Široka in uspešna aktivnost
Na skupščini občinske organizacije ZS so 13. maja ocenili preteklo štiriletno delo občinskega sveta ZS in sprejeli program dela za naslednje mandatno obdobje. Izvolili so tudi nov občinski svet ZS, nadzorni odbor in delegate za 10. kon-gres ZSS in 9. kongres ZSJ.
Preteklo mandatno obdobje je bilo izredno te-žavno, je v uvodnih besedah poudaril predsednik OS ZS Janez Čebulj, tako glede mednarodne situacije kot tudi v naših notranjih razmerah. Izredne gospodarske težave, pogojene z zunanji-mi in notranjimi faktorji, ki se odražajo v visoki inflaciji in ukrepih stabilizacije, so povzročile do-ločen zastoj v samoupravljanju in družbenem na-predku. To pa je vplivalo tudi na navidez manj učinkovito delovanje ZSS, posebno če to primer-jamo z izredno živahno in uspešno aktivnostjo med osmim in devetim kongresom ZSS. K temu pa je prispevalo tudi to, da sprejetih resolucij in planov ter sporazumov in dogovorov tako v OZD
Na skupščini občinske organizacije ZS je bil izvoljen nov občinski svet ZS, ki šteje 52 članov in nadzorni odbor, ki šteje pet članov.
Na prvi, konstitutivni seji občinskega sveta, so izvolili novo predsedstvoOS ZS.
Jože Šketa
Za predsednika je bil izvoljen JOŽE ŠKE-TA, za sekretarja JANEZ KREMŽAR, za izvršna sekretarja pa JOŽE SOJER in RUDI ROJC. Potrdili so tudi delegate za deseti kongres ZSS in deveti kongres ZSJ.
kakor v DPS v precejšnji meri nismo dosledno izpolnjevali in s tem nismo dosegli določenih smo-trov in ciljev našega družbenoekonomskega ra-zvoja. »Vse to je omajalo zaupanje delavcev v sposobnost subjektivnih .sil za premagovanje šte-vilnih problemov in težav po samoupravni poti, istočasno pa tudi izničilo odgovornost nosilcev in izvajalcev resolucij, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih predpisov,« so zapisali v poročilo OS ZSS. »To pa je seveda povzročilo dodatne težave in probleme pri izpolnjevanju proizvodnih in drugih delovnih nalog ter ustvarjalo določeno nerazpoloženje delavcev, ker se učinek njihovega dela, zaradi visoke inflacije, sproti razvrednoti.«
Manj neposrednih proizvajalcev, žensk in mladih
Ko je bila leta 1973 ustanovljena Občinska organizacija ZS, je bilo 16500 članov, organizira-nih v 180 OO ZS. Ob skupščini občinske organi-zacije ZS leta 1979 je bilo v že 191 OO ZS organiziranih 18600 članov. Število organizacij ZS je v tem iztekajočem mandatu počasi narašča-lo do števila 205, število članov pa je sedaj 19760. Kot oblika delovanja OO ZS je v 78 OO ZS ustanovljenih 473 sindikalnih skupin. Te so pravi-loma organizirane za isto skupino delavcev kot samoupravne delovne skupine, saj to omogoča neposredno sodelovanje članov ZS. Še vedno pa funkcija sindikalnih skupin ni v polni meri zažive-la povsod, kjer je ustanovljena.
V letu 1980 je v roku opravilo občne zbore in konstitutivne seje 70 odstotkov, v letu 1982 pa nad 80 odstotkov organizacij. Tako so letos vse
¦•   "'                             "    -'. X: ¦¦-      •¦      '¦ ...         .  -
OO ZS oziroma konference občne zbore oziroma konstitutjvne seje opravile. Občne zbore v obeh letih lahko ocenjujemo, tako glede vsebine kot dosledne izvedbe, kot zelo uspešne.
Leta 1980 je bilo izvoljenih 76 odstotkov novih predsednikov, 84 odstotkov podpredsednikov in 76 odstotkov novih sekretarjev. Letos pa je bilo izvoljenih 79 odstotkov novih predsednikov, 86 odstotkov podpredsednikov in 77 odstotkov no-vih sekretarjev.
Delež delavcev iz neposredne proizvodnje ozi-roma osnovnih dejavnosti v članstvu IO za leto 1980 je znašal 79 odstotkov, letos pa 76 odstot-
kov, delež žensk je 1980 znašal 49 odstotkov letos pa 45 odstotkov, delež mladih je z 20 odstotkov leta 1980 padei na 17 odstotkov, delež članov ZK pa je ostal nespremenjen - 20 odstotkov.
Nivsevreda!
Na forumih ZSS, od občine navzgor, je bilo sindikalno delo vpeto v širše skupne naloge, ki) smo jih na teh ravneh še kar uspešno izvajali. Gre za vprašanje samoupravnega organiziranja ZD in uresničevanja samoupravljanja, ob katerem z oceno, da je vse v redu ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, saj ugotavljamo, da je samouprav-no odločanje še prevečkrat formalnost in da je odzivnost članov samoupravnih organov komaj zadovoljiva, delegatov v temeljnih delegacijah pa slaba. Nadalje gre za uveljavljanje sistema sa-moupravnega družbenega planiranja, kjer se sre-čujemo z neusklajenimi družbenimi plani ali preambicioznimi razvojnimi načrti, ki presegajo dohodkovne zmožnosti OZD ter z zaprtostjo pla-niranja posameznih njegovih subjektov in z grup-no lastniškim pojmovanjem dohodka. Da bi uve-Ijavili v splošnem načelo »za približno enako delo približno enak OD« je potrebno močneje uvelja-viti panožne sporazume, katerih dosedanje preve-liko število pa bi morali skrčiti vsaj za polovicx>. Žal sistem delitve po delu v mnogih OZD še
vedno ni povsod odločujoč faktor za viSjo pro-duktivnost dela in bolj ekonomičrio poslovanje. Številne so naloge, ki smo jih opravili in predv-sem, ki nas še čakajo, tudi še na številih drugih področjih, med njimi v socialni politiki, v po-družbljanju in izvajanju obrambnih priprav in družbene samozaščite, na področju usmerjenega izobraževanja, v pospeševanju inventivne dejav-nosti in še bi lahko naštevali. Skratka, odgovorne-ga dela in pomembnih nalog tudi novemu vodstvu ZS v občini in v osnovnih orgnanizaicjah ne bo primanjkovalo.   -
Nina Legat-Čož