati srcu človeškemu, v katero se staka kri in iz katerega se zopet razprostira po druzih delih telesa. V glavnih mestih se nakupičuje vse, kar ima kak narod dobrega in lepega v vseh strokah kulture, iz njih razprostira se po vseh krajih narodovih moč ali nemoč glavnega mesta. Lahko se sodi po glavnem mestu kacega naroda na značaj, moč, kulturo ostalega naroda.
Hrvatov je okolo 2 milijona, Slovencev 1 */* milijona. Glavno mesto Hrvatske, Zagreb, ima 30 tisoč, Ljubljana okolo 26 tisoč ljudij. Razlika v teh številkah ni velika. Kakošna pa je razlika med ua-vedenima glavnima mestoma! — V Zagrebu se nam predočeva mesto, v kojem pulzira novodobno življenje velicih mest, v Ljubljani se nam predočeva malo življenje, ki se dosti ne razločeva od življenja v druzih manjših mestih stran železnic,
prijazno vzprejel. Odločnost, poštenost njenega mišljenja in čvrsti značaj mlade devojke omamile so ubozega doktorja in v svoji navdušenosti pri-spodabljal jo je Porciji starega veka rimskega. — Vsled te naklonjenosti dovolil jej je zdravpik na sedanjo prošujo njeno takoj, da sme prosto pb-iskavati ujetnika, ki je $edel v ječi Ja force". Kot sodec pri revolucionarnem sodišči imel je Souberbielle neomejeno oblast nad vsemi ječami v okrožji „Seine-e.a Nikoli ni zlorabil svoje moči in oblasti nasproti nesrečnikom.
Zadobivši dovoljenje, hitela je Izabela proti ječi „la force“. Poznani iu vplivni podpis dobrosrčnega zdravnika premagal je vse ovire in težave, vrata zaporov so se odpirala.
Kakor v vrtu „Palais-Egalit6“ klanjalo se je tudi tu vse pred neznano krasotico, čudilo se i tu div-nemu čaru; spoštljivo obstal je vsakdo v očigled tolike lepote in sainosvesti. Jedini ječar, oduren in trd človek, ki si je dal pridevek Gracchus, meril je nezaupljivo z očmi dražestno devico.
Bil je jeden izmed tistih na pol divjih ljudi, ki se dobtS v uajnižih vrstah mestnega prebivalstva, in ki imajo enako divji zverjadi v puščavi nekak
da, Se v Mariboru je dosti živahnejše mestno življenje, nego v tako zvani Beli Ljubljani.
Zagreb je glavno mesto v kulturi mladega, na dan vstajajočega naroda, ali kakovo je? Zgradba za zgradbo se vzdiguje, palača za palačo, velikanske javne zgradbe zida narod, velike hiše zidajo privatni. V Ljubljani je gosp. Gariboldi majhno hišo v stilu palače zidal in kar le strmeli so ljudje nad to velikansko zgradbo. Kaj bi še le rekli, ko bi v Ljubljani se zidale take stavbe, kakor one na Zrinijevem trgu v Zagrebu. — In če človek pogleda po zagrebškem trgu! Ulice mrgolijo vsak dan ljudij, na tržnih dnčh pa je Jelačičev trg veliko shajališče ljudstva iz vseh krajev hrvatske domovine. Univerzo ima Zagreb, najvišje, apelno in deželno Bodišče ter delegirano, vlado z finančnimi uradi, gimnazijo, realko, veliko ljudskih šol, več bank, hranilnic, nadbiskupija je v njem in du-hovenske, muzikalne, učiteljske šole, milosrdni brati in drugi samostani so v njem, bukvam, tiskarn polovico več, nego v Ljublani, narodno gledališče, ki opero, opereto ter dramo kultivira. To vse seveda nabira ljudij, to vse daje Zagrebu živahno življenje, sredotočje je vsega narodovega življenja, velika in mala trgovina ima v Zagrebu svoja skladišča in v njem železnice središče. Zagrebški kolodvor je jeden največjih na avstrijskem jugu, in dosti več vlakov prihaja in ljudi občuje na tem kolodvoru, nego na graškem. Prodajalnice so velike, hoteli, kavarne, kakor v naj večjih mestih.
V	kavarnah se ti predočevajo žurnali hrvatske domovine, ki gledč velikosti dosti za dunajskimi ne stoj6. In te kavarne so polne, ljudstvo čita. In idi po javnih sprehajališčih! Vse se stori, da se mesto olepša. Zrinjski trg je prelep park, Tuškanec se kinča z vilami.
