8554 AA
8010020U
OSREDNJA KNJIŽNICA
PR.murtSKI DNEVNIK
fcdtnina plačana v gotovim	OA/> >.
“*■ »»tale i gruppo Lena oOU lir
Leto XXXVI. Št. 48 (10.568)
TRST, četrtek, 28. februarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni *Sloveijija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi.
TITOVO STANJE VEDNO BOLJ KRITIČNO
OB PREJŠNJIH TEŽAVAH NAGNJENJE H KRVAVITVI
Tirava iški konzilij nadaljuje z intenzivnimi Nravstvenimi ukrepi ■ Intervju odgovornega za mednarodne odnose KPI v «11 Mondo
v LJUBLJANA — Splošno zdravstveno stanje predsednika Tita se je ro/i '''L ^ urah še poslabšalo. To je razvidno iz včerajšnjega spo-ki ga je zdravniški konzilij izdal nekaj po 12. uri in v ka-_ je poleg težav s srcem in dihalnimi organi prvič omenjeno tudi Snjenje h krvavitvi. Sporočilo se glasi:
Splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Je slede na >:ek nespremenjeno. Poleg v torek omenjenih te-Hao na PLivičih in srcu, je bolj izraženo tudi nagnjenje h krvavitvi. Še vjj Izvajajo intenzivne zdravstvene ukrepe.» sre-. ■ PortK'‘a dopisnik agencije ANSA iz Ljubljane je na dnevnem kliri^U s predstavniki tujega tiska in agencij v tiskovnem centru v Hifca Pos'ancev. sekretar za informacije izvršnega sveta SR Slove-■)« dejal, da je «Titovo srce še vedno močno», da pa je vedno bolj tmist glede razvoja Titovega zdravstvenega stanja. w. B° Poznega večera ni bilo izdano nobeno drugo sporočilo zdrav-*ega konzilija, sekretar za informacije pa je, po poročilih dopis-
Do
ke _	________
ANSA, tuje novinarje povabil naj poslušajo radijske programe, v Primeru nastopa krize ali celo predsednikove smrti, bili takoj
spremenjeni.
Voi r svetovn* tisk medtem z nezmanjšano zavzetostjo spremlja raz-J. L to ve bolezni in odmerja veliko svojega prostora Titovi vlogi na cent Vtlem Prizorišču v zadnjih tridesetih letih in njegovim izvirnim kon-i.PtOttl graditve	v .Tiicrnslnvni lanski nnslaneft Rubhi.
ki vf1 §raditve socializma v Jugoslaviji. Italijanski poslanec Rubbi, .odgovarja Za mednarodna vprašanja v centralnem komiteju itali-,n S^e komunistične partije, je v intervjuju, ki bo objavljen v reviji tlrža'Undo», med drugim dejal: «Tuja vmešavanja v življenje druge
jVe* od koderkoli prihajajo, je treba odločno zavračati. To velja ^ Jugoslavijo, za Italijo in za vse države sveta. Toda mi — nakar 6 ^ubbi — dejansko ne vidimo te nevarnosti za Jugoslavijo. To, d Se označuje za «čas po Titu*, je bilo v Jugoslaviji modro predvi-tova m že Pred časom pripravljeno in prepričani smo, da se bo Titih' **^tika nadaljevala in razvijala zavestno in odločno. Menim, da CR ?e.more računati z nihanji na tej liniji.* sPloš • Prav' še, da danes nikomur ne koristi dramatiziranje na Petost° *n v zvezl z Jugoslavijo, kajti to lahko samo povečuje na-»Nv1 y. mednarodnih odnosih, česar pa danes nihče ne potrebuje, trav d P°m°č. ki jo lahko damo jugoslovanskim prijateljem — 'zbir' .ul)b' — je v tem. da podpiramo velike in samostojno sprejete i^. e jugoslovanskih narodov: neuvrščenost na mednarodni ravni in “uo pot gradnje socializma v državi.*
V VČERAJŠNJIH IZJA VAH BREZNJEVA IN ZAMJA TINA
Izražena možnost mirnega reševanja nevarnega afganistanskega zapleta
Sovjetska zveza pa še vedno poudarja «ameriško krivdo» «]\ormalizacija» t Kabulu v znamenju množičnih aretacij
MOSKVA — Generalni sekretar KP Sovjetske zveze Leonid Brež-njev je na včerajšnjem srečanju s predsednikom ameriške družbe »Oc-cidental Petroleum* Armandom Hammerjem izjavil, da je edini pameten način za izhod iz sedanje krize «popuščanje napetosti, omejevanje oboroževanja, iskanje obojestranskega in pravičnega sodelovanja ter reševanje najhujših problemov na pravični in enakopravni ravni*. Brežnjev je tudi poudaril, da je treba ohraniti odprte vse možnosti za izhod iz krize. Na znanje pa je vzel, ne da bi ga zavrnil Ham-merjev predlog o srečanju med zunanjima ministroma SZ in ZDA, ki bi mu prisostvovala pakistanski in iranski minister, ki bi jamčili, da se njihove države ne bi več »vmeša-vale* v notranje zadeve Afganistana, kot to zahteva Sovjetska zveza.
Po mnenju zahodnih opazovalcev Sovjetska zveza išče «častni» izhod iz afganistanske krize. To naj bi tudi potrjeval članek Brežnjevega glasnika za zunanje zadeve Zamjati-na v listu «Literaturnaja gazjeta*. Zamjatin namreč trdi, da bi zadostoval «Carterjev ukaz* za premostitev afganistanske krize. Ponavlja torej staro tezo o izključno ameriški krivdi za zanlec v Afganistnau, a tokrat navaja tudi izhod, če bi si ga ZDA res želele. Po njegovem bi zadostovalo, da Carter ustavi dobave orožja, odpravi oporišča plačancev in s tem vse oblike tujega vmešavanja, pa se bi mir vrnil v
“"•■Ulit

^ Ljubljani seja ^publiškega sveta Lia mednarodne odnose
'kn&ANA ~ Včeraj je v Ljub-'štodi . a republiški svet za med-Vodila'e °dn°re. Na seji, ki jo je ta TorJJr?^sednica tega sveta Vi-tie^naP*!c,. So obravnavali sedanji tu, y °dni politični trenutek v sve-»a odn azPravi Pa so se ozrli tudi ^'Uarni* duf’0;dav*Je z arabskimi
toafeveta so poudarili zlasti nuj-viujg, ovitega pristopa k obravna h« j>,p5roduih odnosov. Vsaka oce-ftai hnai°dnoPoliLčnega položa-‘bodjj,,, 1 upoštevala politične, go dike. e ln Mednarodnopravne vi
(}jgj
'tihi oa °dnos°v z arabskimi' drža % j..oS0l člani sveta ugotovili, da Nrio , «0s|avija s temi državami %rav ntmuiteto dobrih odnosov. No drža0 P°litični stiki s to sku-ualrii, Da v Ze razmeroma tradicio-^absltjL.. v gospodarskih odnosih z ^Veniia' državami Jugoslavija in Sl 'ahkti nista dosegli toliko, kot » pfavl ia,80- med drugim ugotovili vata , Javc' na seji republiškega Mednarodne odnose.
.Rljj __	—--------
l^ardr vodstva PSDI sen. t Proti f? !e včeraj odločno izre-Sa m!ladni krizi, ki bi po nje-pNčasni,nen-iu Privedla samo do V, Političnih volitev.
......
D/i*.
fJLr*ATl
SEJA ZVEZNEGA ZBORA SKUPŠČINE
Ukrepi v Jugoslaviji ta krepitev stabilizacije
Analiza stanja vojaško-gospodarskih odnosov SFR Jugoslavije s tujino
BEOGRAD — Zvezni zbor skup ščine SFRJ je včeraj sprejel za kon. ki začasno prepoveduje porabo družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in nepro iz vodnih naložb v tem letu. Dele gati so hkrati opozorili na nujnost večjega angažiranja vseh družbenih subjektov za dosledni izvajanje politike stabilizacije. Ena od nalog je, da vse naložbe, še posebej negospodarske, uskladijo z možnostmi gospodarstva in nje nim dohodkom.
Zvezni zbor je v nadaljevanju sprejel sklepe o nalogah pri zaščiti človekovega okolja, ki poudarjajo, da urbanizacije in industrializacije ni mogoče razvijati brez programa zaščite človekovega življenjskega in delovnega okolja.
V uvodnem poročilu o zaščiti člo-
TEK VRHOVCA V JUGOSLAVIJO
Zaskrbljenost v tujini *aradi Titovega zdravja
Zunanji minister SFRJ zadovoljen 2 obiskom v Indiji in Rangladešu
>C°Giun „
Pic 7a,i ~~ Zvezni sekretar za rt,^č'epai . e Josip Vrhovec se NvVPih tl»nj v domovino po več fijklh v d dnih in Prijateljskih veS* .Bangladešu in v Indiji.
C* Inclin Predsednici ■ indijske ir.jn f;andhi izročil pisme-t0 Predsednika Tita in
ega rednika Lazarja Ko-(ID ’ predredniku Bangladeša pa je prinese) mnenja
enkins v SFRJ
— Na povabile ^Phviča ka ZIS Voselina Dju-
SfSL rSaTiijl
°n^,ns- Njegov o-ha^ljučju soupada gospodarskega spo-6kS- sai „ Jugoslavijo in 4^ mašeči ga, načrtovali že po ,, ' denkins se bo aeF. gov°rih s Djurano-fcza	.fe s rekretar-
VrW^anje. zadeve Josi-C*1 skuii-0”1 'n s Predsed-
predsednika Tita o najnovejšem razvoju položaja v svetu in o nujnosti delovanja politike in gibanja neuvrščenosti.
Državniki obeh držav, je dejal Vrhovec so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi bolezni predsednika Tita. V pogovorih je bil pod črtan-interes za razvoj dvostranskih prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Bangladešem ter Ju goslavijo in Indijo, pri čemer smo se strinjali, da je potrebno tradicionalno prijateljstvo krepiti tudi v prihodnje.
Osrednja tema naših pogovorov so bile razmere v svetu. Imamo enotna stališča in izražamo zaskrb ljenost zaradi poslabšanja mednarodnih odnosov, vse večje uporabe sile, vsiljevanja tuje volje samostojnim državam in ogrožanja popuščanja v svetu. Strinjali srn i se. da je politika neuvrščenosti pravzaprav tisti dejavnik, ki ,ie edino sposoben, da prepreči takšno Stanje.
Zadovoljen sem z obiskom, jt} dejal Vrhovec, in menim, da je bila to velika priložnost za izmenjavo naših mnenj v tem kritičnem tre nutku svetovnega razvoja, (dd)
vekovega okolja je predsednik od bora zveznega zbora skupščine Ju goslavije za delo, zdravstvo in socialno politiko Dušan Bogdanov poudaril. da se ne uresničujejo predpisani in dogovorjeni ukrepi zaščite. V številnih sredinah dopuščajo takšnč stanje.
Predsednik jugoslovanske zveze za zaščito in napredek človekove ga okolja dr. Aleš Bebler je o pozoril, da smo delali in da delamo v pogojih nezadostne materialne baze in premalo razvite zavesti o potrebah zaščite človekovega okolja. Bebler je nesodobno tehnologijo označil kot bistvenega krivca onesnaževanja okolja.
V nadaljevanju seje je zvezni zbor sprejel analizo stanja in problemov vojaško - gospodarskih od nosov Jugoslavije s tujino, s po sebnim ozirom na odnose z ne uvrščenimi državami in državami v razvoju. Ob tem je bilo rečeno, da se vojaško - ekonomski odnosi s tujino pospešeno razvijajo. Vzpostavljeno je sodelovanje s številnimi državami, predvsem neuvrščenimi in državami v razvoju. Doseženi so bili pomembni rezultati pri nadaljnjem razvoju odnosov Jugoslavije z oboroženimi silami ne uvrščenih držav in držav v razvoju, kar bo tudi v prihodnje osrednja naloga delovanja na tem pod roč ju. Za razvoj odnosov v ne uvrščenimi in državami v razvoju je tudi pomembno prenašanje iz kušenj s področja vseliudske o-brambe in šolanja kadrov v jugo slovanskih vojaških šolah in proiz vodnih organizacijah. Bistvo voja ško - gospodarskih odnosov je iz voz orožja in vojaške opreme, pomoč pri projektiranju in izvajanju vojaško . investicijskih del v tu jini, vključno izmenjava tehnologije, izkušenj in uvoz sodobnega o-rožja in vojaške opreme za potrebe jugoslovanskih oboroženih sil. je dejal Marušič, (dd)
Afganistan. Zamjatin tudi poudarja. <rtako ZDA kot SZ, ne moreta eden drugega izbrisati z obličja Zemlje: kljub ideološkim razlikam, različnim družbenim sistemom in tradicijam morata državi živeti ena tik druge*.
V Veliki Britaniji pa se že širijo govorice, da bi SŽ sprejela mednarodne pobude za reševanje krize, ki jo je Dredlagala Evropska gospodarska skupnost. Londonski večerni list «Evening news» celo trdi, da bi se SZ umaknila oi določenih jamstvih iz Afganistana in prenu-stila položaj varnostnim silam OZN. nobene osnove, če izvzamemo izjavi Brežnjeva in Zamjatina. V Afganistanu se namreč nadaljuje z nezmanjšano močjo poseg sovjetske vojske.
Agencija TASS je včeraj ponovila trditev, da je v Kabulu mimo, da so varnostne sile gospodarji položaja. Z razliko od predvčerajšnjim je tokrat vest bolj verodostojna in jo potrjujejo tudi drugi viri. Sovjetski tanki, predvsem pa udarni helikopterji «m-24» so torej strli odpor kabulskih mohamedanskih upornikov. Sedaj pa se pričenja najbolj tragično obdobje za afganistansko glavno mesto, ki bo le s težavo odjeknilo v širši svetovni javnosti, obdobje «normalizacije» ali bolje rečeno čiščenja vseh, ki so vodili protisovjetske manifestacije v prejšnjih dneh.
Predstavniki islamske gverile v Pakistanu so že sporočili, da so v Kabulu usmrtili več mohamedanskih verskih voditeljev, kar pa je najbolj zaskrbljujoče je ugotovitev, da je Karmalov režim končno našel boljšega «grešnega kozla*, kot so imperialistični agenti, in sicer šiitsko versko manjšino.
Večina Afganistancev je sunitov, le kakih 10 odstotkov je šiitov, ki pripadajo najrevnejšim slojem. Zahodne tiskovne agencije v New Del liiju sporočajo, da so afganistanske varnostne sile ob podpori sovjetske vojske obkolile najvernejši kabulski mestni četrti Džadi Maivand in Da-ši-e-Barči in množično aretirajo šiitsko prebivalstvo. Manever «šiitske krivde* pa po mnenju opazovalcev ne bo uspel, saj protisovjetski odpor vodijo predvsem suniti, šiiti pa so jim bratje v boju proti skupnemu sovražniku.
