Poštnina platana v gotovfnl Ste v. 180. V Ljubljani, sreda 9. avgusta 1939 Leto IV Nova denarna ofenziva Anglije, Francije in Amerike Te dni bodo v Londonu važni finančni posveti London, 9. avg. o. Ameriški finančni minister Morgenthau je dopotoval v Evropo in se bo te dni v Londonu in Parizu sestal z vodilnimi fi-nančniki obeh držav. Poučeni krogi izjavljajo, da se bo ob tej priliki govorilo največ o tem, kako izpolniti dosedanji finančni trojni sporazum med Anglijo, Francijo in Zedinjenimi državami. Na setankih v Parizu in v Londonu se bo največ govorilo o tem, kako spremeniti trojni finančni sporazum, ki je bil sklenjen v letu 1936. Tedanji dogovor se je dobro obnesel in je krepko prestal vse preizkušnje. S takratnim dogovorom so si te tri države med seboj jamčile svojo valuto in nadzirale obtok zlaia. Kmalu po dogovoru pa so v Franciji nastopile hude finančne težave, ko je bila na vladi proslula ljudska fronta. Francoska vlada je morala nato trikrat menjati vrednost svoje valute, angleška in ameriška vlada pa sta te spremembe tako podpirali, da se je francosko gospodarstvo vendarle vzdržalo na povšju. če ne bi bjlo to angleške in ameriške pomoči, bi Francija obenem z ljudsko fronto utonila v gospodarski zmešnjavi, kar bi gotovo pomenilo konec tretje republike v sedanji obliki. Na sedajnjih pogajanjih v Londonu pa bi se naj dosedanji finančni sporazum med tremi drža- Mussolini in Hitler se sestaneta na Brennerju Pariz, 9. avgusta, m. Po Parizu so se razširile vesti, da sta imela zadnje dni Hitler in Mussolini več telefonskih razgovorov. Po zatrjevanju dobro poučenih krogov so se ti razgovori nanašali na gdansko vprašanje. Isti krogi tudi zatrjujejo, da obstoji možnost za sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem _ prihodnje dni na Brennerju. Mussoli- »«» Plujejo nek° vrsto posredovalno vlogo pri Hitlerju. Pisma iz najmanjše in najmiajše slovanske države: „Oktobra smo Slovaki sveto in iskreno hoteli ostati v republiki" M-oj sogovornik je nadaljeval: »Kaj se nam je na primer odkrilo, ko smo začeli urejati svojo državo! Nikoli se nismo za* vedali, da imamo po slovaških službah toliko Čehov. Na Slovaškem je bilo 206.000 samo javnih nameščencev Čehov. Po našem prevratu je odšlo samo iz Bratisvlave 40 do 50 tisoč Čehov. Samo upokojencev je bilo za en poseben vlak. Po Vaški dolini na Teplo in na Moravo so noč in dan vozili celi vlaki z vsemi mogočimi vozovi, brzimi, jedilnimi in spalnimi. Pomislimo, koliko je bilo poleg javnih nameščencev na Slovaškem tudi še čeških trgovcev, obrtnikov in industrijcev. Asfalt po mnogih naših mestih je prišel s Češkega. Karteli so zadušili in dali zapreti vse kamnolome na Slovaškem, tako da smo celo kamen, ko ga je v? nas' uvažali s Češkega. ,“a Izpraznjena mesta so prišli sedaj Slo-... ^or ni res, da smo Cehe nehvaležno J°s, jrtv,. ° ki ostali tu, če bi se le oktobra*5 1, . nekdanje prve pogodbe od bi bili Urin -c ,rc?“blika federalizirala. Mi letih Doladn^? Lisi3 M Pr'mer v dvajsetih >^oP„teL°dŽ1°' ,Miroma se nadomestilo ! i ■ £ sWaik®- Oktobra smo St/ „• vcr*?°, ,hoteli ostati v ^Pu- bliki. Nihče m niti mislil na odcep. A k£ub drzawioprayni spremembi se ni hotelo razmerje izboljšati VseJe Sp po istih kolesnicah, ostale so iste metode. To « aeveda delalo pri nas hudo kri. Celo sudetsko vprašanje bi se bilo dalo rešiti v notranjosti, seveda bi bila za to potrebna širokost in uvidevnost. Naj povem primer slepote: V Karlovih Varih so občinski možje sklenili zidati nov občinski dom. Državna subvencija in načrti so bili potrjeni od praškega ministrstva. Treba je bilo delo oddati. Čas je potekal, a denarja ni bilo, delo ni bilo razpisano. Gre deputacija v Prago vprašat, ali ne bodo končno razpisali dela. Pa pravijo, da je že oddano. Kako? Razpisali so delo po nekih zakotnih časopisih in izvršitev |e prevzela neka češka tvrdka z Morave, Ali pa primer z njujorško razstavo, da se pokaže naša državna modrost! Država je določila za njo 36 milijonov Kč. Grem v Prago kot oficielni odposlanec, da izvem, kolikšen del dobi Slovaška za razstavo. — Veste, morali smo postavko znižati na 24 milijonov. No prav, to je vaša stvar, a koliko od te vsote pripade Slovaški, — Spet samo mečkanje. Ni bilo mogoče dobiti od njih nobenega odgovora. Vse ]e bilo zmešetarjeno, Za njujorški paviljon, pomislite, so naročili železno konstrukcijo, ki ie stala 8 milijonov, v Moravski Ostravi! Vse samo zato, da so dobili svoje provizije, čeprav bi samo z denarjem, ki so ga dali za prevoz, mogli isto železo kupiti v Ameriki. Zadnjo nesrečno kretnjo, ki jih je stala življenje, so napravili s tem, da so sklenili izkli-cati vojaško diktaturo. Vse je bilo pripravije-no: puč bi moral začeti ob 11 ponoči, pa so ljudje že popoldne ob štirih vedeli za vojaške načrte, čepr&v so sami generali raznašali osebno ukaze vsaki posadki posebej. Ta njihov puč je napravil kcnec. Dejstvo, da so na Slovaško vozili same češke vojake, s Slovaškega pa vozili cele vlake naših ljudi v internacijo in v ječe, to je izzvalo pri nas klic po samostojnosti.« Viktor Smolej. vami izpopolnil z novimi določili. Ta nova določila bi se posebno nanašala na kreditno politiko med temi tremi državami in na usodo zlatih rezerv, ki jih imajo te tri države največ na svetu. Ustalitev valut in prožnost določb o zlati podlagi bi naj tako vplivali na gospodarsko sodelovanje teh treh velesil, da je prav gotovo, da se bo njihova pomoč na svetovnem denarnem trgu še bolj dvignila in utrdila. Zelo zanimivo je, da. se bo obenem z ameri- škim finančnim ministrom mudil v Londonu tudi bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, ki je znan po tem, da je izdelal ie vet načrtov za, gospodarsko obnovo Evrope in vsega sveta. Ce pride do ukrepitve finančnih dogovorov z Ameriko, bo to pomenilo, da se bo gospodarska in finančna volja Anglije in Francije lahko le ostreje uveljavljala v Evropi, to je, da se bo še poostrilo nasprotje med državami, ki pravijo, da so revne in med njihovimi bogatimi sosedi. Forster v Berchtesgadenu Imel je več sestankov s Hitlerjem B©rchtesgaden, 9. avgusta, o. Voditelj narodnih socialistov v Gdansku Forster je prišel k Hitlerju predvčerajšnjim. Prišel je iz Gdanska s posebnim letalom. Včeraj je imel ves dan zelo mnogo sestankov s Hitlerjem. Poučeni krogi izjavljajo, da je bil na teh sestankih sestavljen nov načrt in da so bili njuni razgovori izredno važni. Gdansk, 9. avgusta, o. Dobro poučeni krogi v Gdansku izjavljajo, da je Forsterja k Hitlerju spremljal Zaske, glavni urednik in izdajatelj znanega lista »Danzinger Forpoatec. Oba se bosta vrnila v Gdansk tekom današnjega dne iz Berch-teegadena s posebnim letalom. Prinesla bosta s seboj tudi poseben načrt za organizacijo velikega zborovanja, ki bo 20. t. m. v Tannenbergu in bo na njem govoril Hitler. ff Anglija in Francija sta krivi za poljsko izzivanje" • pravijo v Berlinu sestati osebno s Strangom, ki je včeraj prispel iz Moskve v London in da od njega samega izve za stališče sovjetske Rusije, dalje pa tudi zato, ker se r Londonu čuti precejšnja vznemirjenost zaradi najnovejših ukrepov, ki so jih izdali v Nemčiji in s katerimi so določili vojaško pripravljenost. Glede te pripravljenosti v Nemčiji dobro poučeni krogi zatrjujejo, da so bili ti ukrepi izdani zato, da bi se jesenske vojaške vaje nemške vojske mogle čim uspešneje izvesti. Toda kljub rekviziciji bencina za avtomobile in kljub izpraznitvi šol v Berlinu in ostalih mestih z utemeljitvijo, da se bodo V njih. nastanili rezervisti, so te vesti vzbudile precejšnje vznemirjenje in nenavadno pozornost V javnosti. Berlin, 9. avgusta, m. Nemško časopisje se še vedno bavi z zadnjim govorom poljskega maršala Smiglyja Ridza ter poudarja, da Poljska nadaljuje s svojim izzivanjem Nemčiji. Tako med drugim »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja več poročil iz časopisa »Danziger Vorposten« ter pravi, da je Gdansk pripravljen za obrambo. Istočasno objavlja tudi faksimile poročila pariškega »Tempsa« od 7. t m. o slavnostih v Krakovu, v katerem stoji, da so poljske množice sprejele besede maršala Ridza Smiglyja z vzkliki »hočemo Gdansk«. Dalje list Poljakom očita, da neprestano izzivajo in povzročajo še večjo napetost v medsebojnih odnošajih- Večerni časopis »Nachtausgabe« pa prav tako pod naslovom »Igra z ognjem« naglasa, da Poljska neprestano meče plamenice v sod, napolnjen s smodnikom, ki lahko vsak trenutek eksplodira. V nadaljnjih komentarjih nemški časopis poudarjajo, da, sta