Narod, ki samo 2 milijona ljudij broji, ima tako lepo glavno mesto, ima tak živ promet, ima vse, kar imajo moderna velika mesta, vsklikneš, prišedši v Zagreb. Bela Ljubljana ti prihaja v spomin, ona Bela Ljubljana, kjer je tako filister-sko, mirno in majhno vse 1
Ljubljana nima tretjine trgovine Zagreba, v njej se komaj tretjina tega prodaja, kupuje, nego v Zagrebu. V Zagrebu se komaj čaka toplejši čas in zidanje poslopij se začne; nove ulice nastajejo, stare hiše se podirajo in nove velike Be stavijo, železnice se zidajo po vsej deželi, ki se stakajo pri Zagrebu, ljudje v Zagrebu služijo kaj, dobro živijo; v Ljubljani je od časa, kar je kranjsko stavbeno društvo nehalo nove hiše zidati, redek slučaj, ako človek novo hišo zidati vidi. Večje trgovine v Ljubljani ni, komfort v Ljubljani živečih ljudij kaže, da se z vodo kuha, trg je navadno prazen in še ob sejmovih ni Bog si ga vedi kaj ljudstva videti. Hot§le, kavarne najdemo v Ljubljani take kakor v Celji, štacune so v Mariboru večje.
poseben in čuden nagon, da vidijo in sledč povsodi nevarnost. Ni se upal nadlegovati mladenke, ki je stala pod mogočno zaščito Souberbielle-a; dozdevalo se mu je pa, da mu bode ta ženska v pogubo.
Ne izpregovorivši niti besedice, spremil jo je do visokega hodnika, kjer je bila celica s številko 114, in katero pohoditi je bila namenjena.
Dva pota zavrtil se je mogočni ključ v ogromni ključanici, debela vrata so zahreščala, in v tem treuotku bila sta naša poznanka in ujetnik drug drugemu na prsih, dolgo in molče stala sta objeta. Ta prizor pretresel je osornemu ječarju dušo in srce. Zmislil se je na svojo mlado deco, svojo ženo; tiho vrnil se je osramočen v svojo stanico.
Jetnik celice 114. bil je mlad lep človek, star kakih 25 let. Visoko čelo naznanjalo je človeka mislečega, duševno delujočega. Bliščeče oko pričalo je, da se strastno drži predmeta, katerega se je oklenil, da goreče ljubi bitje, ki se mu je prikupilo. Gaston de Vannier stopil je bil na politično pozorišče in se podal v boj za zlato prostost.
Nesreča kraljeve obitelji pa ga je močno pretresla, posebno usoda krasne tujke, kraljice, ka-
| To je središče slovenskega naroda. Dajte še v kulturnem oziru paralelo delati s tem, kar Zagreb v tem oziru stori. Z vodo kuhamo v Ljubljani, v Beli Ljubljani. Jedina stroka duševnega dela, ki je pri nas v cvetji, je kultura molitvenih bukvic V Zagrebu najdemo živo politično življenje. Najboljši možje delajo kot žurnalisti, najboljše glave so politiki in vse razmere narodovega življenja so jim mari. Ženstvu je v Zagrebu čast iu povzdigaHrvaške; milijonegoldinarjevžrt-vujejo posamezni Hrvati v povzdigo duševne in gmotne povzdige narodove. Pri nas v Ljubljani? Joj, sram nas je povedati!
Je res, politično razkosani smo narod, Slovenci. Kdo je tega kriv? Prošlost, tužna prošlost. Ali kje bi Hrvati bili, ki pred 100 leti tudi niso boljši bili, ko mi, ako bi tako mevžasto ljudstvo bili ko mi Slovenci!
Madjari bi jih uže zdavna pogoltnili. V Ljubljani je mestni zastop v narodnih rokah in jedna največjih moči dežele, kranjska hranilnica, v nemških rokah. Ali se kaj stori, da bi se paralizirala ta hranilnica po hranilnici, ki bi jo mesto osnovalo? Ali se kaj stori, da bi se politična večja celota napravila, ali se kaj stori, da bi se dobra voda dobila ter s tem penzijonisti privabili, ali se kaj stori, da bi se pridobilo več uradov: apela-cijsko sodišče, finančni, poštni, železniški višji uradi; ali se kaj stori, da bi se v Ljubljani Bte-kavalo več železnic, da bi trgovina, da bi promet večji postal; ali se kaj stori, da bi socijalno življenje na slovanski podlagi se razvijalo? — Nič, kar nič! Najboljši možje, možje, ki kaj vedo, ki so se kaj učili, ki v socijalnem življenji kaj re-prezentujejo, — se odtegujejo javnemu delu, ker se pri nas večje ali manjše ničle drzno v prve rajde postavljajo, ter nestrpno druge odbijajo. Občinstvo se ne more povzdigniti do navdušenosti za narodovo čaBt, za povzdigo glavnega mesta, za povzdigo narodovo, ako ne vidi one vrste ljudij, na mestih, kamor drugi narodi najinteligentnejše može postavljajo, ako ne jeden Cin v javnem delu zdaj delujočih elementov ne imponira. In v javnih zastopih ravno tako.