Če je sovjetska vojska »pomirila* Kabul, je položaj v drugih krajih države še vedno skrajno napet. Po zahodnih agencijskih vesteh je sovjetsko letalstvo bombardiralo neko vas med Kabulom in Džalalabadom v odgovor na umor trinajstih sovjetskih vojakov, ki so jih afganistanski vojaki ubili med spanjem. Dezerterstva so torej še vedno na dnevnem redu. Afganistanska vojska je po oceni islamske gverile v popolnem razsulu in le prisotnost sovjetskih častnikov in vojakov preprečuje dokončen razpad. V takem položaju vsi pričakujejo spomladansko odjugo, ko bi morali kot napovedano islamski gverilci sprožiti dokončni odpor oroti zavojevalcem ob istočasni ljudski vstaji v vseh afganistanskih mestih. Islamska gverila
zatrjuje, da je ljudstvo uspešno prestalo «kabulsko preizkušnjo*, da so obeti za nadaljnji boj dobri, saj Afganci kljub ideološldm razlikam v celoti podpirajo protisovjetski odpor, in to tudi v tujini. Včeraj so afganski študentje v Teheranu z napadom na afganistansko veleposlaništvo najbolje pokazali, kaj mislijo o Karmalovem režimu in o njegovih zaveznikih, (voc)
Mario Petroncelli namestnik ubitega sodnika Bacheleta
RIM — Senatna in poslanska zbornica sta včeraj s 646 glasovi odobrili imenovanje profesorja Maria Petroncellija, ki poučuje na neapeljskem vseučilišču cerkveno pravo, za člana sodnega sveta.
Petroncelli bo nadomestil Vittoria Bacheleta, ki so ga pripadniki rdečih brigad nedavno ubili v prostorih rimske univerze. To je bil za Morovim zločinom najpomembnejši atentat v Italiji, saj je bil Ba-chelet eden najvišjih predstavnikov državne sodne inštitucije, ki ji predseduje sam predsednik Pertini.
Poleg Petroncellija, ki je prejel 646 glasov, je tudi odvetnik Mario Boneschi zbral 16 glasov. Belih glasovnic je bilo 75, razpršenih pa 5.
'	' t
AVTOBUSI MESTNIH IN MEDMESTNIH PROG VES DAN V GARAŽAH
Zaradi stavke ohromljen promet in velike težave zlasti v mestih
Sindikati obsojajo neodgovorno ravnanje vlade, dežel in občin ter napovedujejo nove stavke
Dolga vrsta avtomobilov na cesti, ki pelje iz Rima proti morju
RIM — Vsedržavna stavka uslužbencev podjetij za javne prevoze je včeraj ves dan popolnoma o-hromila javni promet in povzročila velike težave zlasti v večjih mestih. Ker niso vozili avtobusi ng mestnih, primestnih in medmestnih progah i in so stale tudi podzemske železni-
ce, so se morali ljudje poslužiti, kolikor so mogli, osebnih prevoznih sredstev. Mnogi pa niso mogli v službo, posebne težave so imeli delavci, ki se vozijo v službo iz bolj oddaljenih predmestij, in pa študentje. V nekaterih šolah večjih mest je bila odsotnost dijakov celo 50-
IZJAVA OSREDNJE SLOVENSKE ORGANIZACIJE NA KOROŠKEM
Zveza slovenskih organizacij zahteva uveljavitev operacijskega koledarja
Odgovor ZSO na pisanje socialističnega glasila «Kaerntner Tageszeitung»
CELOVEC — Na operacijski koledar, ki sta ga obe slovenski osrednji organizaciji decembra lanskega leta predložili v avstrijskem parlamentu in v koroškem deželnem zboru zastopanim strankam, je sedaj reagirala Koroška socialistična stranka. Njeno vodstvo je prišlo do zaključka, da operacijski koledar skoraj nima možnosti, da bi ga realizirali. Deželni glavar Wagner je to utemeljil s tem, da točke koledarja niso krite z državno pogodbo, zaradi tega pa' je iz »ustavnotehnič-nih vidikov* možno samo reči «ne», če ni nanašanja na obstoječo pogodbo. Socialistično glasilo «Kaertner Tageszeitung* pa je celo zapisalo, da katalog zahtev iz operacijskega koledarja nasprotuje ustavi in ni v nikakršni zvezi z državno pogodbo. Do teh in drugih izjav je včeraj zavzela svoje stališče tudi Zveza slovenskih organizacij. V njeni izjavi
je rečeno: ^Najprej je treba ugotoviti, da so naše zahteve slej ko prej zapopadene v raznih spomenicah in vlogah, ki sta jih osrednji slovenski organizaciji skupno posredovali pristojnim dejavnikom. Spričo dejstva, da pristojna vlada doslej ni upoštevala nobene teh zahtev, je operacijski koledar nov poskus, da bi končno prišlo do znosne rešitve oziroma do sporazumnega reševanja kljub zakonu o narodnih skupinah slej ko prej odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.*
«Izrecno poudarjamo, da je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem jasno postavila zahtevo, da je sedanji zakon o narodnih skupinah treba »nadomestiti* z ureditvijo, ki bo odgovarjala duhu in črki člena 7 avstrijske državne pogodbe. Taka pa bi morala predvsem zajeti naredm skupnost kot celoto ter
■llltllllllllllllliliifuiiliiiitllllliuiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiunnimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PROUČILI SO TUDI MEDNARODNI POLITIČNI POLOŽAJ
Socialistično vodstvo sklenilo odreči posredno podporo vladi
CARACAS — Včeraj je dospel v glavno mesto Venezuele italijanski zakladni minister Pandolfi.
Reviglio obeta znižanje davkov
RIM - Uspehi borbe proti davčnim utajam omogočajo državi, da bo zmanjšala davčni pritisk na osebne dohodke, iz katerih bo izterjala že letos 1.000 milijard lir manj. V prihodnjem letu pa — je obljubil včeraj minister Reviglio — bodo zmanjšali davčne količnike IRPEF, da se bodo omilile posledice inflacije na obdavčenje dohodkov od dela. V srednjem roku bodo odpravili neu pravičene davčne olajšave, uvedli pa bodo po vsej verjetnosti tudi pravičnejše obdavčenje družinskih dohodkov tako da bodo skupen prihodek delili s številom družinskih članov. Posebne delovne skupine pri finančnem ministrstvu proučujejo tudi reformo zemljiškega in stavbnega katastra ter rešitve za druga neskladja v davčnem ustroju.
Lombardi, Craxi In Signorile pred začetkom seje vodstva PSI
RIM — Sinoči se je sestalo vodstvo socialistične stranke, ki je proučilo politični položaj, ki jc nastal pc kongresu krščanske demokracije in uveljavitvi desničar skih in sredinskih sil. Ob koncu so sklenili, je sporočil tajnik . PSI Craxi časnikarjem po koncu za sedanja, da poverijo predsednikoma obeh parlamentarnih skupir. PSI nalogo, da pojasnita predsed niku vlade Cossigi, da socialisti niso več v stanju da zajamčijo svoje vzdržanje v parlamentu.
V svojem poročilu je Craxi u vodoma dejal, da je potrebno po I litično razčiščenje pred pomladan-
skimi volitvami, da bodo volivci lahko ocenili odgovornost strank ter rešitve, ki jih predlagajo. Po tem je tajnik stranke dejal, da bo centralni komite PSI lažje in popolneje ocenil politični položaj po zasedanju vsedržavnega sveta KD. ko bo stranka imela na razpolago vse podatke, ki lahko vplivajo na njeno bodočo politično opredelitev.
Socialistični tajnik je nato še dejal, da je v novem političnem položaju umestno, da se PSI v najkrajšem času sestane s komunistično partijo in z republikanci, ki so v zadnjih časih izrazili za-
(Telefoto AP)
skrbljenost ob sedanjem političnem okviru. Kar zadeva vabilo so cialdemokrata Longa, da bi se sestali predstavniki socialistične, socialdemokratske. republikanske in liberalne stranke, PSI ni proti ta kemu posvetovanju, vendar na dvostranski ravni.
Craxi je govoril tudi n mednarodnem političnem položaju ter izrazil zaskrbljenost ob vdoru sov jetskih čet v Afganistan, obenem pa podprl pobudo evropskih držav do ZDA, da bi začele dialog in pogajanja za ohranitev gospodarskih odnosov z Vzhodom.
rešiti njena vprašanja na celotnem ozemlju njene avtohtone naselitve.*
«Sp!ošno je znano, da je bil operacijski koledar predložen zlasti z namenom, da se spet vzpostavi vzdušje medsebojnega zaupanja, ker samo v takem vzdušju je možno sporazumno reševanje. Če je vlada kot pristojni in zadolženi forum naše predloge za obnovitev zaupanja predala v reševanje strankam, potem je tudi njena dolžnost, da z njimi uredi vprašanje in jih prepriča — nikakor pa to ni naša naloga, marveč sta za nas važni in •potrebni samo enotnost in strnjenost v borbi za dosego naših pravic.* '
■ »Jasno je treba tudi povedati, da tako imenovani operacijski koledar nikakor ni nekakšen pogoj ali sredstvo, s katerim bi koroški Slovenci skušali nekoga izsiljevati. Razumemo ga kot merilo resnične pripravljenosti za konstruktivno in sporazumno reševanje naših življenjskih vprašanj, vendar mora biti ta pripravljenost na obeh straneh. Nismo izjavljali, da «bomo* koroški Slovenci sodelovali pri de-seteoktobrskih proslavah, marveč smo izrazili le načelno pripravljenost za tako sodelovanje in enaka načelna pripravljenost mora biti tudi na drugi strani.*
«Če pa te pripravljenosti ni — in tega vjisa se v zadnjem času ne moremo ubraniti — potem je res težko verovati v obnovitev medsebojnega zaupanja in s tem vzpostavitev vzdušja, v katerem bi bilo mogoče skupno iskati pot k novim o-blikam skupnega in sporazumnega reševanja odprtih vprašanj. Kajti dokler je tristrankarski sporazum edino merilo, tako dolgo ne vidimo izgledov za pozitivno preusmeritev, marveč se nasprotno bojimo, da bo ta pot namesto k odstranjevanju predsodkov spet vodila * novo konfrontacijo. V tem nas še zlasti u-trjujejo tudi zadnje izjave, ki nikakor ne prispevajo h krepitvi zaupanja.*
»Sicer pa smo sploh mnenja, da se taka vprašanja ne rešujejo z nepremišljenimi in nejasnimi izjavami v tisku in radiu, marveč v preudarnem in iskrenem dialogu med pristojno vlado in prizadeto manjšino. Z naše strani smo pripravljenost za tak dialog že ponovno izrazili, še vedno pa čakamo, da bo tako pripravljenost pokazala tudi druga stan — in to z dejanskim pristopom k zadovoljivemu reševanju odprtih vprašanj, ne pa z oktroira-njem nesprejemljivih ureditev * (Sindok)
(Telefoto AP)
odstotna, odstotnost na delovnih mestih pa je bila za 20 odstotkov višja od povprečja.
Po prvih ocenah ni moglo v službo zaradi pomanjkanja prometnih sredstev milijon delavcev, okrog dva milijona pa jih je prišlo v tovarne z zamudo. S tem je baje industrija izgubila včeraj zaradi manjše proizvodnje okrog 83 milijard lir. Avtomobilski klub ACI je izračunal, da je prisilna uporaba osebnih prevoznih sredstev povzročila dodatni strošek 30 milijard lir za porabljeni bencin. Obenem so pa kolone avtomobilov zatrpale najprej dovoznice v večja mesta, povzročile velike zastoje v prometu, nato pa ustvarile prave klobčiče v mestnih središčih, ki jim jc bila prometna policija le s skrajnimi težavami kos, da niti ne omenimo problemov za parkiranje.
Stavka je popolnoma uspela, saj se je je udeležilo skoraj vseh 150 tisoč uslužbencev javnih prevozov. Enotna strokovna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je pa ob pohvali zgledne discipline stavkajočih izrazila hkrati najostreišo obsodbo neodgovornega ravnanja vlade, deželnih in občinskih uprav, ki niso uresničile že 10. novembra sklenjenih sporazumov in nosijo zato vso odgovornost za škodo in težave. so prizadele prebivalstvo in delavce. Enotno sindikalno tajništvo je sinoči proglasilo novo vrsto dveurnih razčlenjenih stavk, ki bodo v različnih krajih v dneh 4.. 7., 11. in 13. marca, prihodnji tčden pa bodo'odločali o novi celodnevni stavki javnih nre-vozov in o vsedržavni protestni manifestaciji v Rimu. (Iv)
RIM — Socialistični tajnik Craxi se je včeraj srečal s tajnikom PRI Spadoliniiem. Ob koncu pogovora niso izdali nobenega uradnega sporočila, znano Da je, da sta se politika razgovarjala predvsem o nedavnem vsedržavnem kongresu KD.
RIM — Danes noooldne se bo sestalo vodstvo PRI. ki ima na dnevnem redu raznravo o sedanjem Doli-tičnem Doložaju in o bližnji parlamentarni razoravi glede odobritve finančnega zakona.
PARAMARIBO (Surinam) — Včeraj, dan po državnem udaru v tej bivši holandski koloniji (Gvajana) je bilo mimo. Osemčlanska vojaška hunta, ki je odstavila predsednika vlade Henčka Arrona, ni naletela na noben odpor. Medtem pa se je izvedelo, da je vojaški upor spro žil sindikalni spor.
Delegacija CK ZKJ na 15. kongresu KP Japonske
ATAMI — član predsedstva CK ZKJ Dobroslav čulafič, ki vodi delegacijo ZKJ na 15. kongresu KP Japonske, je v govoru na najvišjem srečanju japonskih komunistov izrazil zaskrbljenost zaradi nevarnega zaostrovanja mednarodnega položaja, ko krizna žarišča na Bližnjem in Srednjem vzhodu, srednji in jugovzhodni Aziji grozijo, da se bodo zlila v enotno območje nestabilnosti oboroženih spopadov in vmešavanja velikih sil.
Jugoslavija in ZKJ, ki dosledno spoštuje svoja načela v mednarodni dejavnosti obsoja uporabo sile in vojaških posegov, je dejal čulafič. Nasprotujemo vsem poskusom, da posamezna krizna žarišča postanejo vzrok spopada vojašk v političnih blokov, povod za zaostrovanje mednarodnih odnosov, za krepitev tekme v oboroževanju m pritiska na posamezne države.
Afganistanska kriza je znova potrdila stališče Jugoslavije, da sta mir in popuščanje nedeljiva. Sedanje mednarodne razmere potrjujejo pomen politike neuvrščenosti kot alternativne politike blokovske razdeljenosti sveta. Boj za mir. neodvisnost in varnost, za enakopravno mednarodno sodelo vanje na temeljih miroljubnega sožitja je nepogrešljiv dejavnik boja za socializem.