glavna krivca za Poljsko izzivanje Francija in Anglija in da. se je ta boj proti Nemčiji začel znova istočasno z odhodom angl«' ško-francoskega vojaškega zastopstva v Moskvo. Nemški list podkrepljuje te svoje trditve z na-vedbo,_ da je poljski poslanik v Londonu pred nedeljskim govorom maršala Ridza Smiglyja bil sprejet pri maršalu in da je London zapustil šele v petek po razgovoru, ki ga je imel z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom. »Nachtausgabe« trdi, da je lord Halifax poljskemu poslaniku dal nekatera navodila, oziroma, da je naravnost vplival na vsebino govora Ridza Smiglyja. List zaključuje svoja izvajanja s tole ugotovitvijo: Prav tako je tudi Francija odgovorna za hujskanje na vojno. London in Pariz sta hotela s tem povrniti vojno razpoloženje Moskvi ter jo prepri-čati, kako neobhodno potrebna je vojaška zveza t zahodnimi demokratičnimi državami proti nemški nevarnosti. London, 9. avgusta, m. Snoči je bilo objavljeno poluradno poročilo, ki pravi, da angleški uradni krogi smatrajo, da je glede gdanskega vprašanja nastopilo nekakšno pomirjenje in to po sklepu gdanskega senata, da ne bo izvajal ostrih ukrepov proti poljskim carinskim uradnikom. Uradni krogi tudi izjavljajo, da obstoji upanje več ali manj neposredno. London, 9. avgusta, o. V Londonu so zelo zadovoljni z vestjo, ki je prišla iz Moskve, da je včeraj Molotov povabil k sebi poljskega veleposlanika in ga zaprosil, da naj sporoči svoji vladi, da Sovjetska Rusija zeli, da bi tudi Poljska poslala svoje vojaške zastopnike na vojaške posvete v Moskvo. V Londonu mislijo, da bo Molotov danes povabil tudi romunske vojaške zastopnike v Moskvo. Koncem tedna se vrne v London poljski veleposlanik grof Raczinski iz Varšave. Jutri pa se bo vrnil iz Bukarešte romunski poslanik Tilea, ki bo prinesel s seboj važna sporočila romunske vlade. Halifax se je nenadoma vrnil v London London, 9. avg. m. Zunanji minister lord naniax je prekinil svoj letni dopust v Yorkshiru r se bo danes vrnil v London. Tu bo ostal, ka-do konca tega tedna. V uradnem po-lnrri 16 ° 0 tem objavljeno, stoji, da se je tam tM, xSX vrnil v London z namenom, da opravi ™ f V0Sle' Zdi 8e< da i« razlog za Hali- o o vrmlev predvsem ta, da se želi čimprej V Bolgariji ni vojaških premikanj Sofija, 9. avg. m. Bolgarska brzojavna agencija objavlja, da so nekatere tuje poročevalske družbe izdala poročila, po katerih naj bi se Bolgarija že dvajset dni sem vojaško pripravljala na področju proti turški meji, in da se je bolgarsko prebivalstvo v obmejnem pasu moralo preseliti. Bolgarska brzojavna agencija je pooblaščena izjaviti, da preselitev obmejnega bolgarskega prebivalstva ni bila izvršena in da ljudje v okolici bol-garsko-turške meje mirno opravljajo svoj posel dalje. Kar pa se tiče vojaških priprav, je bilo že prej objavljeno, da sta bila vpoklicana dva letnika rezervistov in rezervnih častnikov, da se seznanijo z modernim orožjem. Rezervisti so bili poklicani na vojaške vaje na področje svojih vojaških poveljstev. Istočasno bolgarska brzojavna agencija odločno zanika vse vesti tujega časopisja, da je v Bolgarijo prispelo večje število vojaštva iz Nemčije in Italije. Ista agencija objavlja tudi tretji demanti, v katerem odločno zanika, da bi bil ob priliki obmejnega incidenta 21. julija pri Svilengradu umrl turški vojak, zadet od bolgarske krogle. Pri tem incidentu je bil turški vojak samo ranjen in so je tedaj mudil 200 m proč od meje na bolgarskem ozemlju, kar je bilo tudi uradno ugotovljeno * zapisnikom, ki so ga podpisali zastopniki bolgarskih in turških obmejnih oblasti, s čemer je ta incident likvidiran. Premoženje kralja Žoga zaplenjeno Tirana, 9. avgusta, m. Posebni komisar notranjega in zunanjega ministra je včeraj popisal in naplenil vse premoženje bivšega kralja Ahmeda Zoga in ostalih članov kraljevske rodbine ter vseh bivših ministrov. Ti ministri so bili Konstantin Koce, Musa Juve, Abdurahman Krosi, Abdurah-nian Libre, Faika aakre, Kičmet Delvin m general Aranisatas. Premoženje je bilo zaplenjeno v smislu določb namestniškega odloka, ki določa odvzem premoženja in posestev vsem onim osebam, za katere se je dokazalo, da so delale proti državi. Istočasno je tiranski dnevnik »Fascizmi« objavil oster napad na bivšega albanskega kralja in na njegovo vlado. Koliko filmov bo tekmovalo na Bienalu v Benetkah? Benetke, 9. avgusta 1939. Včerajj so se začele največje mednarodne filmske nagradne tekme v Benetkah. Na slovesnosti sta prišla italijanski in nemški propagandni minister in več odličnikov z vsega sveta. Za svetovno letno filmsko proizvodnjo so te tekme najbolj važne. Letos bc» na tekmi sodelovalo 12 držav in sicer je Argentina poslala kar šest filmov, znak, da se filmska industrija v Južni Ameriki uveljavlja samostojno z velikimi koraki. Češki protektorat je poslal dva filma in sicer »Humoresko« in »Potepuha Ma-kuma«. Udeležba Francije je bila na teh tekmah dasedaj zelo važna, ker so že nekaj let zaporedoma francoski filmi odnašali prve nagrade. Letos je Francija poslala na tekme 6 filmov in sicer film Duviviera »La fin du Jour«, o katerem pravijo, da je letos najboljši francoski film. Prav taka je med francoskimi filmi tudi film »Zverinski človek«, v katerem igrata glavno vlogo Jean Gabin in Simone Simon. Japonska je poslala v Benetke 4 filme, Anglije 3, Nizozemska 1, Švedska 3, Švica 2 filma, Južna Afrika 1, Madžarska 2 in Urugvaj 1 film. Belgija, Egipt, Indija, Romunija in Španija poslale samo dokumentarne filme. Letos pa Zedinjene države niso poslale nobenega filma. Vesti 9. avgusta Sovjetska Rusija je podelila maršalu Čankajšku novo posojilo, in sicer v višini 700 milijonov rubljev. Angleško javno mnenje je silno vznemirjeno zaradi treh letalskih nesreč, ki so se zgodile na predvčerajšnjih manevrih angleškega letalstva. Današnji londonski jutranjiki izredno ostro napadajo vodstvo angleškega civilnega letalstva, družbo »Airways«, ker je sklenilo do božičnih praznikov ustaviti ves potniški promet. »Dailv Express« piše, da je ta sklep sramoten in da najbolj dokazuje, kakšna je zmešnjava v an gleškem civilnem letalstvu. List predlaga vla di, da naj prevaža potnike kar z bombniki. Nova Španija je včeraj uvedla tri potniške letalske proge, jh sicer iz Burgosa proti Vittoriji, Madridu in Sevilli. Danes zjutraj ob 8 se je začela velika parada ita lijanske vojske po turinskih ulicah mimo kra lja in najvišjih dostojanstvenikov italijansko države. V paradi sodelujejo predvsem čete, ki so se udeležile manevrov. Korakalo je 50.000 mož in vozilo je mimo kralja 10.000 motornih vozil. Sprevod sta odprli liktorska italijanska mladina in albanska kraljeva garda. Nemške oblasti so odredile vsem prodajalcem ben cina in motornih olj, da morajo imeti v svojih zalogah stalno 15 000 do 25.000 litrov bencina Tolikšno zalogo bodo morali imeti ves čas, dokler bodo trajali manevri nemške vojske. I* Gibraltarja poročajo, da so španske oblasti od redile zgraditi utrdbe in obrambne nasipe 20 km proč od gibraltarske meje. Roosevelt je podal časnikarjem izjavo, v kateri jr rekel, da so si člani kongresa, ki so glasovali proti reviziji nevtralnostnega zakona, zvezali roke. Dodal je še to, da zdaj nima dolžnosti, da bi zaviralno vplival proti vojni. Kogres je je vzel nase veliko odgovornost. Iz Ženeve poročajo, da misli švicarska vlada ku piti veliko radijsko postajo, ki jo je imela Zveza narodov. Do prodaje te postaje je prišlo zaradi tega, ker Zveza narodov nima več dovolj sredstev za njeno vzdrževanje, Švicar ska vlada pa se boji, da ne bi v primeru vojne kdo izrabljal te postaje, ki ne spada pod švicarsko zakonodajo. >United Press* poroča, da se v Londonu zelo tru dijo zato, da bi lahko dosegli mirno rešitev vseh težav v mednarodni politiki. Voditelji vseh strank bi naj bili sestavili resolucijo, v kateri predlagajo miren sporazum o reviziji vsega, kar je sedaj v Evropi. Nemški vojskovodje so bili te dni pri Hitlerju in so\ imeli važne posvete z njim o razvoju se-dahje mednarodne krize. številni listi pišejo, da so novo ustave nacionalistične Španije predložili sv. očetu v odobritev. Strang je na poti iz Moskve prišel v Stockholm in danes zjutraj odpotoval naprej z letalom v London. Is Sofije je odpotovalo v Moskvo na poljedelsko razstavo 25 članov bolgarskega parlamenta Rusko poslaništvo v Sofiji pa že nad eno leto vodi en sam uradnik, ker je prejšnji poslanik Razkolnikov pobegnil s svojega mesta in se ni hotel vrniti v Moskvo. Franco bo sam predsednik nove vSade j f^r}z' f avS‘ °- Iz Burgosa prihajajo vesti, da so končane vse priprave za sestavo nove španske vlade. Borba za vlado je trajala ie od zaključka državljanske vojne in sta se za premoč borih dve skupini: vojska in pa falanga. Generali so zahtevali vojaško diktaturo s Francom na. čelu, falanga pa je zahtevala, da naj bo predsednik vlade Francov svak Sa-rano Sunner. Borba je bila zelo huda in se je sedaj zaključila takole: Predsedstvo vlade bo prevzel sam general Franco in ne bo imel nobenega drugega port-feljn. Podpredsednik vlade bo sedanji zunanji minister general Jordana, dočim so mislili, da bo podpredsedstvo vlade imel Francov ivak Sarano Sunner. ."Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo Sunner postal vodja falangp, ostal pa bo ie naprej notranji minister. Vendar pa bi naj vpliv falange ne bil tako velik, ker Sunner ne bo podpredsednik vlade. General Jordana je bil zmeraj najbliiji Francov sodelavec in bo torej Jordanov vpliv na državno politiko zelo velik. Nova vlada bo imela 12 ministrstev. Vojni minister, ki bo zdruiil vojno, letalsko in mornariško ministrstvo, bo drugi odlični general nove Španije general Davilla., ki je tudi močan zastopnik vojaških krogov. Zunanji minister pa bo polkovnik Beih-beder, ki je sedaj visoki komisar v španskem Maroku. Tangar, 9 avgusta. A A. Havas: S«mkaj so prispele vesti, da je general Franco sestavil liito svoje vlade, objavil jo bo pa šele jutri. Nova španska vlada bo takole sestavljena: predsednik vlade general Franco, podpredsednik Bajamondo, minister brez portfelja general Gomez, notranji minister Jordana, mornariški minister Sunner, vojm minister Sanchez, zunanji minister general Davila, finančni minister polkovnik Bergeder, industrijski ministei Laras, kmetijski minister Le-querica, sedanji poslanik v Parizu, pravosodni minister Gortaris, prosvetni minister Perez, minister za sindikate Martin, minister za tisk in propagando general Jarve. Serano Suner bo postal predsednik politične junte, podpredsednik pa general Asensio. General Muno* postane gl. tajnik namesto Oueste. Cesta Maribor-Fram se bo xačela kmalu graditi Maribor, 8. avgusta, Iz Belgrada je prispela vest, da je vprašanje modernizacije državne ceste Maribor—Fram končno rešeno. Dela so oddana ter so urejene tudi že vse ostale formalnosti, tako da se bo preureditev pričela še v letošnji gradbeni sezoni. Gradbeno ministrstvo se je odločilo za asfaltirano cesto, dasi je bila v načrtih napravljena tudi varianta z betonskim cestiščem, ki pa bi bilo dražje kakor asfaltno. Za 10'A km dolgo cesto od Tezna pri Mariboru do Frama je določenih 12,000.000 din. Preden se bodo sedaj začela dela na tej cesti, bo treba izvršiti še nekatere predpriprave. Te obstojajo predvsem v zagotovitvi zemljišč, ki so potrebna zaradi razširjenja cestišča in zaradi iz-ravnanja nekaterih ovinkov. Zemljišča se bodo odkupila ter po potrebi tudi razlastila. Pričakovati je, da ne bodo delali prizadeti posestniki velikih J težkoč, saj vsakdo uvidi, kako nujno je potrebno, da se ta cesta končno vendar uredi. Odkup oziro- * ma razlastitev se bo izvršila vzdolž vse trase v občinah Fram, Slivnica, Hoče in Radvanje. Pričelo se bo s temi pripravami najbrž že prihodnji teden. Nova trasa se bo držala sedanje smeri, pač pa se bodo nekateri nepotrebni ovinki izravnali. Na dotičnih mestih se bo izpeljala cesta po novi podlagi. Drugod se bodo ovinki razširili ter zavoji dvignili. Pričakovati je, da bodo zemeljska dela končana letos, tako da se bo prihodnjo gradbeno sezono lahko izvršilo asfaltiranje cestišča. Cesta Maribor—Fram bo izvršena trpežne je, kakor cesta Št. IIj—Maribor. Dočim je bilo določenih za modernizacijo 12 km dolge ceste Maribor —Št. Ilj samo 4,000.000 din, se bo porabilo za 10K km dolgo cesto Maribor—Fram 12,000.000 din. Na cesti se bo napravila popolnoma nova podlaga, ki se bo nasipala z eklogitom. Ta gramozna plast se bo prepojila z asfaltom, na vrhu pa pride še posebna plast iz mešanice peska in asfalta. Na šentiljski cesti pa je samo vrhnja plast prepojena z asfaltom. Ljubljana od včeraj do danes Končno je vendarle nekolika deževalo, toliko, da se lahko reče. Nebo pa ni ostalo za dolgo časa etmemo. Oblaki so se razgrnili, sonce je spet zasijalo. Ozračje pa s« kar nekake* ne more prav segreti, hladno je poetalo. Je že tako; kakor stopimo v avgust, je konec prave vročine, čim se mesec prevaga čez polovico — pa Velikem Šmarnu — pa začne že močno kazati na jesen. Ob šmarnih mašah je že nekaj jesenskega v zraku, tudi če sonce še vedno močno pripeka. Cas zorenja je tu, kmalu bo zemlja dala svoje sadove. Pcvmalem se unaša najhujša vročina, tudi vrste kopalcev se sicer počasi in pomalem, vendarle pa vztrajno redčijo, Je6©n bo že prav kmalu. Spet nekaj nesreč V škaf vrele vode je padel triletni Tonček Frlin, sin posestnika z Velikih Rebrc. Tonček se je prav hudo opekel po životu. Prekupčevalec z živino, Ivan Vrhovnik iz Trzina, je padel pri Lukovici z motorja ter se po-tolkel. Z vozm je zadel ob tramvaj Draga Slak, h la- , pec pri Bajžlju v Ljubljani. Sunek je Bajžlja vrgel | z voza. Padel je na tlak ter ee pobil. | Tončka Pirnat, brezposelna poetrežnica v Ljubljani, je na cesti padla in se potolkla. Kirojaik. pomočniku Stanku KovSetu je eksplodirala špiritna svetilka. 'Kovše je dobil hude opekline po životu in po rokah. Padel je ter si zlomil roko tesar pri državnih železnicah, Tone Zalič. Antona Seršelo, sina ključavničarja iz Ljubljane je pičil gad. Letos je o gadjem piku bilo nasplošno le redko slišati. Reševalci so prepeljali v otroško bolnišnico štiriletno posestnikovo hčerko Rozalijo Koširjevo s Plavškega rovta nad Jesenicami. Pred dobrimi 14 dnevi je na polju stopila na gori obrnjeni smp. Ostro nabrušeno rezilo se ji je zarezalo globoko v stopalo, Rano so obvezali in se zanjo brigali kar domači 6ami, ker so menili, da se bo že lepo sama zacelila. Seveda pa otrok nima pravega obstanka in kakor hitro je Rozalija začutila, da je noga ne boli več toliko kakor prej, je seveda začela pohajati okrog hiše kakor bi bila že zdrava. Pred kratkim časom pa so se na dekletcu začela kazati znamenja zastrupitve e tetanusom. Najprej ji je postala trda noga, nato pa so ee učinki začeli kazati že kar tudi drugod po životu. Njeno stanje je postalo toliko nevarno, da so jo domači brž poslali k jeseniškemu zdravniku, ki je dekletcu dal dve injekciji ter ukazal, naj jo kar se le da hitro odpeljejo v ljubljansko bolnišnico. Presneto je treba paziti pri takihle rečeh! Bog ne daj, da bi prišla na odprte rane kakšna nesnaga! Če človek ne pazi, kar naenkrat dobi tetanus. To je pa od sile nevarna reč. Če se človek rani, je boljša pretirana skrb kakor brezskrbnost! Tovorni avtomobili na naših cestah Naš tovorni promet se zadnja leta vedno močnejše in naglejše motorizira. Dan za dnem srečamo na naših cestah velike tovarne avtomobile, ki visoko naloženi drve po naših cestah. Prav gotovo na naše ceste ne spadajo vsa vozila,, saj so nekatera delana za velike moderne ceste kakor so jih zgradile v zadnjih letih nekatere naše sosedne države, zlasti Nemčija in Italija. Če pa so oblasti v promet pripustile vsakovrstna vozila ne glede na velikost, razsežnost in nosilnost, potem lahko prav gotovo upravičeno zahtevamo, naj bodo tovorni avtomobili na vak način opremljeni z vsemi potrebnimi pomagali, ki olajšujejo vožnjo njim samim, pa tudi drugim vozilom na cesti in ki večajo varnost. Vsak tovorni avto naj bi imel iskalo-ogledalo, da lahko vidi, kaj se za njim na cesti godi. Vsak tovorni avto pa bi povrhu moral imeti tudi kazalec smeri. Tako bi bila marsikakšna prometna nesreča lahko preprečena. Po^ tem se vozniki ne bodo izgovarjali, da so imeli preveč naloženo in da niso na noben način mogli videti, če je kdo za njimi, in da tudi znakov niso slišali. To dvoje, kazalci smeri in iskalo-ogledalo, re6 ne predstavlja takega izdatka, da si ga ne bi mogel vzeti v breme tisti, ki si je bil nabavil tovorni avtomobil. V bodoče naj ta princip z vso strogostjo, natančno«tia in doslednostjo uveljavljajo tudi policijski prometni predpisi. Hud karambol na BIeiwe;sovi cesti Kitajska misijonska razstava v Mariboru Maribor, 8. avgusta. Danes se je odprla v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6 misijonska razstava kitajskega škofa msgr. Čenga iz Čan-tunga. Škof Čeng je prišel v Evropo zaradi poročanja sv. očetu, pa tudi zato, da zainteresira za svoj misijon one narodnosti, ki so v njegovi škofiji zastopane po