Nemški stranki na Kranjskem nasproti se ponavlja, kadar človek slišati jioče, „dovtip": „In-teligencija in kapital." Pri nas se gleda na to, da bi se masa ljudstva pridobila za naše težnje. Je prav dobro to, ali prezreti bi se ne smelo, da je treba posamezne, pametnejše in gmotno dobro stoječe ljudi pridobiti, ako se hoče masa ljudstva trajno držati. Le poglejte kam ven v kako vas. Gmotno dobro stoječi ljudje so navadno in celo isti, ki so si premoženje sami pridobili, pametni. Oni že vsled boljših glav vse druge na uzdi vodijo. Zraven so drugi navezani na nje v stiskah. In oni so volilci, oni so merodajni v občinski administraciji, v šolskih odborih, oni so v stanu našo
tere življenje imelo se je končati na morišči. Vročekrvni, ničesa se boječi Gaston niti pomislil ni v koliko nevarnost se je podal s tem, da je vstopil v vrsto zagovornikov Marije Antoi-nette. Toda ravno na tem potu, na potu nevarnosti bilo mu je namenjeno doseči najslajše tolažilo, najslajšo srečo.
Gaston bil je pesnik in publicist. Pisal je sestavke, v katerih je goreče branil in zagovarjal ubogo kraljico, in zavračal nesramna obrekovanja zoper njo. Jeden teh krasnih člankov, pisan s tistim prepričanjem iu ognjem, ki pride iz srca, sezuanil ga je bil z Isabello de Valnave, katera je ravno tako goreče ljubila kraljico, in je žrtvovala vse, da reši njeno življenje.
Gaston bil je porojen iz obitelji sodskega, a Isabella iz plemenite obitelji vojaškega stanu. Ta stanovska razlika ovirala bi v druzih časih silno zbližanje, v tem viharnem času zginile so razlike, smatralo se je svojimi le tiste, ki so se borili vkupno za jednake ideje pod jedoim praporjem.
(Daljo prihodnjič.)
žurnalistiko, literaturo z naročanjem podpirati; oni so v stanu svoje sinove pošiljati v šole, njihovo družbinsko življenje je merodajno. Svet je že tak, z danimi razmerami je računiti. V Krškem živi jeden največjih slovenskih bogatašev, g. Hočevar. Ljudje pravijo, da je naše vodstvo zakrivilo, da so tega moža Nemci dobili zd-se. Ta mož je že veliko denarjev potrošil za namene teh Nemcev. Kako bi dobro teknilo našemu boru, ako bi mož bil v pravem času se navdušil za naše težnje.
Ako hoče Slovenstvo doma in tujini iinponi-rati, ako hoče Slovenstvo se popeti do boljših političnih, gmotnih, sploh boljših kulturnih razmer, treba je pred vsem, da se gmotno dobro stoječi ljudje našega naroda dobijo za naše težuje, $ drugi potem sledijo, slediti morajo. „Inteligenci)' in kapital", dozdaj neumen dovtip, naj bo na^ gaslo v pridobivljanja prijateljev naših teženj. Do* zdaj še nemarno toliko teh faktorjev, da bi smel' se norca briti iz nemških uasprotnikov. Le v greb poglejmo, pa bomo sprevideli, kaj je inteli-gencija iu kapital, in v Maribor iu Celje tudi lahko pogledamo v tem oziru, in v Ljubljani je veliko, veliko v tem oziru gledati.
Tako je možje z in brez brade! Odkritosrčni smo, jezili se boste, ali treba vas je malo spomniti) da na ubogi zemlji stojite in opominjati, da ne dirjate za ideali, ki jih oni človek ima, ki j^i meneč strašno pametno govoriti, Slovence v javnosti s tem osmešil, rekši: da Slovenec rad davktf plačuje!"
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
„Politik“ poroča, da se deželni zbori skli' čejo še pred novim letom, in to najbrže od konca novembra do Božiča. — Na mnogih krajih na Dolenjem Avstrijskem, v češki in Moravski vršilo se bode več dopolnilnih volitev.
Nekateri češki listi poročajo, da bode moravski deželni zbor ruzpuščen. Nemški liberalci delali so na vse kriplje, da bo si pridobili vei privržencev in zdaj upajo, da se jim posre*1 ovreči izvolitev namestnika grofa Schouborn8’ ta izvolitev namreč vlausko leto še ni bila p°' trjena
Tuje dežele.
Gledč špansko-nemškega spora sc poroča, da so med obema kabinetoma menjajo pisanj#-Kakor se poroča iz Berolina, napravilo je slednja pisanje španskega kabineta v Beroliuu zel6 ugoden ul,is, in v poučenih krogih je splošno razširjeno mnenje, da se bode vsa zadeva mirno rešil»i iu sicer brez razsodišča, samo med kabinetoma-
V	Francoski zuašali sp davki za mesec av-gust za 2 869 900 frankov meuj, nego se je bilo postavilo v državni proračun. V vseh minulih osuiih
Prokleta!