V luči teh načel razvija ZKJ uspešno in plodno mednarodno sodelovanje. tako med drugim tudi z japonsko KP, je dejal Čuiafič.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OB ZELO ZAPLETENEM POLITIČNEM POLOŽAJU
POZORNOST VSE TRŽAŠKE JAVNOSTI UPRTA V POKRAJINSKI KONGRES KD
Na deželni ravni so se po prvih izjavah KD oglasili komunisti, ki so kritično ocenili dokument deželnega vodstva KD
Politični položaj v teh krajih ni bil že dolgo tako problematičen. Kriza na deželi po odstopu Comelli-jevega odbora se je od samega čakanja, da bo prišlo v političnih odnosih do kake razjasnitve, že postarala. V tržaški občini, ki so jo zaradi znanih nesoglasij tradicionalnih strank tako imenovanega ustavnega loka prevzele v upravo listovske sile ob zunanji podprli Pannellovih radikalcev ter v številnih primerih celo Almirantejevih fašistov, se prav tako že neznansko dolgo čaka na nekaj, kar bi omogočilo, da bi sila, ki že toliko časa v manjšini vlada Trstu, izpustila krmilo iz rok. Kaj naj bi to bilo, ni povsem jasno niti političnim silam. Kar zadeva po krajinsko upravo, ki v teh zadnjih časih tudi ni imela lahkega življe nja, pa se je izteka mandat in na vrata trkajo volitve, ki prav tako ne obetajo nič dobrega. Nekaj podobnega velja za okoliške občine.
No, v tem nelahkem in neudobnem položaju, za katerega vse kaže, da ga ne bo tako enostavno premakniti, se pozornost tržaške in deželne politične javnosti s precejšnjim pričakovanjem in radovednostjo ozira na dogajanje v Krščansko demokratskem taboru, kjer so pravkar prebrodili vsedržavni kongres in se sedaj pripravljajo še na pokrajinskega. Bo mar iz teh političnih vrst, ki so kot nositeljice oblasti vajene na krojenje usode, končno prišlo kakšno znamenje za premaknitev določenih dolgo trajajočih pat pozicij? Kaj se je dogajalo na vsedržavnem kongresu krščanskih demokratov vemo, kljub temu pa še ni jasno, v kakšni meri in na kakšne načine bodo usmeritve vsedržavnega kongresa vplivale tako na politično dogajanje na deželni ravni, kot v tržaški občini. O tem se bo moral sicer v večjih podrobnostih izreči ravno pokrajinski kongres, na deželi pa bi se morale že pokazati določene odločitve. Krščanska demokracija se je sicer oglasila in njen ton je izpričal določeno pripravljenost na obnovitev konstruktivnejših pogajanj z vsemi tistimi strankami, ki so podpirale politiko tako imenovane deželne solidarnosti. To politiko je treba ohraniti, pravijo krščanski demokrati, ter ji celo dati tvomejšo obliko, vendar jasnejše besede o tem, kako bodo v prihodnje zgledala pogajanja o programih in seveda sestavi nove deželne uprave, ni bilo zaznati. In to je tudi prvi očitek, ki smo ga že včeraj, neposredno po objavi dokumenta deželnega vodstva KD, ki se je sestalo v ponedeljek, zabeležili s strani komunistične partije, ki je skupaj s socialisti najbolj pozorna spremljevalka vsega, kar se na deželni ravni dogaja v teh zadnjih mesecih. Včeraj se je namreč sestalo deželno vodstvo KPI in ponovno pretreslo ves položaj v luči prvih pokongres-nih izjav krščanskih demokratov. Poročilo o včerajšnji seji bodo u-radno objavili danes, vendar po glasovih, ki smo jih ujeli tu in tam, je dokaj jasno, da je stališče komunistov tudi tokrat izredno kritično. Krščanski demokrati se po njihovem mnenju še naprej izmikajo določenim osnovnim problemom, ki so bili v bistvu krize same. Skrajno resnih vprašanj, ki pretresaio našo deželo, hudo preizkušeno tudi od naravnih katastrof, ni mogoče več obravnavati po mnenju komunistov po starih metodah. Potrebno je neposredno sodelovanje vseh de mokratičnih sil in med temi tudi komunistične partije. V prvi vrsti manjka torej še vedno jasnosti, sicer pa bomo videli, kakšni predlogi bodo prišli konkretno na dan na neposrednih pogaianjih strank.
Kar zadeva problematiko tržaške občinske uprave pa bo, kot rečeno, o njej veliko govora na pokrajin-
naslovila na tržaškega župana vprašanje v zvezi z izginotjem lesenih količkov, ki jih je dala postaviti u-stanova za industrijsko cono na območju, kjer naj bi zrasla prosta industrijska cona na Krasu, ki jo predvideva protokol, priložen k o simskemu sporazumu. Kot smo že poročali v naši nedeljski številki, so neznanci z organizirano akcijo izri-li in odnesi' približno 5.000 količkov, s katerimi so označili tehniki točke za merjenje električne točke tal, obenem pa so skušali zabrisati sledove količkov, da bi na ta način še otežkočili delo tehnikov.
Komunistični svetovalci sprašujejo, če bo občinski odbor ožigosal dejanje, če se je že pozanimal pri organih javne varnosti, da bi slednji izsledili tolpo huliganov in če bo podprl v vsakem primeru študijo o možnostih industrijske cone na Krasu, ki lahko edina pripomore h gospodarskemu razcvetu mesta.
Zanimivo zasedanje o vmesnih ustanovah
»Trst v perspektivi vmesne ustanove* je naslov srečanja, ki se bo začelo v soboto, 1. marca, v veliki dvorani trgovinske zbornice na pobudo pokrajinske uprave. Uvod v razpravo, ki se bo nadaljevala v nedeljo, bo podal predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi.
Zasedanju bo predsedoval prof. Livio Paladin, sodnik ustavnega sodišča, na njem pa bodo obravnavali razne pravne in urbanistične aspekte nove ustanove, ki naj bi delovala na določenem teritorialnem področju nekako med občino in deželo ter naj bi tako zamenjala sedanje pokrajine. Zasedanje se bo začelo ob 9.30, na njem pa bodo sodelovali znani pravni in urbanistični izvedenci.
PO KRIZI V DEŽELNEM GLEDALIŠČU
SESTANEK KOMISIJE PSI ZA KULTURNO DEJAVNOST
Filiberl Benedetič poročal tudi o težavnem finančnem stanju Slovenskega stalnega gledališča
Pred kratkim se je sestala deželna komisija PSI za kulturno dejavnost, da bi proučila položaj v deželnem Teatru stabile, po krizi, ki je nastala v vodstvu omenjenega gledališča. Člani komisije PSI Bravo, Pesante, Benedetič, Ete Luyk in Tiburzio so izrekli zaskrbljenost nad sedanjim stanjem v Teatru stabile, ki bi lahko močno okrnilo delovanje gledališke hiše. Ob tem so člani komisije poudarili, da PSI ni proti temu, da bi bil Teatro stabile pod okriljem dežele, ki bi financirala dejavnost gledališča, vendar bi moralo tudi vodstvo teatra spremeniti statut, po katerem bi se v vodstvu boljše odražala deželna stvarnost. Člani kulturne komisije PSI pa so še enkrat podčrtali princip popolne neodvisnosti upravnega sveta gledališča in umetniškega vodstva, kateremu mora biti zajamčena popolna svoboda izbir.
Filibert Benedetič je ob koncu seje poročal tudi o težavnem finančnem stanju SSG. Člani komisije so se izrekli za nujno srečanje s pred-
stavnikom upravnega sveta naše gledališke hiše, nakar bo načelnik deželne socialistične skupine Zan-fagnini dal pobudo za sklicanje pristojnih organov z namenom, da bi postalo jamstvo tržaške hranilnice operativno. Član deželne kulturne komisije PSI Pesante pa bo moral nastopili pri odgovornem za kulturo pri vsedržavnem vodstvu stranke Martelliju, ki bo skušal razrešiti to pereče vprašanje v parlamentu.
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiuiTiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiininiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PODATKIH INDUSTRIJSKE ZVEZE
Draginja na Tržaškem v letu 1979 narastla kar za 23,8 odstotka
Rezidentno prebivalstvo še naprej upada - Rahlo izboljšanje na področju zaposlenosti - V enem letu 10.499 novih avtomobilov
Študijski urad tukajšnje industrijske zveze je pravkar objavil podatke o demografskem stanju in o gibanju gospodarskih dejavnosti v tržaški pokrajini v preteklem letu 1979. Iz pregleda povzamemo najbolj zanimive pokazate lje, ki med drugim potrjujejo postopno nazadovanje Trsta tako v družbenem kakor tudi v gospodarskem smislu.
Najprej nekaj podatkov o gibanju prebivalstva: število rezidentnega prebivalstva v okviru tržaške po krajine, ki se je že leta 1978 zmanj šalo za 2.560 enot, se je v lanskem letu znižalo še za 2.481 enot ter je znftšalo konec lanskega leta 291.581 ljudi. Na to gibanje vplivata kakor znano predvsem dva dejavnika in sicer izseljevanje zla sti mladih Tržačanov, ki ga dose ljevanje ljudi iz- drugitr-1 italijanskih pokrajin ne utegne kompenzj rati, in pa negativni sa>do v naravnem gibanji, prebivalstva (več smrti kot rojstev) Ta drugi dejavnik bo negativno vplival na
obseg rezidentnega prebivalstva tudi v prihodnjih letih, na kar opozarja med drugim tudi podatek o porokah, sklenjenih v lanskem letu. število novih parov se je namreč v zadnjem letu ponovno zmanjšalo, in sicer s 1.289 v letu 1978 na 1.221 v letu 1979 Obseg zaposlenosti. Iz pregleda industrijske zveze je razvidno, da je bilo konec lanskega leta v tržaški pokrajini v rednem delov nem odnosu 93.142 ljudi se pravi 1.378 enot več kakor konec prejšnjega leta (91.764). V gospodarskih dejavnostih je bilo konec lanskega decembra zaposlenih 66.161. v javnih službah pa 26.981 ljudi. Posamezne veje gospodarstva so štele naslednje število odvisnih delavcev industrija 36 023, trgovina 19.454, obrtništvo 5.247, bančništvo in' zavarovSIštro1 3.748 kme tijstvo 99 in pomorstvo 1.589 za poslenih. Večja zaposlenost v lan skem letu v primeri z letom 1978 (zlasti v trgovini, pa tudi v dru gih panogah, razen v kmetijstvu
«lllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||(|||tltiu|||||t|||||||||||||H||||||||||,,,|||„|||,,|||||,||||||m||||||||||||||
SDGZ O SPORAZUMU EGS - JUGOSLAVIJA
Slovensko deželno gospodarsko združenje pozitivno ocenilo vsebi no sporazuma, ki ustvarja ugodne perspektive tudi za našo deželo
Slovensko deželno gospodarsko združenje je včeraj proučilo vsebino sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ter v tej zvezi objavilo naslednje tiskovno poročilo:
«Ob zaključku pogajanj za spora zum o gospodarskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo, do katerega je prišlo pred nekaj dnevi, izraža Slovensko deželno gospodarsko združenje svoje zadovoljstvo, ker smatra, da bo ta sporazum gotovo prispeval, z novimi razsežnostmi
skem koneresu KD ki se bo pričel gospodarskega sodelovanja med Ju Skem kongresu K.U, Ki se do pricei gos,avijo in državami EGS. k po
jutri.
Komunistično vprašanje o količkih na Krasu
Komunistična svetovalska skupina v tržaškem občinskem svetu je
puščanju napetosti v Evropi ih ustvarjanju plodnejšega mednarodnega sodelovanja. V tem delu Ev rope, ob meji med Italijo in Jugoslavijo kjer se slovenska na rodnostna skupnost še vedno bori za dosego svojih pravic ter vlaga vse večje napore za svo, družbeni in gospodarski razvoj, je tak spo
•HiiiiiiiHiiiiimmiiiiHimiiiiiiiiitiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiifMtiiiiiMiMiHtiiiiitiiiiiiMMliiiitmmitmiiuaM
NA POBUDO DEŽELNEGA VODSTVA KPI
EVROPSKI PARLAMENTAREC GOUTHIER OBISKAL DEŽELO
Sestal se je z raznimi političnimi, gospodarskimi in sindikalnimi dejavniki naše dežele
Vloga Furlanije - Julijske krajine v okviru evropske gospodarske skupnosti ter posegi, ki bi jih lahko v tem okvirp izvedli za o-vrednotenje mednarodne vloge naše dežele, so bili v središču razgovorov. ki jih je imel komunistični evropski parlamentarec An selmo Gouthier v teh dneh s predstavniki gospodarskega, političnega in sindikalnega življenja naše dežele. Pobuda komunističnega deželnega vodstva, da povabi evropskega parlamentarca v naše kraje, da Di z njim izdelala širši predlog za poseg EGS v naši deželi, je še zlasti pomembna v trenutku, ko se med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavi jo sklepa pogodba o sodelovanju. Poslanec Gouthier, ki je podpred sednik evropske komisi ie za od noše z Jugoslavijo, je na teh srečanjih poudaril vrednost in politični pomen tega sporazuma. Med
svojim bivanjem v naši deželi se je komunistični parlamentarec sestal s podpredsednikom deželne uprave Polonijem, ki ga je seztia nil zlasti s problemom mednarodnih cestnih povezav. Gouthier re je sestal tudi s tržaškimi pokrajinskimi odborniki in z goriškim županom De Simonejem ter nato še s delavskimi sveti tržaške ladjedelnice Sv. Marka in ladjedelnice v Tržiču. Sindikalnim pred stavnikom je med drugim poročal o razpravi, ki je 12. februarja po tekala v evropskem parlamentu c problemih ladjedelstva.
Evropski parlamentarec se je sestal tudi s tržaškimi gospodarskimi operaterji in z njimi obravnaval zlasti vprašanja sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. Poslanec An selmo Gouthier bo svoja srečanja v naši deželi zaključil prihodnji teden.
razum še posebej dobrodošel, saj ustvarja nove in boljše pogoje za dosego omenjenih ciljev v okviru splošnega napredka v korist vse ga prebivalstva.
Slovensko deželno gospodarsko združenje ocenjuje kot zelo pomemben tisti del sporazuma, ki se izrecno nanaša na gospodarski del osimskega sporazuma in na prosto industrijsko cono na Krasu, ki ga EGS ocenjuje kot zelo primeren instrument za realizacijo kvaMt.et nejšega gospodarskega sodelova nja med Italijo in Jugoslavijo, kar bo nedvomno veliko prispel alo h gospodarskemu razvoju Trsta in njegovega širšega območja.
Sporazum ustvarja še posebno ugodne pogoje za gospodarske pre toke ter povezave našega območ ja v deželi Furlaniji Julijski kra iini, kot veznega člena med dr žavami Evropske gospodarske skup nosti z Jugoslavijo. Zaradi tega prepričanja bodo po oceni Slovet-skega deželnega gospodarskega združenja avtonomni rači ni za Tržaško in Goriško pokrajino še bolj valorizirani in preko trgovinske izmenjave ter industrijske kooperacije omogočali dolgoročnejše gospodarske povezave med Italijo it: Jugoslavijo*.
Več požarov v mestni okolici
Več požarov je sinoči zajelo področje, ki gre od Ricmanj vse do Lonjerske ceste. Ogenj se je zaradi suhljadi in vetra kmalu zelo razširil, tako da so imeli tržaški gasilci pri gašenju polne roke dela. Prve požare so zapazili približno okoli 18. ure nad Katinaro, nato pa je skoraj do 21. ure telefon gasilcev nenehno brnel in naznanjal vedno nove požare pri Lonjerju, Rocolu, Padričah, pri mitnici blizu Bazovice.