svojih sodelavcih. Med temi narodi Slovenci nismo na zadnjem mestu. Ravno pri njem delujejo štiri slovenske šolske sestre iz Slovenske Bistrice. Msgr. Čeng je prinesel s seboj celo zbirko predmetov iz kitajskega verskega in družinskega življenja, katero sedaj razstavlja v Mariboru. Razstava je zelo dobro uspela že v Ljubljani, pa je tudi v Mariboru vzbudila veliko zanimanje. Razstavljena je krasna keramika — umetnine velike vrednosti, ki predstavljajo v miniaturni izdelavi razne živali. Dalje sta razstavljeni dve popolni mandarinski obleki, zelo slikoviti sta dve plesni halji, krasen je namizni prt — vezenina, ki vzbuja splošno občudovanje razvajenih oči, prav tako tudi druge vezenine in tkanine, ki niso dokončane. Višek razstave pa sta dva žrtvenika, oba nad 4000 let stara, ki sta bila nekdaj last vladarske rodbine ter sta ji služila tri rodove. Pozornost vzbuja tudi fini kitajski porcelan. Pa tudi iz najnovejšega kitajskega življenja so razni predmeti, posebno zanimajo slike iz sedanje kitajsko-japon-ske vojne. Škof Čang pride osebno v soboto v Maribor ter bo od 17 do 18 sam na razstavi pojasnil pomen razstavljenih predmetov. Vstop na razstavo je prost, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejemajo. Razstava je odprta vsak dan do ponedeljka 14. t. m. od 8 do 18. Obisk toplo priporočamo. Zagoneten utopljenec v Dravi Maribor, 8. avgusta. Včeraj zjutraj so našli ljudje v lovilnici za les na Dravi pod Koroško cesto truplo utopljenca. Bil je to 35 do 40 let star moški, oblečen v delavno obleko, srednje postave ter kostanjevih las in brkov. Pri utopljencu so našli listine, glaseče se na ime Jožef Kolar z Mute. Utopljenca so spravili v mrtvašnico na Pobrežju, kjer ga je pregledal zdravnik, ki je odkril na glavi sumljive poškodbe. Zaradi tega je državno pravdništvo odredilo obdukcijo, ki jo je izvršil danes popoldne sodni zdravnik dr. Jurečko. Kazalo je namreč, da bi znale te poškodbe izvirati iz zločinskega dejanja. Obdukcija pa je pokazala, da se je mož zadušil v vodi, vendar ni izključeno, da je omenjene poškodbe dobil še pred padcem v vodo. Zaradi tega je odrejena preiskava, ki jo vršijo orožniki na Muti. Ljubljana, 9. avgusta. Davi okrog tričetrt na osem ie na križišču Blei-weisove in Aleksandrove ceste prišlo do hudega karambola, ki bi bil 6kora| zahteval človeško žrtev. Treščila sta drug v drugega avtomobil, ki ga je vozil dr. inž. Pogačnik Metod iz Podnarta, in motorno kolo, na katerem je sedel trgovec Emil Margon z Brda št. 77. Avtomobil je sunil motorno kolo vstran, vozača pa je vrgel na pločnik. Pri tem si je Margon zlomil levo nogo, zdi pa se, da je najbrž dobil tudi pretres možganov. Kakor vse kaže, je nesreče kriv avtomobilist, ki ni vozil pravilno, dočim ie motorist vozil v redu. Na kraj karambola so takoj prihiteli reševalci, ki so Margona naložili na avtomobil ter ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. larocajte Slovenski dom Sodbe pred okrožnim sodiščem Maribor, 8. avgusta. V današnjem »Slov. domu« smo poročali o dveh zanimivih razpravah, ki sta se vršili pred mariborskim okrožnim sodiščem. Pri prvi razpravi se je zagovarjal pred velikim senatom čevljarski mojster Fr. Škerjanc iz Mihalovcev zaradi umora. Dne 16. junija t. 1. je ustrelil pred svojo hišo soseda posestnika Matijo Vajdo. Med Škerjancem in Vajdo je vladalo že več let hudo sovraštvo, ki pa ga je v glavnem zakrivil Vajda zaradi svoje nasilnosti. Dne 16. junija je Vajda grozil Škerjančevi ženi, da jo bo ubil. Škerjanc se je postavil v bran, pa je Vajda še njega ogrožal. Nato je Škerjanc skočil v hišo, nabil puško ter s praga ustrelil na daljavo 1 metra Vajdo v srce, da je bil pri priči mrtev. Med razpravo se je posrečilo Škerjancu dokazati, da je izvršil svoje dejanje v silobranu, zaradi česar je bil obsojen samo zaradi prekoračenega silobrana na 6 mesecev strogega zapora. — Dosti hujša kazen je zadela drugega osumljenca, ki se je nato zagovarjal zaradi grdih sleparij pred malim senatom. 31 letni Franc Knezer s Pobrežja pri Mariboru se je predstavljal raznim brezposelnim revežem kot tekstilni mojster iz Hutterjeve tovarne ter jim je obljubljal v tem podjetju službo, če mu plačajo podkupnino. Od 11 oseb je na ta način izvabil zneske od 20 do 800 din. knezer je bil že sedemkrat obsojen zaradi sličnih sleparij, pa mu je sedaj sodišče prisodilo 1 leto in 10 mesecev robije. Naši fantje v Liegu Li&ge, 6. avgusta. Včeraj zjutraj je bilo v našem domu že zgodaj živahno. Ob 6 smo že vstali, čeprav so bili telovadci že prej zbujeni. Prav dobro so vsi razpoloženi: nekateri, katerim prednjači Varšek, zbijajo šale in ee ne boje nastopa, saj so ze rutinirani; drugi, to so posebno mlajši, so bolj tihi in nestrpno čakajo odhoda (tem pa stoji na čelu Jezeršek). Zajtrk ni bil ravno obilen, pa nič ne de, saj vsi mislijo samo na nastop. Ob 8 smo se z avtomobili odpeljali na razstavo (L’expoeition de l’eau), kjer je ogromen prostor, ki pa, žal, še ni bil pripravljen. Dobro je povedal Skušek, ki zabava atletsko republiko: če bi bilo tako urejeno kot je veliko, bi bilo izvrstno. Ponoči je močno deževalo, pa so se po vsem prostoru nabrale velike luže. Orodje so šele sedaj ob 8 postavljali in ga pripravljali. Bilo ga je treba še očistiti, pripeljati blazine in drugo, tako da se je začelo tekmovanje namesto ob 9 šele ob 10. Organizacija je slaba. Sodnikov je dosti in vsak hoče poveljevati. Mi atleti smo se zanimali za tekališče. Vprašali smo nekega reditelja, kje je. Pa je odgovoril, da ga bodo šele uredili na tem prostoru. Kako bodo to napravili, smo radovedni. Medtem ko so tekmovalci poskušali vaje na orodju, smo si mi »civilisti« malo ogledali razstavo. Preveč prostora bi porabil, če bi vse opisal. Posebno velik prostor zavzema veselični prostor. Tam lahko skačeš s padalom, se voziš z miniaturno železnico, ki je speljana okrog sejmišča, se voziš z vzpenjačo itd. Še mnogo drugih stvari je, kjer lahko v kratkem času zapraviš mnogo denarja. Velik prostor zavzemajo paviljoni z razstavami, posebno zanimiv je športni paviljon. Tudi posamezne države imajo lepe reprezentančne paviljone. Zal, jugoslovanskega ni! Ko smo se vrnili, se nam je nudila že pestra slika. Vrste nižjih oddelkov so že nastopale, reprezentančne vrste pa so bile že pripravljene za nastop. Švicarji so ravnokar prišli. Blizu se pripravljajo Francozi, ki so poleg Švicarjev naš največji strah. Kermavner in Varšek nekatere poznata in se z njimi rokujeta. Nekaj jih tudi jaz poznam od lanskega Mednarod. mlad. tabora. To so olimpijci Herold s številko 13 in brata Schwin-dehveina. Holandci imajo vrsto, ki je fizično najslabša, poleg pa stojijo naši zagoreli kranjski Janezi, ki tvorijo lepo vrsto in so fizično najbolj razviti. Na čelu jim je Kermavner, ki deli številke in daje zadnja navodila. Luksemburžani imajo isto zastavo kot mi, pa bi jih kmalu zamenjal. Medtem je prispel k naši vrsti naš poslanik g. Gjorgjevič, ki se ves čas zelo zanima za nas in nam povsod pomaga. Prinesel je časopis ^La Mense«, v katerem sta na prvi strani dve naši sliki, ko polagamo venec na grob Neznanega in Srbskega vojaka. Vrhovni sodnik pokliče vrste k orodju. Nasi gredo najprej h konju. Prvi nastopi Frankič, za 1 njim Janež, ki je imel smolo, na konju mu je namreč spodrsnilo, pa je moral vajo skoraj pre* kiniti. Jezeršek, ki je prišel za njim, je imel tremo in je delal vajo veliko slabše kot sicer. Kermavner in Kokot sta bila sigurna v vaji. Natlačen je bil seveda najboljši in je dosegel 19 točk, dočim jih je Varšek, ki mu je sledil, dosegel 18.2. Drugo orodje naših telovadcev je bila bradla. Izkazali so se na tem orodju Varšek, Jezeršek in Janež. Tu so vsi izpolnili naše nade: dosegli so vsi potrebno število točk. Nato h krofom! Fric Natlačen je tu briljiral s svojo težko in lepo izpeljano vajo. Tudi Janež in Varšek sta ee dobro držala. Sledil je drog, kjer je prednjačil Janež. Zal, sta tukaj nekoliko odpovedala Kokot in Kermavner, ki sta škodila vsej vrsti za končni pla-sman. V skoku čez konja se je spet postavil Varšek. Zaostajal pa ni Kermavner. Janež in Frankič, ki sta na treningu bila na tem orodju najboljša, sta imela neverjetno smolo: pri odskoku se je namreč odskočna deska premaknila, pa sta izgubila ravnotežje. Varšek je bil tudi od ostalih telovadcev Francozov in Belgijcev najboljši. Pri prostih vajah je bil najboljši Kokot, Janež je bil drugi, bil bi pa lahko prvi, da mu ni nagajala bolečina na peti. Razlika med njima je bela stotinka točke. Na teku 100 m je od vseh tekmovalcev bil prvi Natlačen z 12.001 Končni pla-sman: 4. Natlačen, 6. Varšek. — Vsi rezultati še niso znani 1 Zmago Košir. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Ljubljana letalcem Ljubljana, 9. avgusta. Med dragocenimi ki krasnimi darili za zmagovalce na letalskem mitingu je zaradi svoje velike umetnostne vrednosti zbujal posebno zanimanje in občudovanje darilo ljubljanskega župana dr. Jura Adleši-{a, ki je spet dokazal visoko stopnjo našega mesta v estetskih zadevah. Gotovo mestno županstvo ljub-l|an«k<> z izhiro svojih daril prednjači vsem jugoslo-mestom in daje tudi raznim organizacijam ter zasebnikom najlepši zgled, kakšna darila je treba da>at* °t> »lovesnih prilikah. namen, da s tem ali onim darilom razveseli obdarovanega. Hkrati so pa razna darila tudi odlikovanja in zato m0raj0 ta darila ustrezati s svojo notranjo ceno in vrednostjo tudi položaju onega, ki to darilo ali odlikovanje podeljuje. Na drugi strani pa mora biti darilo tudi primemo priliki, ob kateri ,e podeljeno. Zato je tudi izbira najmanjšega darilca ob kakršnikoli priliki precej težavna in napravi večkrat precejene skrbi tudi najpreprostejš®-mu človeku ze ob godovih in o praznikih. Vsakdo se namreč zaveda, da cenimo in tudi večkrat spoznamo darovalca po darilu. Župan mesta Ljubljane v tem pogledu gotovo vedno skrb'i, da dostojno zastopa mesto Ljubljano. Zlasti zadnje čase opažamo, da so vsa darila mesta Ljubljan izredno lepa in tudi vedno izdelek ljubljanskih umetnikov in obrtnikov, Tako ta darila hkrati predstavljajo tudi zares, visoko stopnjo ljubljanske umetnosti in umetnostne odbrti ter delajo čast vsem, ki so jih izdelali. Za 1. krožni let šolskih in športnih letal je župan ljubljanski dr. Juro Adlešič podaril nalašč za letalce naročeno umetnino. Pred zemeljsko poloblo mirno plava v zračnih višavah genij z vencem zmage v roki. Plemenito figuro klasično lepega genija, ki je kakor brez teže, je nalašč za ta namen modeliral znani ljubljanski kipar Božidar Pengov in se spet izkazal mojstra. Težki problem plavanja v zraku je režHl nenavadno posrečeno, da ta samo pol metra velika statueta pomeni prav odlično plastiko. V bron je genija vlil livar Mostar na Galjevici, patiniral ga je pa akad. kipar Božidar Pengov sam. Venček zmage s trakovi je pozlatila pasarska in posrebrarska delav-■ nica Brata Zmuc na Tyrševi cesti, ki je izdelala tudi polohlo in jo motno pozlatila. Svetle so samo na rob poloble vgravirane črke napisa: »ŽUPAN MESTA LJUBLJANE DR. JURO ADLESIC MCMXXXIX« in pa grb mesta Ljubljane sredi poloble, da je vse darilo s svetlim in motnim zlatom ter bronom prijetno za oči in tudi reprezentativno. Kakor že več drugih daril mestnega županstva, je tudi to darilo zamisel in napravil natančen osnutek zanj mestni inženir arh. Boris Kobe, ki ga za lepoto vneta javnost hvali tudi zaradi drugih umetnostnih del. Darilo ljubljanskega župana si je priboril zmagovalec med športnimi letali, namreč osrednji odbor Aerokluba v Belgradu z letalom SIM X. Prekrasno trofejo so beograjski letalci odnesli takoj • seboj, da z njim okrase svoj društveni lokal, kjer jih bo plemenita lepota darila ljubljanskega župana vedno spominjala na Ljubljano in spodbujala k nadaljnjemu napredku našega civilnega letalstva. 33 Skrivnost smrtne megle Na drugem koncu napeljave je zavladal molk. Kaj to pomeni? Kaj je bil razgovor prekinjen? »Moj razgovor je bil prekinjen,« je rekel in se čudil, kako mirno se je bil izrazil. »Datje prosim, dobite mi še enkrat zvezo.« Dobro rejeni gostilničar je odracal proti celici, a Devorny se je vsedel za okroglo mizo. Raztresen se je spustil v pogovor z dvema gostoma, ki sta šele sedaj prišla. Njegovi možgani so komaj še vedeli kaj o tem, kar je govoril njegov jezik. Gostilničar se je spet prikazal. >Motnje v vodu,« je povedal in obžalovaje skomizgnil z rameni. Ne dobim nobenega odgovora.« Devorny je pritrdil. Nato je vrgel novec na mizo in se odpravil na pot. Spet je tekel po tej kratki progi. Spet Je pogledal skozi špranjo pri vratih. Vs8 v redu. Mož v kotu je sedel natančno tako kot poprej. Kljub temu je bil Devorny le napol pomirjen. Prekinjeni telefonski pogovor mu ni hotel iti z glave. S sunkom je odprl vTata in klecnil čez prag. Dim in vročina sta mu skoro vzela dih. Zapeklo ga je v oči. Za nekaj sekund je zaprl veke. Nato jih je spet odprl. Zmeden je za strmel, ne da bi mogel razumeti, v moško postavo, ki je slonela tam zraven odra za godce: moški v navadni delavski obleki, kakor vsi drugi tukaj. Na obrazu lahen nasmeh, ki nikakor ni izzival strahu, — toda Devornyju je bilo, kakor da bi ga ledena roka zgrabila okrog njegovega srca. Ta mož, ki se mu je tako prijazno nasmehnil — je bi Morris, XVI. 1 Brez dvoma — ta obraz, te skoro dekliške mehke poteze, lahno odprte ustnice in nekolike kodrasti črni lasje — vse to se je neizbrisno vtisnilo v Devornyjev spomin. Posebnost pa je bila le v tem, da se je ta mož smehljal. Gledal je vanj in se pri tem čisto brezskrbio smejal. Moral je njega, Devor-nyja, vendar tudi spoznati. Na katerikoli način se je že moralo izdati njegovo presenečenje, njegova osuplost... Bliskovito hitro je premišljeval Devorny. Medtem ko je z muko razširil svoje ustnice in jih nakremžil, so delovali njegovi možgani mrzlično naprej. Kaj je Morris morda ni prepoznal? Skoro malo verjetno. Kakor da bi bilo danes, je videl Devorny pogled, s katerim ga je oni takrat pozijal. Ne da se misliti, da bi mož, ki je nekoga nekoč tako premotril, spet pozabil... >Krasno, krasno slavje danes,« je bebljal Devorny in tovariško potrepljal Morrisa po rami. Ne, tako dolgo, dokler natančno ne ve, da ga je ondi spoznal, se še noče vdati. Morris se je prijazno smehljal, kakor se smeje popolnoma trezni človek, če se hoče pijanec pozabavati z njim in ga on noče po nepotrebnem dražiti. »Da, čisto prijetno,« je dejal tiho in raztreseno. >Ima velike in nedolžne otroške oči,c je ugotovil Devorny sam pri sebi. Toda zaradi tega se ni pustil zmesti. Te otroške oči utegnejo koga čisto drugače pogledati, to je vendar vedel. Igral je komedijo. Seveda I popolnoma izdelana igralska spo sobnost je bila to. Skoro se je Devorny sramoval svoje lastne igre, ki se je ob igri njegovega nasprotnika morala imenovati grozen diletantizem ob umetniškem znanju. »Pridi, tovariš, spijva skupaj kozarček!« se ie zadrl detektiv. »Videti je, da si še prokleto trezen.« »Jaz sem zašel semkaj šele prav kar in slučajno,« je pritrdil oni drugi prijazno. »Toda kozarček ga bi raid spiL« Roko pod roko sta stopila obadva k prosti mizi in se vsedla. Kmalu se je razvil živahen pogovor. Morris se je vedel pri tem tako neprisiljeno in naravno, da je Devorny dvomil, če ga je ta v resnici prepoznal. Vendar mu je potem postalo kar vroče, ko se je zamislil, da obstoji čisto enostavna razjasnitev za dejstvo,p če se je Morris v primeri z njim znal boljše obvladati. Zanj, za Devornyja je bilo srečanje popolnoma nepričakovano, nasprotno pa ga je mogel Morris videti že prej, ga opazovati in se nanj pripraviti. Toda zakaj mu ni gel potem rajši s poti? Uganka nad uganko! »Ze dolgo tukaj na delu?« je poizvedoval detektiv, ko sta bila že tako daleč, da se tako vprašanje ni moglo smatrati za vsiljivo. »Ne,« je odgovoril Morris mirno, »šele od včeraj. Pred dvema dnevoma sem bil še v zaporu.« Tako prostodušno je izgovoril te besede, kakor da bi bila ječa sama po sebi razumljivo prebivanje za dostojnega človeka. »V ječi?« je zaklical Devorny zmeden — in bil ie zares. »Za vraga! No, na zdravje! Dobro, da si svojo kazen sedaj že odsedel.« Morris je zmajal z glavo, »Nisem odsedel svoje kazni. Pobegnil sem. »Nato je nekako turobno pristavil: »sicer pa nisem sedel po pravici. Neki zloben človek me je obrekoval.« Devorny je takoj razumel, da vodi Morris ta razgovor i nekim prav določenim namenom. »Taka nesramnost!« se je razburial. >Ti boš tega podleža seveda poplačal, moj sinček?« Od tu in tam Okrog 23M0 vagonov pšenice je že odkupila Privilegirana izvozna družba. Ponudba s strani pridelovalcev in trgovcev je zato tako velika, ker so cene pšenici na svetovnih tržiščih zelo nizke, do-čim je Prizad ponudil mnogo višje cene. Povsod po svetu je bila letošnja žetev sicer slabša kakor lani, vendar pa kljub temu obilna, v Kanadi in drugih severnih državah pa celo rekordna. Prizad ima na razpolago še mnogo žita, pa ga ne more kupiti, ker nima silosov, v katerih bi se žilo shra nilo čez zimo za primer, da prej ne bi bilo nobenp večje kupčije s tujino. Najboljši kupec je Nemčija, ki nudi višje cene kakor so na svetovnih tržiščih, to pa zato, ker ne plačuje blaga v gotovini, temveč s svojimi industrijskimi pridelki. Nemčija je navezana na naš trg, kajti v državah, ki imajo svobodno valuto, žita ne more kupiti brez gotovine. 