(Koman Spisal Emilo Richobourg; po E. Vacanovi pred«" lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Daljo.)
Blanche se ni mogla več premagovati. GlasuO prične smijati se.
Marijonetar se nekoliko poparjen in zadreže*1 obrne. Zagledavši deklico, povesi oči, kakor zft' snčen tat. „Ah, odpustite, gospodičina, odpustita lepo vas prosim!" reče uljudrio. ePozabil sem p1* polnem, da ste vi tukaj..." — „Pa saj jaz v«**’’ nemam ničesar odpuščati, gospodine moj! fte pr** lepo sem se zabavala!"
„Tako¥ tako?" zajeclja stari. — „Jaz bi pr*v za prav vas morala prositi oproščenja, da sem v*"* v vašem delu motila; pa nisem se mogla več v/^1' ževati smeha, . . . bilo je vse nekam prešegavo^ — „Jaz sem pravi norec, kaj ne? Igram fu svojimi možiclji kakor otrok. Pa kaj hočete: ^ se človek postara, postane otročji. In potem -1 imam tudi tako rad — te moje možiclje —	.
morem živeti, da bi jih ne gledal ter da ,,e jih pustil govoriti. Stari tovariši smo med
mesecih je bilo torej 17 585600 frankov menj dohodkov nego se je postavilo v državni proračun.
V	Angleški pričele so se uže priprave za bodoče volitve v parlament. Pregledujejo se volil-ski imeniki in postavljajo se uže kandidatje. Na nekaterih krajih govorili so kandidatje uže govore ter razvijali svoj program. Uže iz zdanjega gibanja se lahko sklepa, da bode pri volitvah v novembru boj med raznimi strankami zel6 hud.
Razne vesti.
— (S reč on dodič.) V začetku tega stoletja oženil so jo nek bogat vinski trgovec z imenom Rob-son v Manchesteru, in sicor jo dobil v zakon zelo bogato goapico Walter iz Cambridga. Čez nokoliko let umrje vinskomu trgovcu žena brez otrok tor mu zapusti vso svoje premoženje. Robson ožoni se vdrugič, in sicer zopet zelo bogato, a tudi druga žena umrjč nm brez otrok, vsled česar jo vse njeno premoženje ostalo zopet njemu. Robson od tistega časa ni več kupčeval, ampak je živel sam za so in zelo samotno. A nocoga dno dobili so ga mrtvega v njegovom stanovanji, Umorili so ga bili njogovi posli ter polastili se zlatnine in gotovino, kolikor jo jo imol pri sobi. Druzega morilci niso dobili v roko, kor so morali božati. j[or K0bson nobenega dediča imol ni, vzela je °blastnija vso promoženjo v svoje varstvo. Tako predlo je 41 let. Najodonkrat pa se oglasi nok drvar ftobson pri oblastniji, trdoč, da je noposrodnji potomec lednega brata umorjenega Robsona in da jo tedaj opražen zahtevati bogato dedšino za so. Stvar se je pro-‘skovala in pokazalo se je, da jo drvarjeva trditev popolnoma resnična, vslod česar so mu je tudi izročilo Vse premoženje znašajočo sodaj užo nad joden čotrt bilijona funtov štorlingov.
Domače stvari.
(Izročitev srebernega križeca s krono) okrajnemu žandarmorijskorau komandantu gosp. Ivanu Uuterrainerju, vršila se je, kakor so nam poroča iz »Cev j a, zelo slovesno. Slavnosti udoležilo so jo 13
rJuv, dalje oddelek prostovoljno požarno brambe * Kočevji in več družili ljudij. Popoludno bil jo banket, °rega 80 a(J udeložili vsi gospodje uraduiki okrajnega ^varstva in mnogo meSčanov. Prva napitnica veljala 1® Nj. veličanstvu prosvitlomu cesarju.
— (Srbska kraljica Natalija) pripeljala 86 jo minolo nedeljo v Opatijo. Vozila so jo z vo-2°vi kr. ogerske državno železnice.
— (Novo šolsko leto) na srodujih in ljudskih
&QlaU pričelo so je danes s slovesno sv. mašo v stolni cerkvi.
—* (»Wochenblatt“) od zadnje soboto zavihtil je, or gorostasni Ciklop silno roko svojo tor nas z jednim jarcem potolkel do zadnjega diha. Tako se vsaj skoro °2deva bistroumnomu kovaču ponosročeno kritike na-^8» sestavka o društvenem življenji v lotu 1884
živim skoro za te lesene možiclje, in uže mnogo nae oni živijo. Nadejam se, da mi bodo še dalje aJa.H zaslužka. Če mi je teško pri srci, če imam ^°žne misli, potem pogledam te ljube moje male;
°ni me zopet razvedrijo, jaz pozabim vse skrbi ll> zopet sem zadovoljen. So ljudje, ki tega ne ^ejo, imajo me za smešnega. A, kaj jaz maram jjtoi Naj le mislijo in govorijo, kar jim drago!
treba, da se baš izrazim, zakaj imam svoje mi*rijonete tako silno rad; dovelj, da je tako!“
Mlado deklico je čudni ta govor globoko ganil, »uimala Be je za starčka, ne da bi si bila v svesti zakaj- »Zdaj mi je ge toliko bolj žal, da sem vas *otila“, dč. BProsim, prosim, le nadaljujte, in ,j ite si, kakor da ste sami." »Ne, ne; za ttIle8 je dovelj. Pavliha in Rigolo morata iti spat
. , Starček položi svoja ljuba dva umeteljnika ri°jo ter jo zapre.