Gasilcem tržaške centrale so priskočili na pomoč ekipe iz Milj, Opčin in pristanišča, tako da je sinočnje požare gasilo kakih 30 gasilcev s petimi brizgalkami. Izvedenci domnevajo, da so bili požari podtaknjeni. Domnevo naj bi potrjevalo več dejstev: potem ko so na primer pogasili požar v bližini Lonjerju, se je kakih 500 metrov daleč spet vnelo, prav blizu Lonjer-ja pa naj bi tudi opazili dve osebi, ki sta se hitro oddaljili z avtomobilom od kraja, kjer je gorelo.
Mladi avtonomisti zaslišani v okviru preiskave o delovanju Zambonija in Serena
Preiskava o domnevnem rovarjenju nekaterih tržaških avtonomistov se nadaljuje brez vidnih razpletov. Namestnik državnega pravdnika dr. Staffa, ki je bil v prejšnjih dneh zaseden s procesom zaradi umora draguljarja Barucha, je včeraj zaslišal nekaj mladih avtonomistov. Pre iskovalci skušajo s temi zasliševanji bolje doumeti osebnost osumljencev in še zlasti prof. Giovannija Zambonija in prof. Giana Serena, ki sta baje imela — tako trdijo — dokaj vidno vlogo v Negrijevi prevratniški organizaciji (Pripomniti je tre ba, da v tem pogledu v tržaških sodnih krogih povsem osvajajo poglede rimskih in milanskih sodnikov glede padovanskega profesorja in njegovih somišljenikov.)
Sedanje delo dr. Staffe in njegovih sodelavcev je usmerjeno predvsem v preverjanje zbranega gradiva in ni predvideti vidnejših razpletov. Morebitne novosti bi lahko prišle na dan le, če se bo namestnik državnega pravdnika odločil, da zasliši Marca Bellavito, urednika revije «Controinformazione», ki naj bi po obtožbah «skesanega* brigadi-sta Fioronija prispel v Trst, da bi s posredovanjem Zambonva kuoil v Avstriji brzostrelke vrste «scoroion». Zasliševanje pa je odvisno predvsem od pripravljenosti Bellavite, da spregovori.
O treh osumljencih pa še vedno ni ne duha na sluha. Kot smo poročali je Zambonijeva sestra stopila v stik z odv. Borgno in mu zaupala obrambo brata, brat Cataruzze pa naj bi se pred časom pozanimal pri goriškem odvetniku Maniaccu, ali bi bil pripravljen braniti sestro. Uradnega, osebnegaumandata pa doslej nista dobila ne eden ne drugi.
in pomorstvu, kjer je število zaposlenih ponovno upadle) odseva le trenutno izboljšanje, medtem ko se je od leta 1973 naprej, ko je bilo na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 96.940 ljudi, položaj na tem področju slabšal iz leta v leto vse do konca predlanskega leta. Tudi struktura same zaposlenosti ni ugodna, saj zavzemajo javne službe glede števila zaposlenih ljudi kar tretje mesto v lestvici, in sicer takoj za industrijo in trgovino. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da se je v lanskem letu povečalo tudi število brezpo selnih in sicer za 72 enot, to je s 3.111 na 3.183.
Draginja .jV , mestu sg...je lani znatno povečala v primeri z le tom 1978 pokazatelj, izdelan na podlagi,.gibanja maloprodajnih cen, je namreč narastel za 23,8 odst., medtem ko je znašal prirastek v letu 1978 »samo* 11,7 odst. Na to so v različnem razmerju vplivale vse komponente, predvsem pa stroški za stanovanje (pravična stanarina), stroški za ogrevanje, prehrana, socialne storitve itd Tudi cene novih stanovanj -in vsled tega seveda prav tako cene starih — so v lanskem letu mečno poskočile ter je iz pregleda industrijske zveze razvidno, da se je za same podjetnike gradnja stanovani v lanskem letu podraži la za 22,4 odst. v primeri z letom 1978.
Kljub težavam v gospodarstvu I	_	yi>
pa pregled izkazuje, da se avto- j Drevi bo za udeležence zasedanja v Gregorčičevi dvora-
iSrk.ta,»‘SikL^raCi -I f-rt !*•»*<*<■	«&• <*»*»» ;* Habreiino
• Zveza žensk Italije UDI bo v so boto ob 18. uri odprla v Centru Bar-bacan (Trg Barbacan 4) razstavo prispevkov ki jih bodo nato vzeli v poštev za lepak «Ženske kot mir — mir kot ženske*.
ODMEVI NA TORKOVO RAZPRAVO 0 KOLONKOVCU V OBČINSKEM SVETU
TRŽAŠKO OBČINO TREBA PRISILITI K SPOŠTOVANJU SPREJETIH OBVEZ
Zemljiški lastniki potrebujejo oporo vseh demokratičnih sil za pravično rešitev problema, ki naj prepreči razlaščevanje, zadrugam pa omogoči financiranje
Lagali bi se. ko bi trdili, da so Kolor.kovčani odšli s predsi-nočnje seje tržaškega občinskega sveta kdo ve kako poparjeni. Preden so prestopili prag razkošne dvorane, jim je bilo jasno, da me-lonarski jastreb še trenil ne bo z očesom ob pogledu nanje (go lobica itak igra nekam podrejeno vlogo). V resnici ni žrtvam razlastitvenih načrtov uspelo vidno zmesti jastreba niti s trošenjem fotokopij letaka, v katerem se je leta 1978 LpT proglasila za varu ško «malih zemljiških posestnikov, upokojencev ter članov slovenske manjšine in Kmečke zveze* pred »nepravičnim* razlaščevanjem. Na letak so kolonkovski vrtnarji pri pisali «Jesen 1978: obljube* in »Jesen 1979: začetek razlastitev*.
Nekoliko pa so le bili razočarani. če izvzamemo vlagateljici interpelacij (KPI in SSk), so demokratične svetovalske skupine, o.
ziroma tiste, ki se za take imajo, po sodbi nekaterih pokazale pre šibko zavzetost za žgoči problem. Deloma po nerodnosti, deloma zaradi labirintskega prepletanja interesov (političnih in dobičkarskih), deloma pa zavoljo trmastega vztrajanja pri globalizaciji problemov (radikalci vežejo v isti snop ko lonkovske vrtove in kraško gmajno, ki naj bi jo žrtvovali prosti industrijski coni).
Večkrat smo že zapisali in na Kolonkovcu to znova in znova ponavljajo, da je za pravično razrešitev kolonkovskega vprašanja nujno potreben enoten nastop vseh demokratičnih sil, političnih, družbenih in sindikalnih. Rešitev pa mora biti ena sama:	preprečiti
kakršno koli razlaščevanje ter hkrati omogočiti peterici gradbenih zadrug zidavo stanovanjskih hiš. Kolonkovski kmetje in nekmet je svojega nočejo odtujiti, nočejo pa
PREJŠNJO SOBOTO V MARIJINEM DOMU
Dijaki rojanske srednje šole lepo proslavili dan kulture
Srednja šola Fran Erjavec se je vključila v praznovanje Prešernovega dne in dneva slovenske kulture nasploh s prireditvijo, ki je bila v soboto v Marijinem domu v Rojanu. Predsednik združenja staršev Adrijan Semen je povedal nekaj u-vodnih misli o poslanstvu šole kot kulturnega središča in gibala. Nato sta Valentina Buzečan in Marko Ci-vardi napovedala program večera. Patricija Požar in Andrej Cunja sta deklamirala Prešernovo Zdravljico, Marina Furlan, Fabrizio Polojac, Simona Slokar in Štefan Semen pa so pokazali, kako zveni najbolj znana Prešernova pesem v italijanskem in angleškem prevodu, šolski zbor je pod vodstvom profesorice Edit Canziani zapel tri pesmi, nakar so nastopili dijaki prvega razreda in ob ritmični spremljavi izvajali nekaj pesmi. Teža večera je slonela na Linhartovi igri v dveh dejanjih Županova Micka, ki so jo dijaki tretjega razreda naštudirali pod vodstvom profesorice Lučke Peterlin -Susič. AmaterskcFgletfatiška dejavnost je postala na .tgžjgl.i že tradicionalna, za kar gre največ zaslug njenemu pobudniku in animatorju profesorici Susičevi. Treba je tudi pripomniti, da se stalno delo na tem področju že pozna; čeprav se namreč igralci menjujejo, se raven predstav postopno viša. Celotni
MEDNARODNO ZASEDANJE O POMORŠČAKIH
PRIKAZ UČNIH METOD V POSAMEZNIH DRŽAVAH
precej
skega leta je bilo na Tržaškem registriranih 171.178 motornih vozil, od tega 133.135 osebnih avtomobilov. V samem letu 1979 pa so Tržačani nakupili in na novo registrirali kar 1U.499 osebnih avtomobilov.
V Boljuncu sestanek o prevozili v občini
Na pobudo dolinske občinske u-prave bo v nedeljo, 2. 3. 1980 ob 11. uri v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu sestanek o problemih javnih prevozov v občini. Uvodna poročila bodo podali predstavniki četrtega prometnega bazena, konzorcial-nega prevoznega podjetja in občinske uprava, nakar bo sledila razprava.
V Centru za teoretsko fiziko pri Miramaru se nadaljuje Mednarodno zasedanje za izobrazbo in poklicno usposabljanje pomorščakov. Včeraj so se nadaljevali posegi strokovnjakov, spregovoril pa je tudi dr. Albin v imenu italijanskega ministra za šolstvo.
Udeleženci zasedanja so s pozornostjo in živim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev, še zlasti pa so prisluhnili orisu raznih metod poučevanja na pomorskih institutih v Avstriji, Egiptu, Grčiji, Izraelu, Jugoslaviji, Španiji in Tuniziji. Posebno zanimiv je bdi poseg jugoslovanskega zastopnika prof. Prikrila, kateremu je sledila živahna razprava, kot tudi poseg predstavnika pomorske zavarovalnice iz Londona, ki je govoril o
varnosti in upravljanju ladij na morju.
Danes se bodo predavanja zaključila s posegi predstavnikov tržaške univerze, tovarne Velikih motorjev, Italcantieri, Lloyda, tržaške pristaniške ustanove in drugih sodelujočih.
Poleg strogo znanstvenega dela oa je udeležencem tega mednarodnega zasedanja na voljo tudi vodič, ki jih spremlja pri obisku najbolj znamenitih umetniških točk in zanimivosti Trsta. Tako so si lahko včeraj ogledali »rimski in srednjeveški Trst* ter razstavo v mestnem muzeju Sartorio, drevi pa bodo lahko prisluhnili petju nabrežinskega pevskega zbora «Igo Gruden*. Začetek koncerta je predviden za 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ut. sv. Frančiška 20.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiMiMiiiiriiiiiiiiiiiiiiHiiiMimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB VČERAJŠNJI STAVKI AVTOPREVOZNIKOV
Oviran promet in veliko pešcev
Težave predvsem za prebivalce okoliških vasi Na slovenskih višjih šolah so imeli okrnjen pouk
Že dolgo nismo videli po tržaških ulicah toliko pešcev in toliko avtomobilov in to tudi ob urah, ki običajno ne veljajo za prometno konico. Po plcfnikih v središču mesta se je moral človek kar prerivati med množico ljudi, seveda pa ob tablah, ki označujejo postaje avtobusom mestnega prometa, ni bilo čakajočih uporabnikov tega javnega prevoznega sredstva. Celodnevna stavka avtoprevoznikov je popolnoma ohromila tovrstni promet in s tem povzročila mnogim veliko težav, predvsem ljudem iz podeželja, ki so si morali pomagati, kakor vedo in znajo, da se pripeljejo v mesto na vsakodnevna opravila.
Ob včerajšnji splošni stavki av toprevoznikov so imeli tudi mestni redarji polne roke dela, saj je na več mestih prišlo do prometnih vozlov. Tako se je dolga vrsta avtoma bilov na nabrežni cesti le s težavo pomikala naprej, živčni avtomobilisti so vseskozi trobili, redarji piskali, vendar to ni pomagalo k razrešitvi
položaja. Parkirnega prostora pa tudi ni bilo nikjer, tudi če bi ga z lučjo iskali ob belem dnevu. To je sicer že kronična bolezen našega mesta, včeraj pa je ta vrzel še toliko bolj zazijala. V zameno pa so se ob avtomobilih, ki so bili nepravilno parkirani, kot krokarji zaustavljali mestni redarji in velikodušno delili globe. Ob tem je strašil tudi zloglasni pajek in marsikdo je izrekel kako pikro na njegov račun.
Hodili smo po mestu ekaj ur pred večerno zaporo trgovin, ki so vabile na odkup raznovrstnega blaga. Nihče pa se ni zmenil za »izredno* nizke cene, meščani so brusili pete, da bi bili čimprej doma. Drugega tudi niso mogli, saj ni bilo na razpolago taksijev, ki bi jih lahko zapeljali do zaželenega mesta. Ustavili smo se na postaji taksijev pri Trgu Garibaldi, vendar nikjer nismo videli značilnega vozila. Lep čas smo čakali, taksijev pa od nikoder, saj so bili le-ti ob pomanjkanju avtobusov preobremenjeni in so jih ljudje u-
igralski ansambel, ki je uprizoril Županovo Micko, je pokazal precejšnjo uigranost in razgibanost. Vsak od nastopajočih je precej izrazito in dosledno zaigral svoj lik. Tako župana Jako Sandi Slama, Anžeta Darko Bradassi, Tulpenhaima Marko Jagodic, Monkoja Henrik Gruden, Šterenfeldovko Anastazija Cibic ter Micko Lučka Počkaj. Občinstvo je najbolj zabaval Glažek, ki ga je zaigral Marko Trnovec brez nepotrebnega pretiravanja, a zato še bolj prepričljivo. Marko Legiša je skrbel za sceno in luči. Spored je zaključil glasbeni ansambel, ki je pod vodstvom Jožeta Grudna dovršeno zaigral nekaj slovenskih motivov in navdušil občinstvo. Vsi prisotni so si bili edini, da bi bilo vredno spored še kje ponoviti.
M. M.
Delegacija ii Doline obiskala MmWo„.
Delegaciji občin Marzabotto in Dolina, ki sta -ju sestavljali župana Dante Cruicchi in Edvin Švab ter načelniki svetovalskih skupin obeh občin, sta se srečali v Mar-zabottu dne 26.2.1980, da določita sklenitev prijateljstva med obema občinama. De'egaoiji sta naslovili Kliničnemu centru v Ljubljani brzojavko, s katero izražata prisrčno voščilo za zdravje predsednika Josipa Breza Tita, borca za svobo do in državnika, ' i je toliko prispeval v imenu človeške solidarnosti za mdr in sodelovanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi ter narodi vsega sveta.
V	Sežani srečanje esperantistov
V	okviru mednarodnega tedna »Prijateljstvo preko meja* je Zveza esperantistov tržaške pokrajine povabila na prijateljsko srečanje esperantiste iz Slovenije v Sežano. Ob prijetno toplem primorskem soncu se je zbralo okoli 40 udeležencev iz Trsta, Gorice, Tržiča, No ve Gorice, Kopra, z Reke in iz Ljubljane in se pogovorilo brez prevajalcev in brez zadrege, kateri jezik naj uporabljajo, da morajo tako vzdužje prenesti tudi na o stalo prebivalstvo okoliških krajev bodoče proste industrijske zone.