25 letnico cerske bitke bodo nad vse slovesno praznovali 10. avgusta v Mačvi. To je petindvajsetletnica znamenite bitke pri Ceru, ko so Srbi premagali avstrijsko armado, ki je prodirala iz Bosne ter jo vrgli čez Savo. Njihova zmaga je bila nepričakovana ter je presenetila ves svet. Nihče se namreč ni nadejal, da bo mala v balkanski vojni izčrpana Srbija mogla kljubovati svežim in boljše oboroženim avstrijskim armadam. S cersko zmago so si Srbi za daljši čas zagotovili kolikor toliko miru na meji, kajti Avstrija je imela potem dosti opravka z rusko vojsko. Dunajska filmska družba, ki s nima film »La-etjarji na Donavi«, je z dvema ladjama priplula pred Belgrad. Med igralci se nahajata znana igralca Attila Horbiger in njegova žena Paula Wessely. Vsa skupina bo ostala pred Belgradom tri dni, nato pa bo odrinila naprej v Crno morje, kjer bodo s snimanjem nadaljevali. Zaradi svoje bahavosti bi skoro prišel ob življenje hišni posestnik Dušan Kalabič iz Belgrada. Mož se je imel navado bahati pred prijatelji, kako lepe tisočake pobere vsak mesec od svojih stanovanjskih najmenikov. Predvčerajšnjim pa so ga zvečer našli na stopnicah njegove hise nezavestnega. Ko se je Kalabič vrnil domov, mu je izza hrbta skočil neki neznanec in ga močno udaril po glavi. Kalabič se je onesvestil, medtem pa mu je razbojnik pobral okrog 7000 dinarjev, ki jih je na najemninah pobral. Stanovalci v hiši si zločin razlagajo tako, da se je njihov gospodar prerad bahal in je tako širil bajko o svojem bogastvu, kar je zmamilo nekega zločinca, da ga je oropal. Tramvajski promet je na bolj oddaljenih lini-]ah začela ukinjati belgrajska občina. Nabavila si je namreč več avtobusov in jih že dala v promet. Ker se je novost obnesla, je občina naročila še nove avtobuse, zlasti pa za enotirne linije v predmestjih, kjer so zaradi križanja nastajale večje zamude. Cene so obveljale iste kakor na tramvajih. Polagoma bo občina uvedla avtobus ali tnlibus na vseh enotirnih progah in morda sčasoma tudi po vsem mestu. Božjepotna katoliška cerkev, kjer se skupaj sestajajo katoliki in pravoslavni, se nahaja v Tekiji pri Sremskih Karlovcih. Cerkev, posvečena Mariji Snežni, je bila postavljena 1. 1716. po zmagi Avstrijcev nad Turki. Ljudsko izročilo namreč pravi, da je 5. avgusta imenovanega leta padel med nalivom sneg, ki je preprečil Turkom napredovanje. Ko pa so jjrišle avstrijske čete, so se morali Turki z begom rešiti. Od takrat so začeli romati v novo cerkev vsi katoliki in pravoslavci, da se poklonijo čudodelni sliki Matere božje. Pred odhodom v Ameriko, kjer se bodo borili za prvenstvo sveta v tenisu, so »mušketirji« Punčec, Pallada, Kukuljevič in Mitič obiskali dr. Vladka Mačka v Kupincu. Dr. Maček jim je na dosedanjih uspehih čestital in se zanimal za to, če so dobili od ministrstva za telesno vzgojo obljubljeno podporo. Kakor se izve, je ministrstvo podporo 100.000 din že nakazalo z namenom, da bi naši teniški zastopniki mogli odpotovati v Ameriko nekaj dni prej, da hi ee v Ameriki lahko privadili tamkajšnjim igriščem, ki niso trda, temveč travnata. Brezobzirno so se začeli boriti za svoje pravi«« pekovski pomočniki v Dubrovniku. Z mojstri so s sprli pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo in zato stopili v stavko. Nekateri mojstri so si skušali pomagati na ta način, da so začeli peči kmh s pomočjo svojega pomožnega osebja, ob-e"®m P® so si dali dovažati kruh iz Trebinja. Pomočniki pa so postavili zasedo in so prvi tak pre-. onemogočili na ta način, da so ves liciia ki !i n Nastopiti je morala po- re troeti W f^ku>očih prijela, ker ne mo-i? ^klmi srwlstvi Pomočniki pre-P L ^ „ v mesto’ kajti prebivalstvo vendar ne more ostati popolnoma brez kruha Kakor se da razbrati iz pisa*ia hrvaSkih j sov, ie prišlo do stavke zaradi pretiranih zahtev pekovskih pomočnikov. O tem, komu pripada podpora za potrebne stroške ob pokopu umrlega državnega uradnika j® izdal zanimivo razsodbo državni svet. v tei razsodbi je rečeno, da sme izplačati državna blagajna pogrebnino v znesku ene mesečne plače tisti osebi, ki je plačala račune za 'pogreb če je bila ta oseba žena pokojnikova ali pa njegovi otroci, potem pripada znesek tem. ce pa je pogreb plačala kaka druga oseba, potem se^ pogrebnina izplača tej osebi, če pa je recimo država plačala pogreb (za primer, če je bil pokojnik zaradi svojih zaslug tako počaščen od države), potem se pogrebnina sploh ne izplača. Sejmski prostor je znova povečala uprava belgijskega velesejma. Prostor bo meril P°*'el v celem 3 tisoč kv. metrov ter bo tako sejmišče daleč nai-večje v Evropi. Uprava sejma je z občino zamenjala ye8je komplekse »veta in tako zaokrožila svoj pros or Na enem delu bo zgradila uprava tudi veliko konjs o dirkališče, okrog njega pa tribune, ki bodo mojjle sprejeti okrog 50.000 gledalcev. Vse to bodo izvršili jVfeni ?■ -1941- Na sejmišču samem pa bodo zgradili se nekaj razstavnih paviljonov. Belgrajski velesejem, kakor vidimo, silno naglo raste, čeprav obstoji komai dobro leto in p0i. Krvna osveta se je pojavila v vasi Bezišču blizu Bjelovarja. Pred mesecem in pol je bila iz zasede ubita skupina štirih kmetov. Oblasti so takoj začele « preiskavo, toda morilcev niso mogle odkriti. Nedavno je bil spet ubit iz zasede nek kmet, pa spet niso mogli najti ubijalca. Prav, ko se je pomikal po samotni poti pogrebni sprevod, so padli streli in ubita sta obležala spet dva kmeta iz sorodstva Košakov, ki so bili pred pol leta pred sodiščem v Bjelovarju obtoženi, da so sodelovali pri umoru zagrebškega trgovca z orožjem Borovnika. Vsega skupaj je bilo v mesecu in pol ubitih osem ljudi, več pa ranjenih. Oblasti menijo, da so se kmetje med seboj začeli krvavo preganjati in obračunavati. Morilca pa niti enega do sedaj niso prijeli II. JUGOSLOVANSKI GASILSKI KONGRES V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939 Minister za telesno vzgojo g. Djuro čejovič je sporočil, da se bo osebno udeležil gasilskega kongresa in prinesel s seboj tudi darilo za tekmovalce. Kongresno knjižico z znakom mora imeti vsak udeleženec gasilskega kongresa. Z njo namreč ima pravico ne le za znižano voznino po železnici, marveč mu ta knjiži« daje prost vs‘op na Stadion v dneh 13, in 15. avgusta,' dalje prenočišče na skupnem ležišču na slami in znižano voznino na tramvaju. Kongresna knjižica z znakom stane samo 7 din in se dobi pri vseh gasilskih četah, odnosno v glavni kongresni pisarni Gasilske zajednice, Tyrševa c. 29-11. Prenočišč za gasilski kongres v Ljubljani občutno primanjkuje. Zato stanovanjski odsek znova prosi, naj se prijavijo vse razpoložljive sobe in postelje, da bomo mogli spraviti pod 6treho vse številne prijavljene obiskovalce kongresa in Ljubljane. ,. ® ognjemetu govori menda že vsa Ljubljana in tudi z dežele nam poročajo o velikem zanimanju za ognjemet na Stadionu. Za tovrstno prireditev je Stadion kakor nalašč in bo ognjemet izredno učinkovit. Za ognjemet, ki bo ob 9 zvečer, v ponedeljek 14. avgusta, so vstopnice že v predprodaji v kongresni pisarm Gasilske zajednice, Tyrčeva cesta 29-11. Se-j , ' s*°i*^a 5 din, gasilci v kroju 3 din (v predprodaji gasilci 2 din). Tekme, ki bodo v nedeljo 13. t. m. na Stadionu, so javne in trajajo ves dan, t j. od 8 zjutraj do 6 zvečer. Tekmovali bodo dopoldne samo posamezniki, m sicer v tehle panogah; 1. tek na 400 m z zaprekami, 2. reševanje ponesrečenca po lestvi in 3. spuščanje po vrvi. Tekme so prirejene potrebam gasilske službe in temu primemo bodo tudi zapreke, ki so navadno na požariščih, n. pr. plezanje čez plot itd. Zadnjih 100 m z zaprekami bo moral tekmovalec premagati s plinsko masko na obrazu, kar je precej težavno. Reševanje se bo vršilo z lutko, ki bo predstavljala ponesrečenca. Tekmovalec bo moral lutko vamo prenesti po lestvi na tla. Spuščanje po vrvi je tekmovalna vaja za samoreševanj« gasilca, če je 6am v nevarnosti. Vse te tekme so torej vaje za gasilsko delo na požariščih. Popoldne tekmujejo roji Roj je najmanjša gasilska edinica 10 mož, ki še lahko uspešno deluje na požariščih. Nastopilo bo 30 rojev, t. j. 300 gasilcev v polni opremi. Začne se z znakom za poplah (alarm), nato pa preide zbrano moštvo roja v trodelni napad na mesto, kjer bo naznačeno