«0e sem malega Rigoloja dobro razumela , P°vzame smejoč se iz nova deklica, »to ste vi iz j ariza?« — „Da, gospodičina, iz Pariza sem. Še 6 pred dvema urama sem od tam le-sim došel "" »Skoro gotovo na semenj; ne-li?“ — „Oh, e8a ne; še vedel nisem, da je danes tu semenj
No, jednooki kovač ni le sila občutljiv in ne more ni-koga trpoti polog sobo, ni pripoznati ravnopravnim sobi, nego on tudi povsodi vidi le polovico tega, kar vidijo drugi navadni ljudje. To pa ni pri našem moži nič posebnega, kajti da več oči več vidi, vo razsoditi vsako doto. Evo ga dokaza!
V	zadovnem članku govorili smo, da jo bilo v lotu 1884 na vsem Kranjskem 42 bralnih društev, izmed toh 21 v političnih okrajih Postojina in Logatoc. Mimogredo smo izrokli skromno svoje mnenje, da bi z ozirom na to stališče Slovonoc morda vendor smol se-doti pri jedni mizi z Nomcom in no za durmi, kamor ga tako radi postavljajo ravno gospodjo od „Wochou-blatta". No da bi bili trdili, da jo Slovonoc „suporioru ■ toga Bog varuj — samo željo smo izrokli, da so ne imenuje vedno in povsod „inferior“. Samo to smo tedaj hoteli. A orjaku nagubančilo se je pri tem čelo, potom pa aritmetično in statistično dokazuje, da Slovonoc ni toliko vredon, kakor; Nemoč. Štirinajst dni se je trudil in z x-om iskal, koliko imajo Slovenci do sedaj premalo in Nemci preveč bralnih društev. Njegovo trudapolno delo pa je bilo zamin, kajti v svojo pro-porcijo postavil je napačno številko, bodi-si vedoma ali nevedoma, in zato jo tudi rezultat nekoliko napačen. Od 42 bralnih društev vidi jih on lo 23 — skoro polovico premalo — s temi 23. otepljo okolo, s temi 23. zida babilonski stolp svojih procentov. Prispodab-ljajoč duševno ravnotežje, imeli smo pred očmi jediuo le priprosto kmetsko ljudstvo, no pa ono v mestih, kajti od napominanih 42 društov so razen jednega v Ljubljani, ki se ne jemlje v poštev, in pa nekaterih po mostih na deželi, ki pa sicer tudi služijo navadnemu prebivalstvu v obližji, vsa druga med trdimi kmeti; naglašali smo zaradi tega še posebno nokatero politične okrajo in naš jednooki bo morda pripoznal, da ta prispodoba ima sploh le kak pomen z ozirom na navadno priprosto ljudstvo na kmetih, nikakor pa no z ozirom na mostno Stanovnike, večinoma izobraženo, naj si bodo Nemci ali Slovenci, ki so si morali pridobiti naobraže-nost tudi drugod in no le v bralnih društvih.
Priprostemu narodu so pa bralna društva — naj ima to ali ono tudi svojo zastavo, ki jednookega tako zel6 v oči bode — v prvi vrsti vondor le v pouk, in vsak nopristransk bo gotovo pripoznal voliko število onakih društev za više naobraženje, lo „Wochenblattu“ so to vidi smešen „Culturmes8er“, ki menda prijemlje vso stvar bolj od praktične strani in sodi ljudsko naobra-žonost šo vodno lo po štovilu prodanih žepnih robcov in mila. — Slovensko kmetsko probivalstvo ima gotovo število bralnih društev, nemško nobenega. Naj „Wochenblattov“ računar postavi svojo umetne ali „simple Rochonoporation" kakor koli hoče, in naj računa kakor mu drago „proportionaliter“, na kmotsko nemško sodoželano odpade vodno lo 0°/0 društov. Ko bi naš prijatelj no imel samo jednoga očesa in bi bolje videl in bolje čital, ognil bi so bil tudi vprašanju, nkam prištevamo 6 kazinskih društev" in našel bi bil lahko iz stavja, da v vrsto bralnih društov. Dotični
stavek slove: .... „Okrajni glavarstvi na Notranjskem imata tedaj največjo število društev, in je tudi v tem oziru čast, ki jo pridevamo Notranjcem, da jih nazivljomo zavedno, zaslužena, in to tim bolj, ker imata največo število bralnih društev in čitalnic, vkup 21, tedaj polovico vsoh bralnih društev Kranjske, katerih jo 42. Vsa (scilic. ta = 42) bralna društva 90 slovenska; kranjski Nemci razun nkazin“ nimajo
nobenega tacega društva.............“ To je menda jasno
vsakemu, lo „Wochenblatt“-ov jednooki, ki vse samo na pol vidi, in baje tudi umojo vse na pol, dobil je v naših podatkih vse kaj druzega, nego drugi ljudje. Sicor pa se nam dozdeva, da „Wochenblatt“ nalašč razumeva po svoje, kajti drugače no bi mogel vihteti kladiva zoper dožolno vlado kranjsko ter kričati nad njo, kako nousmiljeno da zatira nemštvo na Kranjskem.