Poslali so tudi pozdravno pismo predsedniku skupščine občine Sežana, v katerem izražajo željo so delovati pri utrjevanju prijateljskih čustev in medsebojnega sodelovanja v smislu osimskih sporazumov. S tem srečanjem so dokazali in opozorili, da mednarodni jezik u-stvarjr ugodno vzdušje, ki je po trebno za medsebojno spoštovanje in enakopravno sodelovanje.
K naslednjemu srečanju drugo leto, ki bo na Opčinah, so povabili občinsko skupščino in prebivalstvo Sežane, da se ga čim bolj množično udeleži.
Z. P.
stavljali kar na ulicah, ko so drveli mimo.
Stavka avtoprevoznikov je imela tudi posledice na šolah. Na sloven skih višjih srednjih šolah je bil do tok dijakov v učilnice skromen. Na znanstvenem in klasičnem liceju so imeli zato pouk samo prve tri ure, prav tako na trgovski akademiji, na učiteljišču pa so imeli razredi celo skupno učno uro. Po prvem brnenju zvonca pa je ravnatelj šole pustil maloštevilne dijake (predvsem iz mesta) domov, saj nadaljnji pouk ne bi imel nobenega smisla. Skratka, včerajšnjo stavko avtoprevoznikov so prav vsi občutili na svoji koži, predvsem pa tisti, ki nimajo svojega prevoznega sredstva in pa okoličani.
Ko smo se po našem sprehodu po mestu vračali v redakcijo, smo na strmi cesti opazili starčka, ki se je stiskal ob zid. Vprašali smo ga, kaj mu je, ta pa je sopihajoče izustil: «Nič mi ni, malo sem utrujen od dolge hoje — danes ni avtobusov*, (mč)
Trst in delavski razred v krožku Che Guevara
Jutri ob 18.30 bo v krožku Che Guevara v Ul. Madonnina 19 tajnik Nove delavske zbornice CGIL Mau-ro Gialuz govoril o »Trstu in delavskem razredu*. Sledila bo razprava.
niti prizadejati družin, ki so P* trebne strehe. Od tega ne boa odstopili in še naprej bodo zahtevali od občinske uprave, da nanovo prouči zadevo in se enkra za vselej odreče pilatovskemu uw • vanju rok ali vrtenju okrog vre-kaše, kot je brihten Koionkovca označil torkov besedni marata znotraj začaranega kroga Odbornik Gambassini je v magoškem zanosu razkril. da • šele sedaj zvedel, na kakšen odp so naleteli načrti o ljudskih cenenih gradnjah na Kolonkov ■ Sicer pa je po njegovem stv preprosta: če se bo večina v činskem svetu postavila na sta šče, da se kolonkovske zemlje gre dotikati, potem pač nihče bo gradil. Ni pa povedal, ce zadrugam ponujena nadomestna šitev. da lahko izkoristijo pcica vana finančna sredstva. Kes. -torej, za katero se Koionkovca«* že od samega začetka vztrajno vzemajo, kot se tudi odločno rijo proti izkrivljanju duha m c ustrezne zakonodaje in zahtev-J da občinski upravitelji spostuj. svojega dne sprejete obveze. ^ V propagandnem biltenu st. (1978) je Cecovinijev odbor čano obljubil, da bo «z vsa, sredstvom spod0® stanovani*
razpoložljivim jal gradnjo cenenih
Jdi giaunju	-taRO-
kot tudi usposobitev starih st vanj, da ne bo dopuščal «sPe“ cij in parazitstva, da bo P slednjima ščitil najmanj Prer®Lje sloje prebivalstva*, da se bo s { vsega tega najširše posvetov*' vsemi družbenimi silami v m in da bo «vsekakor iskal '® ... kih rešitev (na področju urha ' tične politike, op. ur.), k' 0 ,n ščitile obstoječe etnične odno kmetijstvo, oziroma omogočale daljnii kmetijski razvoj*- -a°
Drevi v Sa/ežu odprti* razstave A tilija Krofi11
. st*
Ob dnevu slovenske kultures letos PD Rdeča zvezda in SS ^ pripravila nekoliko drugačen ^ gram kot običajno, saj bodo dogodku posvetili več dni.
Že drevi bodo ob 20. urt _® t štvenih prostorih pod ambuja ^ Saležu odprli slikovno rozS\LjsW' tilija Kralja, katerega bo P A. vil umetnostni kritik Franc v Ob tej- priložnosti je tudi Pre“jt,ji> krstni nastop mešanega Pev zbore ,. R‘deča\ zvezda, ki 0° ,pijanko Simoneta. Razstava bo ( ta še v petek od 19. do 21. soboto od 16. dc 18. ure tn deljo od 10. do 12. ure ter do 19. ure.	,, bo 9
Višek in zaključek proslav nedeljo v šolski telovadnici v (Jožu, kjer bodo nastopili najmiaj-^t mači telovadnici, SovodenjsKf
in Atilij Kralj, ki bo prebral svojih pesmi.	bs
Policijska izvidnica trčila v Ul. Mazzini
, ,. to pol'
Poredkoma slišimo, da bi * ^ cijskemu avtomobilu pripetl W sreča. Včeraj zjutraj pa Cppe zgodilo. Antonio Freda, gt-Santoro in brig. Consolato G •„], tasio so se peljali po Ulici »<> ^ namenjeni pa sodišče, kjer £8p rali pričevati na procesu pr<” -e tit lu Vernassiju. Nenadoma JirV , po* križišču z Ul. Dante Pres~LjStra' ford escord s pordenonsko rRGai# cijo, ki ga je upravljal v0r Mion. Kljub spretnemu zaV°2 :j0vite nika Santora pa sta avta -elrine trčila in iz skrotovičene P' ^ tij so izstooili vsi trije policaji’ srečo niso bili huje ranifn!'„ lcfi?* temu so jih z avtom rdečeg jjj odpeljali v bolnišnico, kjer le obvezah in takoj odpo^'
V Križu podrl
pešca In zbežal	jpg-
Včeraj so ob enih pon°^ jj* v ljali z rešilcem Rdečega gjoT glavno bolnišnico 29-letnri!8 ^ 5» gia Bartoleja iz Križa 561’ objj ga zaradi udarcev in raa.ri^jfr nogah (zdravniki ne ' Jsprflf možnost' zloma desne noge> li na ortopedski oddelek i tjole * zo okrevanja v 40 dneh. D* bolničarjem in osebju P0'1 ja t urada v bolnišnici povedaL ^ er je malo prej med prečkah) ^ ste, ki pelje skozi Križ, n.. z vfj podrl avtomobil, ki je v°z.. ts^ liko hitrostjo ter se je pbh oddaljil s prizorišča nesreč
Proseku. Zaradi teme rani® sv€ videl, katere znamke je ‘thjnF? mobil, ki ga je podrl.	F
nabrežinske postaje so uve« iskavo.
Učiteljice osnovne šole B* izrekajo občuteno sožalj® ^ s®" katehetu Antonu RumplerJu ti očeta.
Sporočamo žalostno vest, d* ^ je zapustil naš dragi mož, °c nono
VIKTOR ŠIBELJA
Pogreb bo jutri, 29. t.m-. 0? 1 gg iz mrtvašnice glavne bolnišnice pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči žena Ivanka,
Mario in Danilo z druž' ter drugo sorodstvo
Trst, 28. februarja 1980
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 28. t.m., ob 19.30 v BREŽICAH; jutri, 29. t.
ob 19. uri v KOSTANJEVICI; v soboto, 1. marca, ob 19. uri v METLIKI; v nedeljo, 2. marca, ob 15. uri v DOLENJI VASI in ob 19.30 v RIBNICI s predstavo Giureppa Berta «NEZNANI BENEČAN*.
AVDITORIJ
Danes, 28. t.m., ob 20.30 «Adria» Publija Terencija v priredbi N. Machiavellija. Nastopa Rimsko ljudsko gledališče. Rezervacije pri osrednji Magajni.
VERDI
Danes ob 20.00 bo na sporedu druga ponovitev (red F/A) opere poljskega skladatelja Krystztofa Pendereckega «Pasijon po sv. Luki*. Poleg orkestra Verdijevega gledališča sodelujejo zbor krakovske radiotele-vizije, tržaški otroški zbor, sopran' stka Slavka Taski va, baritonist Wil-bam Stone in basist Boris Carmeli ter Claudio Giombi kot recitator.
Kino
Nazionale 15.30 »Satisfaction love*. Barvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Ariston 16.30—20.45 «Don Giovanni*. Mozart - Losey.
t(len 16.30 «L’insegnante va al mara con tutta la classe*. A. Rizzo-u. L. Banfi. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
txceIsior 16.00 «10». Prepovedan mladini pod 14. letom.
"tattacielo 16.30 «Caboblanco». Barvni film.
*enice 16.00 «Inferno». D. Argento.
Barvni film. Prepovedan mladini .,P°d 14. letom.
"bgnon 16.30 «Pollice da scasso*.
'uodrammatico 15.30-22.00 »Giochi bagnati*. Prepovedan mladini pod r.°- letom.
cristalit) 16.00 «11 matrimonio di Maria Braun*. Hanna Schygulla, Ivan Desny.
, derno 16.00 «Labirinto». Lino Ven-tura. Barvni film.
’u‘ora 16.00 «The wanderers» (I nuovi guerrieri). Prepovedano' mladini pod 14. letom. aPito! 16.15 «u mistero della si-vgnora scomparsa*. Barvni film. »lta (Milje) Zaprto.
'torio Veneto 16.00 «The world of Jpanna». Prepovedano mladini pod .«■ letom.
a,debaran 17.30—22 00 «Picnic a "anging Rock*. Barvni film.
Koncerti
PD KRAŠKI DOM
s sodelovanjem repentabrske občinske uprave priredi v soboto,
1. marca 1980, ob 19.30 v preurejenih prostorih bivše občinske
kopalnice v Repnu
otvoritev razstave o Repentabru ter o življenju in delu časnikarja Albina Bubniča
Sledi ob 20.30 Prešernova proslava in poimenovanje prostorov po ALBINU BUBNIČU
s sledečim programom:
predaja namenu prostorov poimenovanja prostorov slavnostni govornik dr. Filibert Benedetič Sodelujejo gojenci odseka glasbene vzgoje PD Kraški dom, otroška folklorna skupina PD Rdeča zvezda iz Saleža-Zgo-nika, recitatorji - gojenci Glasbene šole iz Sežane, moški pevski zbor Srečko Kumar, harmonikarski ansambel Glas-ene matice iz Proseka - Kontovela.
URNIK RAZSTAV: od 2. marca do 9. marca ob nedeljah od 14. do 16. ure. Med tednom od 18. do 20. ure.
VLJUDNO VABLJENI!
MLADINSKI KROŽEK
NOCOJ BOVA IMPROVIZIRALA
z BORISOM KOBALOM in MARKOM SOSIČEM
jutri, 29. februarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška 20.
PRIDI
Razstave
' bariljkj sv. Silvestra bo danes, „ • februarja, ob 18.30 koncert dua arrato - Macchioni. Graziella Mar-- 6u,e Sbarrato in Danilo Macchioni ^klavir štiriročno. Na sporedu: r*ethoven, Mendelssohn, Hindemith Rahmaninov.	-
j-v nedeljo ob 18. uri op"r gledali-) zhU ’'erc*i čredni koncert .pevskega ra poljske RTV iz -Krhkovaz-kl v°d. Tadeusz Dobrzanski. Pred-jjl^aja vstopnic pri blagajni gledala od danes naprej, v a ?kviru »Nedeljskih koncertov* ^toriju bodg v nedeljo nastopili (t*u° P°mPei in Gino Concelli si„benta). Augusto Bartoli (rog). (t ®10 Siccardi in Lucio Zanella ^■nbon). Izvajali bodo skladbe Pe-daia Schmidta in Ewalda. Predpro V p vsb>Pnic pri osrednji blagajni
KONGRES
Komunistične partije talije
sekcije občine DOLINA
v soboto, 1. marca ob 17. v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
V	občinski umetnostni galeriji razstavlja do 5. marca Pino Ferfoglia. Otvoritev razstave bo danes ob 18. urii
V	galeriji «AMa Corsia Stadion*
razstavlja še danes, 28. februarja svoja dela Zebo.
V	avli šole Caprin razstavlja svoja dela Ico Parisi. Razstava bo odprta do 9. marca, ob delavnikih od 9. do 13. ure.
V	centru Barbacan je odprta fotografska razstava Claudia Sacca-rija s podobami iz Trsta in okolice.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo svojih del Antonio Furlan. Razstava bo trajala do 6. marca.
V	galeriji Rettori Tribbio je odprta razstava «Corbidge Cittavec-chia* Johna Corbidgea.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča > čno in neučno osebje šol vseh stopenj, da ima pravico do ponovne pokojninske odpravnine v smislu zakonskega odloka št. 163 iz dne 29. 5. 1979. Pravico do ponovne odiM-MMlMf-MMVjft 'tisti, ki so 'l pokoju od 10. 9. 1979. Zainteresi-
eofem,padeta 1977
po zakonu 336/70, naj vložijo prošnjo na Skrbništvo in v njej naj zaprosijo, da bi jim pri novi pokojnini vključili prehod v višjo plačilno skupino pod pogojem, da je to za upokojenca ekonomsko ugodnejše. Podrobnejša pojasnila in model prošnje zainteresirani dobijo na sedežu SSŠ v Ulici Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
f Čestitke
Danes praznuje naša KSENIJA 5. rojstni dan. Vse najboljše in veliko pridnosti v bodoče ji želijo mamica Klara, očka Livio in bratec Vojko.
Danes praznujeta v Mačkoljah 21. obletnico poroke NADJA in GIORGIO ZONTA. Še na mnoga zdrava in vesela skupna leta jima kličejo Danica, Sandro, Iztok in Saša.
PREVERJANJE V VEČINSKI KOALICIJI NA POKRAJINI
Prihodnji teden bo predsednik Pagura odgovoril na nekatere zahteve KPI
Usoda sedanje programske večine na pokrajini je odvisna tudi od kongresa KD ter razpleta na deželi - Kaj bo KD povedala v zvezi z narodnostnim vprašanjem
Prosveta
Izleti ' "
SPDT prireja v nedeljo, 2. marca, planinski izlet na Volnik. Zbirališče je ob 8.15 na Oberdanko-vem trgu ored glavno postajo opan-sk-»a tramvaja ah pa ob 9. uri pred osnovno Arto na Opčinah. Skupno bo pet ur hoje. Vabljeni vsi!
SLOVENSKI UNIVERZITETNI ŠTUDENTJE
Prirejajo tradicionalno
BRUCOVANJE
v soboto 1. marca, ob 20 uri v mali dvorani Kulturnega doma. posebno vabljene stare bajte in peti letniki višjih srednjih šol.