požarišče. Sledi pospravljanje orodja Tekmovanje roja se zaključi z metanjem cevnih kolobarjev. Roj lahko doseže največ 1000 toSk pri skupni oceni. Vstop k tekmam je vsakomur prost, kdor ima kongresno knjižbo in znak. Prvi trije roji z največ točkami prejmejo nagrade, in sicer I. 100 m tlačnih cevi s spojkami in diplomo, II. 60 m cevi s spojkami in diplomo, in III. 30 m cevi s spojkami in diplomo. Vsak tekmovalec v vseh rojih prejme diplomo. Prvi trije tekmovalci v tekmi posameznikov, ki bodo najboljše ocenjeni, prej- mejo posebna darila in diplome. Diplome prejmejo tudi vsi ostali tekmovalci. Gasilci-telovadci in naraščajniki-telovadci, ki bodo sodelovali pri popoldanskem nastopu na Stadionu dne 15. avgusta, samo telovadci torej, odidejo takoj po maši na Kongresnem trgu v spremstvu rediteljev na igrišče SK Ljubljane (nasproti Stadiona), kjer bodo imeli skupno kosilo. Za samarijanke in ostali naraščaj, ki ne nastopa, to ne velja, kakor je to bilo pomotoma v nekaterih časnikih in v kongresni knjižici natisnjeno. Gasilska loterija mora biti prva skrb v6eh prodajalcev teh srečk, da bodo še pred kongresom vse srečke razprodane. Kupujte srečke gasilske loterije, ker s tem prispevate k nadaljnjemu razmahu gasilske ideje. Prehrana. Pisarna za oddajo prostorov posluje v6ak dan od 8—12 in od 15—20. Pisarna je na Tyr-ševi cesti 29 (Gospodarska zveza), pritličje, veža, desno. Lastniki osebnih in tovornih avtomobilov se vljudno naprošajo, da kongresnemu odboru Gasilske zajednice v Ljubljani stavijo na razpolago svoja vozila v dneh 12. do vključno 16. avgusta proti povračilu porabe goriva in dnevnic šolerjem, dnevno 50 dinarjev. Prijave pošljite na naslov: Gasilska zajedni-ca, Ljubljana, poštni predal 297 ali telefonično 21-83. Prehranjevalni odsek more jamčiti ra prehrano le fetim edinicam in skupinam, ki nakažejo obenem z naročilom tudi ustrezne zneske V Ljubljani se bo za čas kongresa vsakdo dobro in izdatno prehranil za 15 din dnevno. Zajtrk 2 do 3 din, kosilo (juha, meso, dve prikuhi) 7 din, večerja (golaž, vampi ali kaj podobnega s prikuho) 5 din, si;er pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in javne kuhinje bodo udeležence kongresa z že priznano gostoljubnostjo sprejele in postregle. Tudi na Stadionu bo za okrepčilo zadostno poskrbljeno. Prodajni prostori za gasilski kongres bodo na Stadionu. Za prodajo »o določene po enotnem načrtu prenosljive lope. Interesenti dobijo načrt na vpogled v pisarni za oddajo prostorov v veži Gospodarske zveze, Tyrševa c. 29, desno pritličje. Tudi glede obleke prodajalcev jestvin in pijač in druga pojasnila prejmejo interesenti istotam. Tekmovalci in roji, ki še niso poslali svojih prijav, naj jih nemudoma pošljejo kongresni pisarni. Glavna kongresna pisarna posluje v prostorih Gasilske zajednice v Ljubljani (Gospodarska zveza), Tyrševa cesta 29-11. Telefon 43-41. Prijave, kolikor še niso, naj gasilske čete nemudoma pošljejo, da moremo pravočasno obvestiti železniško direkcijo o številu udeležencev kongresa. Vojaška godba 40. pešpolka Triglavskega bo v četrtek, 10. t. m. ob pol 9 zvečer v radiu v začetku svojega koncerta igrala gasilske fanfare in koračnice, ki jih je izdala Gasilska zajednica Nato opozarjamo vse godbe, zlasti gasilske, in pa prijatelje gasilstva. Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 9. avgusta. Sodne počitnice so sicer v polnem razmahu, toda kmalu kmalu bodo končane. Na sodišču vlada popolen mir. Tu in tam se razvijajo živahnejši prizori v sobi št. 28, pa tudi gori v I. nadstropju v razpravni dvorani št. 79 se vrste kazenske razprave, ki zadevajo večji del le vlome, tatvine in sleparije. Mali kazenski senat, ki mu je včeraj predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, je obravnaval med drugimi zadevami neko sleparsko afero, v kateri je bila tvrdka L<5wy oškodovana za 120.000 din. Razprava pa je bila preložena, ker oškodovana tvrdka ni prišla k razpravi. Drugače je včeraj mali oenat obtožencem delil kazni od 4 mesecev do 1 leta in celo 1 leto in 6 mesecev. Poboj na Zaloški cesti Lani 12. septembra je bil velik kraval, hrušč m trušo tam na Zaloški cesti. V znani Fisterjevi gostilni je večja družba popivala, med drugimi sta bila v gostilni Janez Jeriha in samski rudar Jože Lavrinc iz Vač. Pili in peli so. Zaradi neke aktovke pa se je med njimi vnel prepir, ki se je prenesel na cesto. Lavrinc, vročekrven rudar, j® potegnil oster dolg nož, z njim naskočil Janeza Jeriho in ga zabodel v trebuh. Poškodba je bila smrtnonevarna. Državni tožilec g. Fran Sever je Lavrinca obtožil zločinstva zopef življenje in telo po § 178-1 k. z. Lavrinc se je izgovarjal na vse mogoče načine. V preiskavi in na policiji je sprva zanikal vsako krivdo in udeležbo pri poboju, da ga sploh tam ni bilo. Aretiran je bil zaradi tega poboja šele letos 12. julija v št. Vidu nad Ljubljano. Pred sodniki je sedaj deloma priznal krivdo in se izgovarjal na silobran, da je na njega prvi navalil Jeriha in ga hotel pobiti, zato je potegnil nož. Lavrinc je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih pravic za 3 leta. Zaradi 700 din 1 leto strogega zapora čudovito zgodbo je iztuhtal samski delavec -1 letni Martin Zadnik. Njemu pa je pomagala stara delavka Francka Debeljakova. Najprej je Prišel letos 17. januarja pozno zvečer k lovskemu i,valu. Hitiju na Visokem. Čuvaj je že spal. Po-J® na čuvajevo spalnico in ga začel prositi: 'js tani te! Laha je kap zadela. Pomagajte!« in c J X1,1® skočil s postelje, odprl vežna vrata nosestnik« T «^>0 napravljati. Nato je stekel do rtomu Laha, Zadnik pa je ostal na njegovem km note 8- le,kmalu prepričal, da ga je Zad-Zadnfk nn • d* je S06«* L** zdrav in «1. 300 din m tem časom ukradel čuvaju šefe marci 7naV-,PObegnil- SWar se je razjasnila Sivi dolini v S Je nato klatil okrog. V v letoviško Y.lnl8ar.iu je januarja vlomil rpriiST« ! T a Jakhela ter mu odnesel V ,vrednos,1 okoli 400 din. Francka ar H ul l« nat dajala Zadniku potuho in mu skrivala nakradene stvari. Zadnik je pred sodniki vse priznal, Debeljakova pa se je na vse načine in pretege izmotavala in opravičevala Bila sta obsojena: na 1 leto in * mesec strogega zapora, Debeljakova pa na en mesec strogega zapora. Francka Z. je lani oktobra v Stražišču pri Kranju ukradla Marjeti Hariževi 300 din goto-vine. Bila je zaradi te tatvine obsojena na 4 mesece strogega zapora. Do 15 prijav zaradi žepnih tatvin Državno tožilstvo je prejelo od ljubljanske policijske uprave do 15 prijav proti neznanim, storilcem zaradi različnih žepnih tatvin, ki so bile izvršene največ 29. in 30. julija in to na Stadionu ali pa na drugih, močno od množic zasedenih krajih. Neznani žeparji, ki 60 imeli srečo, da so odnesli 9 osebam listnice s skupno gotovino 8653 din, dalje 5 osebam zlate in srebrne ure v celotni vrednosti 6660 din in neki osebi razne dokumente. Med drugimi so bili okradeni: Ivan Fritz iz Beljaka za 100 din in 15 mark, Andrej Murnik iz Cerkelj za 2400 din, Anton Komlanc od Sv. Križa pri Moravčah za 350 din, Silvester Lešnik z Vrhnike za 513 din, Alojz Filipič za 600 din, Franc Stare iz Kamnika za 2100 din, Josip Matejkovič za 190 din, Josip Petrovčič za 1400 din. Ti žeparji so srečno odnesli pete iz Ljubljane s plenom vred. Žepar Mate Breber, brezposelni natakar, je bil zasačen in izročen sodišču zaradi poskušene žepne tatvine. Ljubljanska policija ga je iz Ljubljane izgnala za dobo 5 let. Športne vesti V Zagrebu so bile včeraj prirejene teniške tekme v korist poplavljenih. V prvi igri sta se srečala naša znana muškatirja Mitič in Kukuljeyič. Zmagal je mnogo boljši Mitič z rezultatom 6:2, 6:4. Prvenstvo svobodnega mesta Gdanska. V finalu teniškega turnirja za prvenstvo svobodnega mesta Gdanska je naša državna prvakinja Hela Kovač premagala Hammer-Reuterjevo z rezultatom 6:4 in 7:5. V finalu gospodov sta se srečala Redi in Stingl. Zmagal je Redi z rezultatom 6:3, 4:6, 6:2, 6:2. V drugi tekmi v korist poplavljenim je Punčec premagal v dvoje. Na eni strani sta igrala Punčec in Šarič, na drugi pa Mitič in Pallada. Zmagal je par Punčec—Sarič nad parom Mitič—Pallada z 9:7 in 6:4. Minister za telesno vzgojo, čejovič, je izjavil časnikarjem, da je za pot naše teniške reprezentance v Ameriko že zagotovljena vsota 100.000 dinarjev ter da je položena naši teniški zvezi na takojšnjo razpolago v zunanjem ministrstvu. Po prvem večeru plavalnega dvoboja med dubrovniškim Jugom in Triestino v Trstu, vodi Tri-estina, ki je nastopila oklepljena z italijanskima državnima rekorderjema Vittorijem in Costo, s 30 točkami proti 28. člani Juga so nastopili premalo spočiti, ker so prispeli na tekmo komaj 4 ure pred pričetkom po dokaj nemirni vožnji. Tehnični rezultati prvega večera so naslednji: 100 m prosto gospodje: 1. Žižek (Jug) 1,02.2; 2. Costa (Triestina) 1,02.4. 