IConočno naj šo izjavimo: Napominana statistična študija ni imela namona koga zbadati, niti ni mogla koga zbosti izvzemši „Wochenblatt“, temveč hoteli smo naslikati naše društveno življenje, kakor je v istini.
Da se bode „Wochenblatt“ v nas zaletaval, vedeli smo naprej. V svoji duševni revi je vesel, da se mu količkaj od zunaj priložnost ponudi, da lahko razkriva svojo bistroumnost. Kako bi pa ubožoc napolnil revno svojo predalo, ako bi no zahajal vodno v tuje zolniko, da so napase!
— (Krajcarska podružnica BNarodnega Doma" v Ljubljani,) ki je začela razpošiljati knjižice z markami v prvih dnoh meseca julija t. 1., razposlala je dosodaj na različna poverjeništva uže nad 200 knjižic, doloma s krajcarskimi, deloma z deset-krajcarskimi markami. Akoravno so knjižice tako prirojeno, da se, ako so plačuje v običajnem redu, izpolnijo v jodnom lotu, vonder vrnilo so se užo v tem kratkem času tri krajcarske knjižice polne, prva pod št. 10 užo pred 14 dnevi iz Zagorja, druga pod št. 39 od priprostih delavcev v daljnem Seegrabnu pri Ljubnom na Zgornjom Štajerskom, in tretja pod št. 143. iz Radovljice. Posebno zauimljivo in posnemanja vredno jo to, da je zadnjo imenovanih kupil col6 rodoljub H. H. sam. Cast in hvala vsem. Veselo znamenje je daljo, da se, kakor povzomamo privatnim poročilom, jako dobro razpečavajo tudi dosetkrajcarske marke, česar so začotkom nismo mogli tako za trdno nadejati. Rojaki, lo tako naprej, in po preteku leta, upati smemo, bo fond za zgradbo „Narodnega Doma“ v Ljubljani za 20 000 forintov bogatejši. (Denar in oglasila za poverjeništva pošiljati je gospodu dr. Josipu Starčtu, blagajniku „Narodnoga Doma" v Ljubljani.)
— (Umrl) je dne 12. t. m. tukaj g. Andrej Vojska, umirovljeni računski revident v Trstu. Izza svojega umirovljeuja bival jo v Ljubljani.
— (Povajoč prosj&k.) Iz Celovca se poroča: Pred deželnim dvorcem nastavil se je dne 11. t. m. zjutraj nekov prosjdk iz Kranjske, in malo prej, predno so je Nj. veličanstvo cesar podal k manevrom, izvlekel je iz žopa papir ter pričel slovensko peti narodno himno. Vzbudil jo kmalu pozornost tam nastavljenih redarjev;
Predno je zamogla deklica staviti novo vprašanje, odpr6 se vrata in mlad človek vstopi.
Na prvi pogled je uže videla Blanche, da je prišlec velik, mlad, elegantno oblečen ter da se zna lepo obnašati. Videla je tudi, da je bruneten, da ima visoko čelo, izrazite oči, da je bledobnega, a prijetnega lica.
Kaj li jej je ganilo tako prečudno srce? Nikoli je niso učili, naj svoja čuvstva skriva ali premaguje. Ona je prosto bila vzrasla; svetle njene oči so mislile, da lehko vse v naravi občudujejo; odkrito njeno srce je menilo, da sme vse ljubiti. Tako tudi zdaj ni poskušala, da bi svoja čuvstva zatajevala, nego udala se jim je. Ni mislila na to, da ni previdno, da tega lepega mladega moža zadovoljno in iskreno gleda. Njeno srce je živahneje bilo; pa vse to je ni kar nič opominalo.
Mladenič se približa marijonetarju, kateri resno in zvedavo uprč va-nj oči.