Pd Rdeča zvezda in ŠK Kras ob dnevu slovenske kulture. Danes, 28. t.m., ob 20. uri bo v društvenih prostorih v Saležu odprtje razstave slik Atilija Kralja. Predstavil ga bo Franc Udovič. Nastop domačega mešanega zbora. Razstava bo odprta: jutri, 29. t.m., od 19. do 21. ure, v soboto, 1. marca, od 16. do 18. ure, v nedeljo 2. marca, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. V nedeljo, 2. marca, ob 17. uri v prostorih šolske telovadnice v Saležu nastop najmlajših s telovadno točko. Sodelujeta Sovodenjski nonet in pesnik Atilij Kralj. Vabljeni.
Mali oglasi
telefon'(040) 7946 72 -
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
*ečaj za animatorje skupin, v katerih so vključeni handikapirani otroci
Sporočamo vsem udeležencem, da so na predavanju jutri, j ■ t.m., predvidene vaje iz telesne vzgoje. Zato vabimo ude-ležence, da prinesejo telovadno opremo.
	
"•...................■■■■■■■■<...............................................................................n.umi
Včeraj - danes
aoes, ČETRTEK, 28. februarja $QnCp . ROMAN I7.49 V^de °B 6-47 in zatone ob ha Dolžina dneva 11.02 — Lu-J.U >' °b 15.36 in zatone ob 5.30 PETEK, 29. februarja AVGUŠTIN
Vrem
fa 13®, v^eraj: najvišja temperatu-h je, /h Mapinje, najnižja 6,3 stopi; ‘lak lno-T’ uri 11.4 stopinje zračni ha Urp mb ustaljen, veter 15 km %totm severovzhodnik, vlaga 32; *hirno a. nebo jasno, morje skoraj ’ ternPeratura morja 8 stopinj.
K0dtiKO,STVA in smkti
Vle p.*1 SO SE: Massimiligno Kozinem av'de Apollonio, Francesco ^aeich ’ Luc'a Mugia, Kristjan Ko-
thoni or\ SD: 72-letni Giuseppe Pe-S* | ftna Maria Gedol vd. Fle-fauiin e“J® Stefania Tenze por. v? latni ’ .^2-letni Vittorio Sterzai, Jhrrj. Antonio Pugliese, 65-letni Hlbj. '-appelli, 77-letna Domenica
Lonza, 95-letna Maria Gulin vd. Goriani, 8l-letni Rodolfo Borme, 82-letna Bruna Cogoi vd. Piazza.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN . (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
PRODAM fiat 128. v odličnem stanju. Telefonirati ob delovnem urniku na teK št 64798.
PRODAM fiat 126 personal 4P. Telefonirati od 12. do 17. ure na tel. št. 229250.
PRODAM 150-litrski kompresor. Telefonirati na tel. št. 824-381. IŠČEMO OSEBO, katero zanima sodelovanje pri plasiranju strojev v Jugoslaviji. Neobhodno potrebno znanje srbohrvaščine in po možnosti tehnične izkušnje. Curricu-lum in reference poslati na predal 7/B - SPI Udine.
UPOKOJENEC Slovenec z lastnim stanovanjem v predmestju Trsta želi spoznati dobro, starejšo gospo, vdovo ali pa samsko; starost od 60 do 65 let za morebitno poroko. Pisati na: Fermo posta centrale patente 40791 Trst ELEKTRIČNE inštalacije na domu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Geriči. Telefonirati na štev. 30-441
GROSISTIČNO podjetje jestvin i-šče trgovske potnike za takojšnjo zaposlitev Podrobnejše informacije na telefonski številki 2087 Gorica.
ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16, marca. TRzAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531.
LUP1NC v Praprotu je odprl osmi co, toči belo in črno vino. ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za prevoze za civilno od govorr.ost v,eh riziko va nudi agencija Švab, Assicurazior Generali Trst, Ul. Genova 14. tele fon 61 034- poc. -užnica na Opči nah. Ul. Salici 1, tel. 211489.
I JI Pff JI MB
V spomin na očeta kateheta Antona Rumplerja darujejo učiteljice osnovne šole na Proseku 30.000 lir za proseško cerkev.
Pokrajinski svet se bo naslednji teden sestal dvakrat: v ponedeljek bodo na dnevnem redu u-pravne stvari, v četrtek pa bo toliko pričakovana seja, na kateri bo predsednik Pagura podal obračun enobarvnega demokristjan-skega odbora, ki v okviru programske večine vodi pokrajinske posle od zadnjih volitev dalje. Za ta sestanek so se dogovorili r.a ponedeljkovem preverjanju na sedežu republikanske stranke, ki so se ga udeležili pokrajinski tajniki strank, načelniki skupin v pokrajinskem svetu in člani delegacij.
Mesec marec bo po vsej verjetnosti odločilen za pokrajinsko u-pravo. V tem mesecu bodo morali sprejeti pokrajinski obračun, izrazito politični dokument, okoli ka ■ terega bo potrebno zagotoviti u-strezno večino, če naj gre «skozi». To pa se bo zgodilo samo pod pogojem, da bodo predčasno razčistili nekatere zadeve, ki kalijo odnose v programski večini na pokrajini, ki jo sestavlja več strank: KD, KPI. PSI, PSDI, PRI.
Komunistična partija ima glede nadalinie pokrajinske politike najbolj izdelano stališče. Od sedanjega demokristjanskega odbora zahteva manifestacijo proti terorizmu ter obnovitev delovanja protifašističnega odbora. Pokrajinski odbor mera pojasniti, kakšno jc njegovo stališče glede komprenzo-rijev, potrebno bo nadalje imenovati pokrajinske predstavnike v razne ustanove. Tudi kar zadeva nekatere industrijske cone bo po-: trebno več načrtnosti. Seznam spornih točk je torej dovolj dolg, da I vzbu.ia več zaskrbljenosti kot pa dobrih obetov, da bodo stranke o-koli njih našle zadovoljivo skupno stališče. Na vrhu vsega izrazito vsebinska vprašanja niso edina, ki vplivajo na odnose sil. Ne smemo pozabiti, da važen faktor v tei igri predstavlja nedavni kongres KD ter z njim po vezane posledice, ki se prenašajo na deželni svet. Tudi junijske u-pravne volitve so karta v zapleteni igri strank.
Najbrž jih je malo, ki se znajdejo v tem labirintu. Morda še na'bolj blizu resnice je tisti, ki pušča ob strani vse • bistvene stvari in se sprašuje, kakšna bo nova večina na pokrajini in kakšno vlogo'-bodo, odigravali komu nisti. A'i bodo novi odbor, v 'katerem bodo. poleg demokristjanov še zastdopniki kakšnih drugih strank, komunisti podpirali od zunaj ali pa bodo prešli v opozicijo.
Ne nazadnje je za našo skupnost pomembno tudi to, kaj bo pokrajina napravila, da se oo začel proces dajanja narodnostni!) pravic in da bodo slovensko pokra'insko posvetovalko, kadar govori v slovenščini, prevajali v ita lijanščino, da jo bodo vsi razumel'.
Sindikati o tovarni zdravil ICFI
Delavci in sindikalne organizacije si v tem trenutku bolj kakor kdajkoli prizadevajo za ohranitev delovnih mest in zato pozdravljalo vse gospodarske pobude na indu-
strijskem področju, ki odpirajo nove možnosti zaposlitve. Tako izjavlja pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze v. tiskovnem poročilu, neposredno po sestanku, ki ga je sklical goriški župan De Simone z načelniki skupin in na katerem je bil govor o morebitni zgraditvi tovarne zdravil ICFI na območju goriške industrijske cone. Ob takem osnovnem stališču, ugotavljajo dalje sindikati, pa ne gre podcenjevati previdnosti pri nadomeščanju novih industrijskih obratov. Saj sta skrb za zdravo delovno okolje znotraj podjetij samih in skrb pred možnostjo okužbe bližnje in širše okolice prav tako pomembni, kakor delovna mesta, ki jih z namestitvijo obrata ponujajo. Z drugo besedo hitre in površne odločitve bi se utegnile v bližnji prihodnosti lahko maščevati. Zato se sindikati glede tega vprašanja še niso izrekli in bodo zadnjo besedo povedali šele po preučitvi celotnega gradiva. Znano je namreč, da je tovarna že obratovala v Nemah in da je že več kot leto dni zaprta po nalogu pristojnih deželnih oblasti.
Res je, ugotavljajo nadalje sindikati, da zakon Merli nudi določena jamstva, vendar bi bilo bolj primerno, če bi se s celotno zadevo ukvarjala tudi in predvsem deželna komisija, ista, ki je že obravnavala primer v Nemah. Za
sedaj so o možnosti zgraditve tovarne ICFI govorili v glavnem samo z enega zornega kota. To je z ozirom na nekaj desetin novih delovnih mest, ki Di bila na razpolago Na žalost pa se nihče ni poglobil v zadevo ter preučil razpoložljivega gradiva.
Iz zanesljivih virov smo nadalje izvedeli, da v konzorciju za industrijsko cono, ki je pristojen za izdajo ustreznega dovoljenja, o tem vprašanju še niso razpravljali in tudi ni bila s strani podjetja formalno vložena nobena prošnja Čemu torej določena naglica v vrstah nekaterih politikov?
PREŠERNOVA PROSLAVA NA VRHU
Costi iz Podnanosa pripravili res pester in bogat spored
Priložnostni govor je imel prof. Leopold Devetak
Čeprav nekoliko z zamudo, so Vrhovci tudi letos poskrbeli za proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Bila je v soboto zvečer v prostorih osnovne šole in to z bogatim kulturnim sporedom, za katerega so poskrbeli gostje iz Podnanosa, recitatorji, pevci in harmonikar.
Priložnostni govor je imel profesor Leopold Devetak, ki je zlasti poudaril aktualnost Prešernove misli o bratstvu in prijateljstvu med narodi, misli, ki je tako lepo izrečena v Zdravici. Mir in sodelovanje med narodi sta nam danes potrebna bolj kakor kdaj koli, je dejal govornik, ki je opozoril na nevarno stopnjevanje napetosti v svetu. Ob tej priložnosti se je govornik spomnil tudi vloge Jugoslavije v svetu in opozoril na velik ugled, ki ga uživa njen predsednik Tito, kot glavni
Danes praznujeta 50 let skupnega življenja
URŠKA
MIRKO MUČIČ
še veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih dni jima želijo vsi, ki ju imajo radi.
iiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiitiimiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Svojevrsten primat «Sončne zadruge» v Pordenonu
Zgradili so stanovanjski blok kjer se bodo greli zastonj
Sonce je edina «peč», ki greje zastonj in ne maže - Vlada mora s finančnimi olajšavami omogočiti uvedbo nove tehnologije
Dve sta najbolj opazni posledici naftne krize, ki ju iz dneva v dan občutimo na svoji koži: drag bencin in prav tako drago kurilno olje. Pustimo ob strani bencin, ker nas v tem trenutku ne zanima, ter-poglej-mo, kaj nam danes pohuja tržišče, da bi se izognili velikerrju strošku, ki ga predstavlja nakup kurilnega olja.
V tej smeri nam znanost in tehnika danes še ne dajeta ene same in zadovoljive rešitve. Potrebne bedo še dolgoletne raziskave, preden se bomo osvobodili naftnega suženjstva. Zagotovo pa je najboljša pot tista, ki se vrača k soncu. Sedanje naprave za izkoriščanje senčne toplote so še vedno predrage in jih bo potrebno izpopolniti, predvsem pa doseči od vlade, da bo z zakonom ki bo nudil finančne olajšave, spodbudila raziskave v tej smeri in aplikacijo izumov.
Pordenon, nekdaj znan po beli teh niki, je tudi v raziskavah o uporabi sončne toplote za ogrevanje postal vodilna pokrajina v novi tehnologiji, ne samo v naši deželi, ampak v vsej državi. V tej pokrajini so zgradili industrijski obrat za proizvodnjo sončnih kolektorjev. Projektanti so
tiiiiiiuiMfiiimimituiiiiiMiiiitiiiiMiiiiiMiuitiMiiimMitiMHMpHiMmiiiimiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiniaiiiiu
PRI KOPANJU JARKA ZA PLINOVOD
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732 627,
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
•'••• '	. MS
BANCA Ol ČREDICO pl tRlESTE 1 H.tAŠKA KREDITNA BANKA
TnBT -*iy LICA V.-F 't Al	BI *1AB
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 27. 2. 1980
Ameriški dolar	812,50
Funt šterling	1840.—
Irski funt šterling	1660.—
Švicarski frank	480.—
Francoski frank	196.—
Belgijski frank	26,50
Nemška marka	460,—
Avstrijski šiling	63,50
Kanadski dolar	700.—
Holandski florint	415.—
Danska krona	145.—
Švedska kron'	190.—
Norveška krona	160.—
Drahma	’6.—
Mali dinar	35.—
Veliki dinar	35.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
V SOLKANU ODKRILI POZNO ANTIČNO GROBOVJE
Pet skletnih grobov naj bi pripadalo Langobardom - Izkopavanje se nadaljuje
Pri kopanju jarka za plinovod za novogoriško podjetje Gostol so delavci naleteli na staro grobišče iz poznorimske dobe oziroma iz obdobja preseljevanja narodov. Prejšnji teden so strokovnjaki goriškega mu žeja odkrili 18 grobov, cd katerih jih vsaj pet pripisujejo Langobardom, drugi pa naj bi sodili v poznorimsko obdobje. Nekaj grobov so delavci pri kopanju jarka uničili.
V poznorimskih grobovih sp našli v »lavnem oljenke, ogrlice iz steklenih kroglic in nekatere druge predmete, v langobardskih pa predvsem orožje. Izkopavanje se nadalju; je, saj strokovnjaki menijo, da bi na kraju, ki mu domačini pravijo «Na skali*, kakih 200 metrov od solkanske železniške postaje v smeri proti Novi Gorici, utegnili najti še več zanimivih izkopanin.
Posadili bodo drevesa na trdnjavskem griču
Tržiška podružnica svetovnega sklada za varstvo narave (WWF) bo skupaj z nekaterimi jamarskimi društvi, ki delujejo na tem področju, ter v sodelovanju z občinsko upravo poskrbela za ozelenitev trdnjavskega griča. Že v prihodnjih dneh bodo posadili večjo količino črnega gabra in hrastičja.
Iz goriške bolnišnice
Zaradi poškodb, ki jih je zadobi-la v prometni nesreči, se bo 33-letna Silvana Bernardo iz Gorice — Drevored Colombo 34, morala zdraviti 20 dni. Nesreča se je zgodila na križišču pri Pevmskem mostu okrog
11. ure včeraj, dejanski potek pa še ni povsem znan. Menda se je ženska peljala na motornem kolesu, na križišču, na desnem bregu Soče, pa je vanjo z avtom :,adel 20-letni Emil škorja iz Števerjana. Ženska se je, lahko rečemo, izmazala z lažjimi poškodbami, lahko pa bi bil obračun precej drugačen. Ob trčenju jo je namreč vrglo nekaj metrov ob stran in je padla v precej globok Jarek hudournika, od koder so jo spravili gasilci in nekateri prostovoljni reševalci.