200 m prsno dame: 1. Orlič (Jug) 3,27.1; 2. Prekop (Triestina) 3,31.8. 100 m hrbtno moški: 1. Angelli (Triestina) 1,13.9; 2. Ciganovič (Jug) 1,10.00. Štafeta 4X50 m dame: 1. Triestina 2,12.2; 2. Jug 2,28.3. Mešana štafeta 3X100 m moški: 1. Triestina 3,38.8; 2. Jug 3,40.00. Waterpolo: Jug : Triestina 7:0. * Plavalni dvoboj[ Nemčija : Anglija. Sredi zanimanja za plavalni šport, ki ga je pri nas vzbudil Žižek s svojim znamenitim uspehom o plavanju na 400 m prosto, prinašamo rezultate plavalnega dvoboja med Nemčijo in Anglijo. V dvoboju je zmagala Nemčija, ki je po prvem dnevu vodila z 10*točkami pred Angleži. Ta plavalni dvoboj Je bil v Erfurtu v soboto in nedoljo. V moški konkurenci so bili postavljeni naslednji rezultati: 400 m prosto: KOninger (Nemčija) 4:57.4, Grey (Anglija) 5:16. 100 m hrbtno: Schlauch (N) 1:09, French-Williams (A) 1:15.1. 200 m prsno: Heina (N) 2:42.9, Monie (A) 3:06.1. Štafeta 4X200 m prosto: Nemčija 9:17.9, Anglija 9:39.8. 100 m prosto: Fischer (N) 59.4, Dove (A) 1:00.6. 200 m prosto: Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C° Relativna | vla*a v % 1 Oblačnost 1 0-10 E Veter (1 Pa z namernimi preglasnimi oddajami radijskih prenosov zaliti nacionalni čut prebivalstva. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali po čl. 60 0 n?tranJ! upravi z denarno globo 100 do 1000 din, ob neplačilu denarne globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1—20 dni. Fischer (N) 2:18.6, Taylor (A) 2:26.8. 1500 m pri-(N) 20:ly-3, Hale (A) 20:56. Štafeti. 3X100 m: Nemčija 3:25.4, Anglija 3:40.9. V umetnem skakanju z deske in s stolpa j* zmagal Nemec Weiss. YJenskl konkurenci pa so bili ti le rezultati Proslo: Schmitz (N) 2:39, Yate (A, 2;45-2- 40° m prosto: Hutton (A) 5:51, Halbgulii (N) 5:55.6. Štafeta 3X100 m hrbtno: Anglija 3:51>! 2. Nemčija 8:53.1. 100 m prosto: Hassoby (Al 1:08.2, Arendt (N) 1:09.7. 100 m hrbtno: VebiM (N) 1:18.5, Borsset-Lowke (A) 1:20.9. Štafctn 4X100 m prosto: Nemčija 4:40.5 Anglija 4:47.9. 200 m prsno: Storrey (A) 3:07.1, Scmidt. (N) 3:08.3. EN mo ESSE^3 Lojze Pajtler: V Bel Abesu sm odobili v roke prvi denar. Vodstvo Legije je bilo pametno, kakor sem sklepal po tem, zakaj vedelo je, da je naj hujši sovražnik legionarja dolgčas, to se pravi ti»to gmotno stanje, ki ne omogočuje, da bi dolgčas uspešno preganjali. Dolgčas nam je prve dni bilo, zlasti v prostem času, Zato nismo denarja greli po žepih, marveč smo ga zabili kar se je le dalo brž in s tem pokazali nekaj pravih legionarskih vrlin. Med nijimi je zelo upoštevana tista, da legionar ne sme hraniti denarja, zakaj s tem bi pokazal, da misli na bodočnost. V Bel Abesu smo ostali dolge Štiri dni. Tako počasi kakor tedaj, mi čas ni tekel niti po zaporih. Tam sem spoznal veliko novih tovarišev im sotrpinov, med njimi prve Jugoslovane, katerih se potika po legionarskih kasarnah precej, kakor sem spoznal pozneje. Prvi je bil dolgi, suhi Dalmatinec Stojanovič. Ta je bil v Jugoslaviji finamcar. Zakaj je pobegnil zdoma in stopil v Legijo, mi ni znano. Nikdar ni hotel povedati. Sedanji križev pot fudovskega naroda ^Preganjanja zaradi verske in plemenske pripadnosti so nezaslišana sramota za ves civilizirani svet" Drugi je bil tudi Dalmatinec. Pisal se je Tabarik. Po tem svojem čudnem imenu, kateremu so se smejali vsi, bi bil lahko Arabec, ai ni o tem hotel nič slišati. Pozneje je postal kaporal, čeprav ni znal niti dobro pisati. Tretji Jugoslovan je bil Srb. Armano-vič, ki je bil pa civilist, dasi je hodil z Legijo. Kako to, ne vem. Pozneje sem tfa spet videl kot legionarja v uniformi. Pozdravil sem ga, a je čudno gledal in se ni hotel udati, da bi bil on tisti civilist iz Bel Abesa. Bilo je tu že nekaj Jugoslovanov, kakor sem slišal, toda nisem imel prilike spoznati jih. Tiste dni smo bili dvakrat skupaj v mestu. Pri pijači sem hotel spoznati njihov značaj, in še bolj ko značaj, kaj ■jih je dovedlo v Legijo. Odgovori 60 bili različni; enega je prignal obup, drugega želja po dogodivščinah, tretji je celo mislil, da bo tu lahko obogatel. Zdelo se mi je pa, da je z njimi kaikor z večino: sami ne vedo, zakaj so sploh prišli. Ti se v Legiji še najbolj znajdejo. Dalmatinca sta malo in previdno pila ter po starodavni domači navadi lepo pridno mešala vino z vodo ter delala »bevando«. Z njima bi bil tistih petsto pa naj bi ukradel celo kraljestvo. Pred vrati Legije se je ustavila moč filcherne policije svta. Legionar je podpisal za pet let, dobil drugo ime, uničil svoje stare listine ter prišel čez pet let v svet uradno kot čisto drugi človek. Morda je začel lahko novo življenje, morda se je vrnil v Legijo, morda izginil kakor drobec peska v puščavi. ., V Bel-Abesu so nam postrigli lase. Do tu 6mo jih še lako imeli. Dali so nam še nekaj najpotrebnejše oprave, da bi nam zadoščala do Saide, kjer bi nam razdelili Se ostalo. V Saidi naj bi se začelo šele pravo legionarsko šolanje. Kraj, kjer so nas namestili, je bil čisto pod streho v kasarni Pošteno sem 6e utrudil, preden sem dospel do vrha. Postelje so bile železne in je bila posteljnina že na svojem mestu, ko smo prvič stopili v sobo. Prespali smo prvo, nemirno, vročo noč na robu prave Afrike. Ze na vse zgodaj, Se preden je trobi} dan, so nas korporali nagnali iz postelj s takimi priimki in kletvami, da se jih ne da povedati. Najmanij pol ure smo še vsi mislili, da sanjamo, take svinjske grozote smo slišali... Jaz sem bil določen, da moram zjutraj kavo nositi in jo do u6tajanja že prinesti v naš golobnjak. Ker sem moral malo preje vstati, zato sem potem lahko ostal ves dan v sobi., katero sem pometal in zračil, obenem pa pazil, da ne bi kdo kaj ukradel. S 1. avgustom so bile izdane na Češkem in Moravskem nove znamke. Na njih so vpodobljeni razni sloviti češki gradovi. Napisi na teh znamk ah so zgoraj v nemščini, spodaj pa v češčini. mala beguncev, ki so se začasno nastanili v drugih državah, ker 6matra, da je v prvi vrsti treba sprejeti tiste Jude, ki so še vedno v Nemčiji. * Predstavniški dom Združenih ameriških držav je izbral za predsednika zunanje političnega odbora Juda Salamona Bluma, ki je zdaj star 60 let. S tem imenovanjem mu je hotel izkazati posebno čast. Da je to res velika čast in visoko mesto, priča dejstvo, da predsednik zunanjepolitičnega odbor v poslanski zbornici, predsednik Roosevelt, predsednik zunanjepolitičnega odbora v 6enatu in državni tajnik za zunanje zadeve, v resnici vodijo vso zunanjo politiko Združenih ameriških držav. Nemški najnovejši sprejemni televizijski aparat, ki stane 650 nemških mark. Na osvetljenem pravokotniku se kažejo slike od nekod iz daljave. Amerikansko merilo za civiliziranost Veliki romanopisec od onstran Atlantskega oceana, iz Amerike, je v nekem 6vojem zadnjem romanu napisal, da industrija lepotičija v Ameriki zavzema prvo mesto. Svoje trditve je podprl tudi 6 številnimi podatki. Leta 1900 je bilo v vsej Severni Ameriki samo 262 olepševalnic, to število pa se je danes dvignilo že na 35.000. Vsako leto prinese tem olepševalnicam, ker 60 ljudje tako radi lepi, nič manj kot 250.000 milijonov dolarjev, ali v našem denarju 12.5 milijard dinarjev. Ameriški strokoivnijaki pa pravijo, da je to manj kot nič! To pride na vsako osebo na leto komaj 2 dolarja, ali 100 dinarjev. V današnjih civiliziranih časih, pravijo ti strokovnjaki, bi moral V6ak človek vsej enkrat na teden obiskati olepševalni-co in pustiti v njej na teden vsaj en dolar. To bi bilo na leto komaj 52 dolarjev, ali približno 2600 dinarjev za vsakega posameznika. Nič tako nenavadnega pa na vse zadnje ni, da je med temi obiskovalci olepševalnic komaj 5 t <’stctkov moških čeorav danes moški že mnogo pogosteje zahajajo tja, kot so pa na primer pred 40 leti. Leta 1900 je prišel na 400 žensk v olepše-valnicah samo en moški, ali pa še ne. Tako se danes Amerikanci res lahko pohvalijo, da so mnoga bolj civilizirani, kakor pa so bili pred štiridesetimi let, čeprav jim tega nihče ne oporeka, če pa je V6a cviliziranost vprav v tem, kako pogosto človek zahaja v olepševatnice, potem so v Ameriki ženske začuda neprimerno bolj civilizirane kot pa moški. Dragocena najdba med razvalinami v Madridu Upravnik univerzitetne knjižnice in arhiva v Madridu