»Nič! nič!“ jekne mladi mož tožno. »Jaz nisem srečnejši od tebe! Ab, uboga uboga moja mati je izvestno mrtva. Trd6 je, če se človek za trdno česa nadeja, a potem se vidi prevaranega! Iskali so po starih registrih v bolnišnici, pa nič, nič niso mogli najti, o nesrečni moji materi. Nedvomna za-
muda! Ves svet sem povpraševal — nobeden mi ni znal povedati ničesar. Se ve, dolgo je uže, dolgo! Najbolje bode, da se več ne trudim. Letel sem za peno od mila, in še tebe sem brezvspešno nadlegoval!" — »Pojdi, pojdi! Saj veš, kako ti rad vse storim, kar le hočeš," odgovori G8š. „In še kako vesel sem, da mi dovoljuješ, da te spremljam! Moje veselje je, da tebe ubogam, a največa moja žalost je ta, da te ne morem osrečiti!" — „Ah, saj nemam nikogar druzega na svetu nego li tebe!“ zakliče mladenič. Na to položi svojo glavo na starčkovo ramo ter britko zastoče.
O vsem tem razgovoru je Blanche umela le dve reči: da mladenič nema več matere in daje nesrečen.
Njeno srce je občutilo takoj živo sočutje do nesrečnega mladeniča. Njene oči se napolnijo s solzami. Čutila pa je, da nema pravice, da bi silila v skrivnost obeh navzočnikov. Hoteč se umakniti, stopi tiho proti vratom.
A Leon jo opazi ter se živo obrne proti njej. Ona se drhteč ustavi. Mladenič obstoji, kakor očaran. Zdelo se mu je, da ni videl še nikoli tako ljubeznivega otroka. Zatorej jo gleda nepremično. Videl je ujene rosne oči.	(Dalje	prihodnjič.)
odpravili so ga prod. Prosjak je baje hotel izročiti Ni. veličavstvu prošnjo; da bi pa bolj obrnil pozornost nd ae, pričel je peti.
Narodno - gospodarstvene stvari.
Razstava goved in delitev premij za govejo živino
v Postojini 10. oktobra 1885.
Visoko c. kr. roinisterstvo kmetijstva je na predlog c kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoliti, da se v Postojini za Notranjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in jo v ta namen podarilo spodaj navedene državne premije.
Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij jo:
a) Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbujajo k napredku v živinoroji ter poučijo o pomanjkljivostih njih reje;
b) da so razvidi uspeh, ki se je vzlasti s pripomočjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji našo domačo goveje živino;
c) da se gledd na postavo zoper govejo kugo od leta 1879 več goveje živine izrodi in oživi kupčija z domačo živino no le doma na Kranjskom, temveč tudi v vnanjo deželo.
1.) Pravico do premij v Postojini imajo vsi živinorejci okraja logaškega in postojinskega.
2.) Na razstavo pripeljano živino postaviti jo na določeni prostor, t. j. na navadni živinski trg v Postojini. 10 oktobra do 9. ure dopoludn<5 mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posobi junci, posobi telice in posebi krave na ograjah privezano. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže
3.) Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva, vrhu tega pa tudi imoti za vsako živinče potni list od dotičnega župana.
4.) Razsojevalci se izber6 po dotičnem pravilniku c. kr. ministerstva kmetijstva in ravnali so bodo pri premiji ran ji po propisih za to določenih.
5.) Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva.
6.) V razstavo so sme privesti:
n) Živina izvirnega marijadvorskega, muriškega, be-lanskega in pincgavskoga plemena; b) mešana živina imenovanih 4 plemen, ali pa tudi z drugimi žlahtnimi plemeni in pa čisto domača živina, in sicer:
1.) Junci (biki), ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zobii.
2.) Telice, ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja
zobd.
3.) Molzne krave, ki so imele jedno, dvojo, tri, štiri ali k večemu pet telet. To velja za živino izvirnega rodu kakor tudi za mešano in domačo ži-vino.
7.) Za izvirna plemena so odločene premije tako-le:
I. Premije za bike: jedna za 40 gold. . 40 gold.
II.	„	„	„	je^na	„	30	,	.	30	„
Ul.	„	„	dve po 20 „	.	40	„
I.	„	„	telice:	jedna za 25	,	26	„
II.	„	„	„	jedna	,	20	„	.	20	„
III. „	„	„ dve po 15 „	.	30	,
I.	„	„	kravo:	jedna za 25	„	25	„
H.	„	„	„	jedna	,	20	,	.	20	„
III.	„	„	„	jedna	„	15	„	.	15	n
8.) Popoludne 10. oktobra so bodo premijo slovesno delile; zato so ima vsako živinče, katero promijo dobi, na premijiščo pripeljati.
Od glavnega odbora c. kr. družbe kmetijske.
Telegrami „Ljubijanskemu Listu .“
Berolin, 16. septembra. Kakor a tuje, deli se slednje pisanje, katero je došlo od španskega kabineta v Berolin, v dva dela. V prvem delu izraža se obžalovanje in opravičevanje zaradi žaljenja, katero se je zgodilo nemškemu poslaniku, in izreka se, da se hoče dati zadoščenje. V drugem delu dokazujejo se obširno španske pravice do Karolinških otokov.