Od 24. do 28. marca ustni del izpita za otroške vzgojiteljice
Šolsko skrbništvo obvešča, da je 22 kandidatk uspešno opravilo pismeni del izpita za natečaj za dodelitev mest v otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. Kandidatke čaka zdaj še ustni del izpita, ki bo od 24. do 28. marca.
v tem obratu zgradili sistem ogrevanja z uporabo sončne energije. Povsem avtonomni so kar zadeva sanitarno vodo in tudi glede ogrevanja prostorov so uporabo kurilnega olja skrčili na min^um,-	,,
Še lepši primer nam ponuja »Sončna zadruga*,,ij,.je,,.v .Pordenonu zgradila dvajset vrstnih hiš s sončnim ogrevanjem. Gre za prvi primer v Italiji, ko so projektanti izvedli raziskave in analize ter v večmesečni praksi preizkusili svoje izsledke. Odgovor je bil več kot spodbuden: prvi v Italiji so zgradili stanovanjski kompleks, ki je glede kurjave povsem samostojen: stanovalcem ne bo treba plačevati faktur ne za nafto in ne za plin, zastonj se bodo greli, vrhu vsega pa okolja ne bodo onesnaževali.
Projektanti so uporabili material, ki je v prodaji na tržišču. Poslopja so izolirali na zunanji strani, tako da bodo tudi zidovi pomagali greti prostore. Studio Erta je uspešno rešil tudi vprašanja arhitekturnega značaja. To je velikega pomena, saj bodo morali projektanti poslej vse bolj usklajati klasične forme s funkcionalnimi potrebami ter doseči sintezo, ki bo zadovoljevala več potrebam, ne nazadnje tudi okusu.
Vir toplote v tem kompleksu je tako imenovana «pasivna stena*, se pravi južno pročelje gradbe, kjer je v višini pritličja in prvega nadstropja stena Obložena s kolektorji za segrevanje zraka, v drugem nadstropju pa kolektorji za segrevanje vode. Kolektorji za topel zrak so nekakšna okna z dvojnim steklom in z vgrajeno kovinsko ploščo, ki
smer in s finančnimi olajšavami pomagala pri gradnji.
Drevi občni zbor SPD Cofku
Slovenski-planinci na-Goriškem se bodo drevi, ob 20. uri, zbrali na rednem letnem občnem zboru, v pro. štorih na Verdijevem korzu 13. Današnji občni zbor, čeprav bo bolj delovnega značaja, bo potekal v znamenju jubilejev. Društvo ima namreč za sabo že petintrideset let neprekinjenega delovanja, prihodnje leto pa bo poteklo 70 let od ustanovitve. Vsekakor priložnost za kratko oceno prehojene poti, za pogled nazaj, kakor se temu reče in obenem priložnpst za opredelitev smernic za bodoče delovanje.
Dnevni red skupščine obsega poročilo predsednika, tajnika in odgovornih načelnikov in odbornikov ter razpravo o poročilih. Kot dopolnilo občnega zbora pa bo prikaz barvnih diapozitivov iz društvenega delovanja.
Od danes dodatne težave na tržaški cesti
Avtomobilisti in drugi udeleženci v prometu, ki se vsak dan vozijo v Gorico z južne, tržaške smeri, bodo od danes dalje potrebovali še dodat, no mero potrpežljivosti in dobre volje. Zaradi del pri gradnji nadvoza na odseku med letališčem in želez-se na soncu hitro segreje. Tako pri-1 niško progo, bedo namreč zaprli za dobljen topel zrak se po fizikalnih promet tudi^ zasilni obvoz preko Je-
in dosledni zagovornik miru in sodelovanja med narodi. Njemu veljajo iskrena voščila za čimprejšnje o-krevanje!
Prešernove proslave so se poleg recitatorjev, pevcev in godcev iz Podnanosa udeležili tudi gostje iz krajevne skupnosti Sela na Krasu, s katerimi imajo Vrhovci že dolgo časa trdne prijateljske in kulturne vezi. Pravzaprav se je Prešernova proslava simbolično pričela že v popoldanskem času, ko so gosti iz Podnanosa položili cvetje pred spomenik padlim na Vrhu, nadaljevala pa v šolskih prostorih zvečer. Za spored so poskrbeli, kakor smo že uvodoma zapisali, gosti iz Podnanosa. Najprej je skupina mladih recitatorjev podala razmišljanje o poeziji z vložki Prešernovih pesmi ter vložki pesmi nekaterih sodobnih ustvarjalcev besedne umetnosti. V nadaljevanju sporeda je nastopil mlad harmonikar, veliko odobravanja pa sta žela recitatorja, ki sta podala nekaj šegavih prizorov iz Prešernovih pesmi.
Spored je sklenil moški pevski zbor Janko Premrl - Vojko, ki ga vodi Ivo Jelerčič, s spletom narodnih in umetnih pesmi.
Drevi lutkovna predstava
V veliki dvorani Ginnastica Gori-ziana bo danes ob 20.30 lutkovna predstava Stalnega deželnega gledališča. Na odru bodo zaživele lutke Vittoria Podrecce.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Chen, il pugno che uccide*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Interceptor». N. Gibson in J. Samuel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 «Les dupra-ves du plaisir*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Una pic-cola storia d'amore».
PRINCIPE 17.30-22.00 «Io sto con gli ippopotami*.
Nova Gorica
in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Prva ljubezen*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Zmajeva i-gra smrti*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 »Partizanska eskadri-la», Jugoslovanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provviden-ti. Travnik 34 tel. 29-72.
zakonih o raztezovanju plinov po posebnih kanalih sam »pretaka* v bivalni prostor.
Sončni kolektorji pa delujejo tako, da proizvaiajo toplo vodo, ki ogreva vodo v velikem rezervoarju v kleti. Uskladiščeno toploto uporabljajo v tistih razdobjih, ko primanjkuje sonca. Izračunali so da bo v stanovanju akumulirana toplota v podaljšanem razdobju brez sonca zadostovala za dva dni, v kletnem rezervoarju a-kumulirana toplota pa bo stanovanje
bodo prižgali eno ur„ na dan. za-
deva zakon o cenenih ljudskih gradnjah. Tudi glede izbire materiale v so skrbno ravnali. Poiskali so takšne, ki so dosegljivi na domačem tržišču, posebno skrb pa so posvetili zavarovanju kolektorjev ; kvarjenjem zaradi atmosferskih sledic kot so led. dež in sonce.
Z uporabo novih tehnik se je goče greti zastonj, seveda pod gojem, da bo vlada z ustreznimi zakoni spodbujala raziskave v
Še danes in jutri
imate čas, da se naročite na letošnji PRIMORSKI DNEVNIK oziroma poravnate letno naročnino.
—	Vsi naročniki našega dnevnika, ki poravnajo celoletno naročnino v tem roku, sodelujejo na velikem nagradnem žrebanju, ki bo v petek, 14. marca, v Gorici.
—	Letna naročnina PD znaša 38.000 lir.
Poravnate jo lahko pri raznašalcih PD, na upravi PD v Gorici (Ul. 24. maja 1), s poštno položnico ZTT Trst - št. 11-5374.
POHITITE, ČASA JE ŠE MALO!
remitišča. Promet bodo preusmerili pre'..D Štandreža. Zaradi del bodo od danes dalje spremenili tudi vozni red mestnega avtobusa med glavno pdšto in pokopališčem. Tudi ta bo vozil preko Štandreža.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Go* rici bo 20. aprila priredilo družinski avtobusni izlet na Repentabor s skupno večerjo in srečolovom 17. in 18. maja pa bo društvo priredilo avtobusni družinski izlet na Pli-tvička jezera. Prijave na sedežu vsak dan do 12. ure, kjer nudijo tudi podrobna pojasnila.
Razna obvestila
štandreške žene bodo proslavile mednarodni ženski praznik v soboto, 8. marca, ob 20. uri v domu Andreja Budala. Pripravljajo krajši kulturni spored in skupno večerjo. Poskrbite za pravočasno prijavo, oziroma rezervacijo!
Obvestilo bivšim partizanom! Slovenska kulturno-gospodarska zveza, teritorialni odbor za Goriško, obvešča da bo v torek, 4. marca 1980, ob 19. uri v klubu »Simon Gregorčič* v Gorici, Korzo Verdi 13/1, sestanek, na katerem bo izvedenec Boris Simoneta obrazložil razne možnosti vlaganja prošenj za penzije ali dodatke, ki jih predvideva sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Podobni sestanki bodo v marcu tudi v Sovodnjah in Števerjanu.
Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Vam	
pobral veliko denarja?	
V najmanjši trgovini na svetu,	
ELIO «IN» MODE	
GORICA - Ulica Formica,	28
boste brez dvoma našli to kar iščete in kar se	Vam izplača.
EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V	MARCU 1980.
ženska lanena krila s pasom	4.500 lir
kavbojke SUPER RIFLE	11.900 lir
otroške majice s ZIP	2.500 lir
otroške platnene kavbojke (že oprane)	6.500 lir
ženska krila iz gabardena	8.000 lir
spomladanska ženska krila	8.000 lir
ženska oblačila boucle	8.000 lir
moške in ženske kavbojke (že oprane)	8.900 lir
moške in ženske majice	4.000 Br
žametne hlače z naramnicami	9.900 lir
mladeniške srajce	4.900 Ur
moške srajce z žepkom	3.500 lir
VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO!	
Vaša trgovina?	
ELIO «IN» MODE	
Ob priliki odprtja novega italijansko-jugoslovanskega mejnega prehoda na škabrijelovi ulici - Erjavčevi cesti bomo v trgovini ELIO «IN» MODE ves mesec marec menjali dinar po 40 fr	
;V!f )K',
:::j
;	V-x	....* -JBURSli
Zborovanje pred spomenikom. Govori preHš&lhlkPD «F. Prešeren*
Vojko Slavec
INTERVJU S PREDSEDNIKOM OK ZSMS SEŽANA
MLADI NA SEŽANSKEM
Z današnjim intervjujem s predsednikom OK ZSMS Sežana Ivanom Kmetcem zaključujemo serijo raz-fjr.vorov s predsedniki štirih obmejnih Občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije (Tol-ifijn. Nova Gorica, Koper in Sežana), ki smo jih izvedli v letošnjem letu.
Predsedstvo OK ZSMS Sežana je v tem zadnjem obdobju opravilo pri svojem delu z mladimi precejšnje pozitivne premike in to še posebej pri vsebinskem delu. kot akcijskem. Precejšnjo pažnjo polagajo mladi Se-žančani tudi sodelovanju z mladimi iz zamejstva in to še posebej z mladimi s Tržaškega, na katere neposredno • mejijo. V zadnjem času je prišlo do vrste skupnih in zanimivih pobud, kar dokazuje obojestransko zainteresiranost za to obmejno sodelovanje. O vseh teh problemih smo se vpletli v razgovor s pred-
IVAN KMETEC predsednik OK ZSMS Sežana
sednikom OK ZSMS Sežana Ivanom Kmetcem, kateri nam je podrobneje orisal problematiko mladih v tej kre-ški občini in pa glavne smernice delovanja OK.
Odg.: «Osnovna naloga delovanja mladih v občini Sežana,* nam je dejal Ivan Kmetec, dzhaja iz sprejetih kongresnih določil ZSMS, ki so bili sprejeti na X. kongresu v Novi Gorici, kot dokumenti sprejeti na kongresu v Beogradu.
Ko ocenjujemo delovanje mladih v naši občini lahko ocenimo to delovanje kot pozitivno. Velike premike smo dosegli pri vsebinskem delu 00 ZSMS. 00 ZSMS se vse bolj lotevajo vsebinskih vprašanj in problemov kot so: stabilizacija gospodarstva, zaključni računi, integracijska gibanja itd.
Prav zaradi vedno večjega števila ustanovljenih osnovnih organizacij in vedno večjega obsega dela v 00 ZSMS je naša skrb in obenem obveza, da 00 ZSMS okrepimo tako kadrovsko in vsebinsko, da bi bile kos razreševanju vseh problemov in težav v < kviru svojih 00, kot v okviru širše družbene skuprtbsti.
Lahko trdimo, da so 00 ZSMS ta
ko v KS kot v združenem delu našle svoje mesto delovanja. Proble-mi in težave, ki nastajajo v KS kot v združenem delu, so postali problemi tudi mladih; Zato jih skušajo enakopravno reševati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami kot tudi s samoupravnimi organi.*
Vpr.: «Ivan oovej nam tudi nekaj o sodelovanju z mladimi iz zamejstva. Kako gleda vaša OK ZSMS na to obmejno mladinsko sodelova* nje?»
Odg.: «Na področju sodelovanja z mladimi iz sosednje Italije beležimo pozitivne premike. Mladi iz OK ZSMS Sežana se aktivno vključujemo v aktivnosti mladih v zamejstvu na kulturnem, športnem in drugih podi’očjih dela. Nudimo jim tudi vso moralno pomoč pri uresničevanju njihovih ciljev in za uresničitev zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.*
Vpr.: «Kakšni so vaši načrti v okviru obmejnega mladinskega sodelovanja?*
Odg.: «Nujno je potrebno, da naša bodoča programska usmeritev temelji na nerealiziranih nalogah, na dosedanjih napakah in njih odpravljanju. Stike želimo vzpostaviti na območju, ki meji ob naši občini. U-gotavljamo, da kljub vsemu, najteže navezujemo stike s šolami kjerkoli onstran meje.
Več pobud za sodelovanje pričakujemo iz osnovnih organizacij ZS MS, saj je nedvomno cilj takega sodelovanja zbližati mlade člane ZS MS — z mladimi iz zamejstva in s skupnimi močmi reševati vse nastajajoče probleme.
V bližnji prihodnosti bo 8. obmejno mladinsko srečanje OK ZSMS in mladinskega odbora SKGZ v Čedadu. Naše gledanje na taka srečanja je pozitivno. Na teh srečanjih ocenimo sodelovanje v preteklosti, analiziramo napake, ki so se pojavile pri našem delu in si zastavimo naloge in delo za v bodoče. Smatramo, da bi lahko teh srečanj bilo več, saj le s skupnimi kontakti in dobrim sodelovanjem ‘bomo želi zaželene rezultate in uspehe.*
Slovenska imena naših krajev
MALINA
Vas v dolini istoimenske reke, sl. Malina, fr. Foran. it. Fordme, ni označena na Zemljevidu s slovenskimi in italijanskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji, LJ 1974: zakaj? Fr. ime je istovetno s fr. besedo jotam, joran in pomeni «buco, fossa,... cavita carsica... grotta..?e doliria*! (Fraiit Dizionario toponomastico' Fridi Ve-
nezia Giulia. UD 1978, str. 62). Be zlaj (Slovenska vodna imena, II. LJ 1961, str. 10) pravi, da je ime verjetno slovensko, citira izključno zgodovinske oblike z a v prvem zlogu in vzporeja to ime z drugimi, ki naj bi vsa izhajala iz osnove malina = Rubus idaeus, to je znana rastlina, ki raste v gozdnih jasah. Toda že Bruno Guyon, beneški Slovenec, doma iz Barnasa, ki je poučeval na univerzi v Neaplju, je citiral tudi furlanske oblike zev prvem zlogu in razlagal ime iz osnove mel— = pesek. Že Ramovš je povedal, da se v terskem narečju nenagla Šeni e rad spreminja v a; beseda melin pomeni v terskem narečju usad. Vsekakor je imel prav Guyon (Sullelemento Slavo nella Topono-mastica della Venezia Giulia, v: Studi glottologici italiani, IV, Palermo 1907, str. 161 - 170). Pridevnik: malinski; prebivalci: m. Mali-nec, z. Malinka.