Šaigon, 16. septembra. Zaradi morij v Anamu pribežalo je sim več tisoč kristijanov.
Požega, 15. septembra. Denašnji manever trajal je šest ur. Cesar izrazi! je večkrat svojo zadovoljnost. Cesar odpustil je dvema zaradi žaljenja cesarja obsojenima vso kazen ter pomilostil še 86 drugih zločincev. — Povsodi cesarja navdušeno pozdravljajo.
Požega, 15. septembra. Cesar odpotuje jutri ob 3. uri popoludne; v Ogerski Brod dojde ob 5 uri in od tod potuje dalje ob 7. uri zvečer.
Budimpešta, 15. septembra. Osebni in tovorni vlak trčila sta vkup na semlinski črti pri Halasu. Jeden potovalec je mrtev, štirje so nevarno poškodovani; sedem voz od osebnega vlaka in štirje od tovornega so se razbili.
Pariz, 15. septembra. V Marseillu umrlo je predvčeranjim 7 oseb na koleri.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 17. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih  ................... 83	30
>	>	»	» srebrn......................... 83	70
Zlata renta........................................109-85
6% avstr, renta.  ................................100	—
Delnice nArodno banke............................Hfi8	—
Kreditne delnice................................. 289	10
London 10 lir Kterlinn........................... 135	OB
20 frankovec.................................... H-91
Cekini c. kr.................................... 5'88
100 drl mark  ..................................... 01	• 35
;5HSH5ESHSH53ffiaSZS2HSa52SZSBSES0SBS?raSB5^
Umetne	uj
zoloe in zoTooTrjajij
ju vdevljc po naj novejšem amerikansbem načinu brez g vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse S) zobne operacije	(39) 47
zobozdravnik A. Paicliel, K
poleg Hradeekega mostu, 1. nadstropje. {jj a5a5Mdsasasasa5astaasa5a5asasa5asasHSES3^
Skupaj ...	11	premij	.	.	. 245 gold.
Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene premije tako-le:
I Premije za	biko:	jedna za	30	gld.	.	30	gld.
II.	„	„	jedna za	20	„	.	20	„
III.	„	„	„	dvo po	15	„	.	30	„
I.	„	„	telico: jedna za	25	„	.	25	„
II.	„	„	„	jedna za	20	„	.	20	„
III.	n	„	»	dve po	15	„	.	30	„
I.	„	„	kravo:	jedna za	25	„	.	25	„
II.	,	„	„	jedna za	20	„	.	20	„
III.	„	„	dve po	15	„	.	30	.
Skupaj
12 premi.)
. 230 gld
Umrli soi
Dn6 13. septembra. Ignacij Železnikar, delavec, 47 1., Križevniške ulice St. 9, rak v vratni žleziei.
Dn6 15. septembra. Makso Strojan, ljudski učitelj, 28 L, Sv. Petra cesta št. 91, srčno otrpnjenje.
V civilni b61nici:
Dn6 12. septembra. Marija Selan, kočarjeva soproga, 37 1., vodenica v osrčji. — Anton Borinc, gostač, 73 1., hron. črevesni kat&r. — Matija Premk, gostač, 68 1., opešanje.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje
baro-	Tompo-
raotra	ratnra
v rani
Votrovi
I Mo-Nolm krimi v mm
I
•B 7. zjutraj	743*49:
8*1 2. pop.	742 60:
m. 9. zvečer	743'36
>o
10 8 bzv. megla 24 2 jzpd. sl. jasno 0 00 17 4	>
Znižana cena
Uljudno naznanjava, da se knjižnica
Weriand de Graz.
Zgodovinsko - rodoslovna razprava.
Spisal Davorin Terstenjak,
zdaj za znižano ceno po 30 kr. za jeden iztis dobiva, po poštni nakaznici naročene prosimo za poštnino 5 kr. dodati.	(124)	4—3
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg št.
Znižana ccnu
Blago
ženske možke
obleke
aa : jedno obleko B
le Iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti
3-10 metro?	( za	Sld-	4,96	iz	dobre	ovčje	volne;
)	»	»•	8,—	»	boljše	»	»
10,—	»	fine	»	»
12,40	>	jako fine	»	»
Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejne auknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40.
Črni kožuhasti Palmerslon-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske pla&če, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila.
Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
~1» —
Jan. stiimfsll
Ustanovljeno
fa/torišUs:©# zalog-a -v Brnu,
Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja* vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolžili od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po jako nizkih fabriškib oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(126)	24—4
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vsprejemljč se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
I
\
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ijj ub\j aim
Kongresni trg štev. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
■vseli na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolali vpeljanih
v najnovejših izdajah, -na pol ali trdo vezanih, po zel6 nlzleili cenali.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddaje se brezplačno.
(137) 16-3
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ir. v. Kloinmsy r A	Hamburg	v	Ljubljani