Patronat KZ - INAC svetuje
Poenotenje skladov za izenačenje pokojnin
VPR.: «Sem upokojen že tri leta, vendar pa sem še vedno zaposlen, ker je pokojnina prenizka, da bi lahko preživljal sebe in ženo. Vsak dan mi na pokojnini zadržijo določeno vsoto, ker še delam. Zanima me, če je to zakonito, saj sem pred kratkim slišal po televiziji, da ne bodo več delali teh odbitkov. Bi mi lahko pojasnili, kako je s to stva-rjO?» P. F.
Vaše vprašanje se očitno nanaša na zakonski osnutek o reformi pokojninskega sistema, ki ga je vlada odobrila na svoji zadnji seji v lanskem letu. Prav zaradi tega vse tiste določbe in spremembe, ki jih osnutek vsebuje, niso še stopile v
Odgovor fašistom
Fašisti so ponoči med soboto in nedeljo oskrunili spomenik padlim za svobodo. Boljunčani so odgovorili z množično manifestacijo. Na sliki: sprevod z bivšimi partizani s titovkami na čelu stopa po Boljuncu
veljavo in bodo šele predmet parlamentarne razprave. Torej ta osnutek danes ni še zakon, temveč predstavlja le osnovo za nadaljnjo razpravo, kakšna bi bila najboljša in najbolj pravična ureditev pokojninskega sistema za vse kategorije delavcev. Osnutek pa je nedvomno zelo važen dokument, saj prvič vsebuje nekatere nove principe, ki odločno govorijo v korist delavskega razreda, to pa pomeni, da obstaja politična volja, da se odpravijo nekatere nezaslišane krivice. Zato mogoče ni odveč, če si malo ogledamo določbe tega osnutka, ki bodo po vsej verjetnosti v takšni obliki prej ali slej stoDile v veliavo.
Najprej odgovorimo na vaše vprašanje. Osnutek predvideva, da v primeru, če je upokojenec še zaposlen, pritiče družinska pokojnina v celoti v vsakem primeru, kdor pa ima starostno ali pa invalidsko pokojnino, mu bodo izplačevali brez odtegljajev zaradi zaposlitve do trikratnega zneska minimalne pokojnine, na razliko pa si bodo zadržali kar 60 odst. Vzemimo praktičen primer: sedanja minimalna delavska pokojnina znaša 142.950 lir, torej INPS ne more apiicirati nobenega odbitka do pokojninskega zneska 428.850 lir.
Osnutek predvideva tudi poenotenje pokojninskih sistemov in celotno zavarovalno ureditev bo upravljal INPS. Tudi upokojitvena starost se bo povišala na 65 let, vendar pa bo predvidena predčasna u-pokojitev s 55. (ženske) oziroma s 60. letom (moški). V prvih 10 letih prehodnega režima pa bodo ostale nespremenjene starostne meje za u-pokojitev. Največji letni prejemek, ki ga bo INPS upošteval pri odmeri pokojnine, bo 18,5 milijona.
Osnutek nadalje vendarle odpravlja diskriminacijo na račun samostojnih delavcev in predvideva izenačenje minimalnih pokojninskih prejemkov, kar pomeni, da bodo pokojnine kmetov, obrtnikov in trgovcev izenačili s pokojninami podrejenih delavcev, kar bo predstavljalo nedvomno pomembno pridobitev. Vsakih šest mesecev bodo priznali poviške po premični lestvici na o-snovi porasta življenjskih stroškov, možna pa bo upokojitev tudi s stoodstotno poprečno plačo, če bo delavec uveljavljal 50 let pokojninske dobe.
Prispernjlp sa
DIJAŠKO MATICO
ftn** i
/ - J/ \ VI S
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Zgodovina italijanskega risanega filma
13.00	Dan za dnem
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
15.00	Cagliari: kolesarstvo 17.C0 3. 2, 1... stik!
17.30	Mazinga «Z», risanka
18.00	Šolska vzgoja:
Napotki za energetsko varčevanje
18.30	D'Artagnan:
Železno obličje, 3. epizoda, 3. del
19.00	DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Doctor vVho:
Piramide na Marsu, 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika 20.C0 DNEVNIK
20.40 Varietejski spored
21.45	Dolly.
Filmske premiere
22.30	Sindikalna tribuna
Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Kako, koliko potrošniška oddaja
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Človekovi prijatelji — Sloni, 9. del
Program za mladino 17.00' čebelica Maja, risanka
17.00	Nadaljevanje prihodnjič
18.00	Šolska vzgoja:
Znanost in človeški napredek
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50 Dober večer s...
Carlom Dapportom vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo*
20.40 Ceste v San Franciscu: Izdaja. TV film
21.35 Tedenska oddaja o dogodkih in idejah naših dni
22.30	Knjižna polica
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal
18.30	Šolska vzgoja:
Medicina in šport
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 — Deželne vesti 20.C0 Malo gledališče
20.05 Koncert jazz glasbe
21.00	DNEVNIK 3 -Tedenska oddaja
Vse o socialni realnosti
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10, 10.00 in 15.25 TV v šoli 16.20 Poročila 16.25 Hokej:
Olimpija — Jesenice
18.45	Svetilnik 19.30 TV DNEVNIK
20.00	Dokumentarna oddaja
21.25	Glasbena oddaja
22.00	Veleslalom za moške, reportaža iz Jahorine
Koper
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanke
20.50	Ben, film v katerem nastopata: Joseph Campanella in Rosemarie Murpy.
22.20 Kinonotes:
Politična tribuna
22.50	Glasba brez meja:
London 79
Zagreb
17.45	Tehtnica za natančno tehtanje
18.15	Naša obramba
18.45	Glasbena oddaja 20.00 Aktualna oddaja
22.15	Veleslalom za moške, posnetek iz Jahorine
ŠVICA
18.10 Program za mladino
19.05	Mladi
19.35 Hokusai, dok.
20.45	Destinazione luna, film Režija: Irving Picliel Igrajo: John Archer, Werner Anderson, Dick Wesson.
22.25	II lemano
TRSTA
7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00 in 19 00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica-za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: Vprašanja sodobne družbe; 9.00 Iz arhiva — «Don Juan in Faust*, tragedija v 4. dejanjih; 9.40 Ever-greeni; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo o-snovne šole; 11.30 Jugoslovanski
RADIO TRST A DANES, ČETRTEK, OB 18.00
KULTURNI PROSTOR: ČETRTKOVA SREČANJA
Za nekaj tednov bo gost Četrtkovih srečanj dolgoletni odgovorni in glavni urednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko. Življenjska pripoved inž. Renka bo danes obsegala otroška in dijaška leta ter se bo sklenila z začetkom druge svetovne vojne. Niz Četrtkovih srečanj s Stanislavom Renkom ureja Lida Turk.
pevci; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Sedem not; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «To-mi na obisku*: 14.30 Na goriškem valu; 15.00 M;adi pisci; 15.15 Najnovejša izdaja plošč; i6.00 Poslušajmo film; 16.40 Diskomanija; 17.10 Mi in glasb*-: - Sktedbe z na-
božno tematiko; 18.00 Kulturni prostor.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8 30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16 30, 17.30, 18 30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Solisti klasičnih inštrumentov; 9.15 Knjiga po radiu: Most na Drini; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Glasba; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Glasbeni program; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Jugoslovanski motivi; 15 00 Leteči zmaj (ponovitev); 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Mini juke bo.\; 16.00 Slovenski mladinski pisatelji; 16.10 Glasbeni program: 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Jugoslovanska pop glasba; 18.15 Poje vokalna skupina 11 giardino dei sem-plici; 18.32 Orkestri lahke glasbe; 19.00 Lirična glasba.
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro: 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Mladi izvajalci:
14.00	Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL;
15.30	Glasba po željaii;1'if^/Mla-
dinska oddaja; 16.10 V ritmu mladih; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Reklame in zabavna glasba.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše geste iz tujine; 10.0° Rezervirano za...; 11.35 Znano_ in priljubljeno; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.8” , Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočalo vam.-14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezi-kovni pogovori:	15.30 Zabavna
glasba; 15.50 «Radio danes, radio jutri*: 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Francis Poulenc: Sonata za violino in klavir: 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci-19.45 Minute z ansamblom Mirina Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi, in napevov; 21-05 Literarni večer — Wiliam Words-\vorth: Angleški Goethe; 21.45 Lope melodije; 22.30 Plesna glasb* iz jugq,sjgyanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki.
SEZNAM NAGRAD, KI JIH BOMO IZŽREBALI
V PETEK, 14. MARCA, OB 18. URI
V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU
«SIM0N GREGORČIČ>>, UL MONTESANTO 84, V GORICI.
1.	BARVNI TELEVIZOR — PHILIPS
2.	IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA NA POLJSKO — za 1 osebo
3.	IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA NA POLJSKO — za 1 osebo
4.	ŠIVALNI STROJ — SINGER
5.	ELEKTRIČNA PEČ — IGNIS
6.	FOTOAPARAT — FUJICA
7.	PISALNI STROJ — UNDERVVOOD
8.	PREPROGA — PIROT
9.	PALČIČEVA GRAFIKA
10.	GOSPODINJSKI STROJČEK ZA TESTENINE
11.	SMUČI — ELAN — in VEZI —
SALOMON 626
12.	AVTORADIO — BELTEC
13.	KRAŠKI PRŠUT
14.	BICIKEL
15.	KNJIGA — ZGODOVINA SLOVENCEV
16.	ČERNIGOJEVA MONOGRAFIJA
17.	KNJIGA — SPACAL — KOSOVEL — KRAS
18.	ZBIRKA KNJIG —
PRAVLJICE JUGOSLOVANSKIH NARODOV
19.	KNJIGA — VELIKA KNJIGA O ŽIVALIH
20.	IZREZLJANA LESENA SLIKA
21.	BLACK AND DECKER
22.	SREBRNA VERIŽICA
23.	ELEKTRIČNA PEČICA — PHILIPS
24.	ROSTILJ — PHILIPS
25.	SERVIS KRISTALNIH KOZARCEV
26.	KERAMIČNI SERVIS
27.	ŽEPNI RAČUNALNIK — TEXAS
28.	KOVČEK IZ UMETNEGA USNJA
29.	POTOVALNA TORBA
30.	GORENJSKA SKRINJICA
31.	NALIVNO PERO — VVATERMAN
32.	ZBIRKA VIN — PAROVEL
33.	ZBIRKA VIN — GRAVNER
34.	ZBIRKA VIN — PRIMOŽIČ
35.	ZBIRKA VIN — BUZZINELLI
36.	KOLO SIRA
37.	DOMAČE KLOBASE
38.	NOGOMETNA ŽOGA
39.	KNJIGA: BoHNIG — DELO V VRTU
40.	KNJIGA: KRAVOS — TRETJE OKO
41.	KNJIGA: CIALENTE —
ŠTIRI SESTRE VI/IESELBERGER
42.	KNJIGA: MIHELIČ — TUJEC V EMONI
43.	KNJIGA: KRANJEC —
MLADOST V MOČVIRJU
44.	DALMATINSKA TORBA
45.	LUTKA IZ KERAMIKE
46.	DVE PLOŠČI — PRIMORSKA POJE
47.	DVE PLOŠČI — VESELI PLANŠARJI in TRBOVELJSKA GODBA NA PIHALA
48.	PLOŠČA — PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR IZ LJUBLJANE
49.	TRI PLOŠČE OTROŠKIH PRAVLJIC
50.	DVE KASETI — BENEŠKA SLOVENIJA
51.	TURISTIČNI VODNIK JUGOSLAVIJE
52.	HLAVATYJEVA MONOGRAFIJA
53.	HLAVATYJEVA MONOGRAFIJA
54.	KNJIGA: MERKU —
LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI
55.	KNJIGA: MERKU —
LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI
56.	ZEMLJEVID TRŽAŠKEGA OZEMLJA
57.	ZEMLJEVID TRŽAŠKEGA OZEMLJA
58.	KNJIGA: SKRAP — DNEVNIK
59.	KNJIGA: ŠKET — MIKLOVA ZALA
60.	KNJIGA: ŠKET — MIKLOVA ZALA

lili liill
....j,'.

\ liill
v
'__1

VELIKO (IRGRROnO ŽREBffflJE
ZA VSE NAROČNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA, KI PORAVNAJO CELOTNO NAROČNINO DO 29. FEBRUARJA
SMUČANJE
SLALOM ZA SP
Ingemar Stenmark se je rehabilitiral
Po neuspehu v watervillskem veleslalomu je včeraj zmagal - Križaj na petem, Kuralt na sedmem mestu
V Waterwillu je bil včeraj še sv nas*'.op najboljših .smučarjev , ki so se pomerili med se-J za svetovni pokal. Na sporedu f, ™ slalom, v katerem se je n(5nrnai'k oddolžil za svoj torkov uspeh v veleslalomu (ko je »za Ev"* neka vrata in se je izma-s Pravo akrobatsko umetnijo), je vozil odlično, saj je n najnevarnejšega tekmeca hitel skoraj za sekundo, zvrsten uspeh je ponovno dose-JUgoslovanska ekipa, ki je dva j a tp’ movalca uvrstiia v prvo Vr»n~ Križaj je bil po prvi vJU osmi in je na končni lest-
1.	zasedel peto mesto, Kurah napredoval z desetega na TJ10 mesto.
P Podvig je opravil veteran
SDuTtnUt-her'- ki je bil P0 Prvem uj tu sesti in je na končni lestvi-ko zasebe| drugo mesto, medtem to <le deidegger, ki je bil tretji. Vo)?esto v bistvu ohranil iz prve - Je. ko je bil drugi (z enakim X kot Orlainski). t . ecl tekmovalci, ki so imeli vre ju- s*°t°. so bili preostali trije ko k'3™ Strel, Zibler in Fran ha n S0 °bstopili. prav taka uso Pa je doletela tudi italijanska
tekni ^ a°ietela tudi italijanska °valca Nbcklerja in De Čhieso.
1	rfstvica slaloma:
2	^nmark (šve.)
3' Neureuther (ZRN)
4' pei<tegger (Av.) s' ^angelov (Bol.)
( » (Jug.)
7 bte*ner (Av.)
i Earalt (Jug.)
9’ i^ov (SZ)
lo! P1®13" (ČSSR)
11 V VIahre (ZDA)
1 i t(1Mahre (ZDA)
13'	(švi.)
/ion (Fr.)
1’42"04
1’43”02
1’43”08
r43’’19
r43"21
1’43”25
1’43”27
1’43”61
1'43”66
1'43”69
1'43”83
1'43"86
1’44"09
svetovni po-
1?0 142 112 102 96
87 79 70 67
Pn «11 . UMor.)	144 UO
tervjij alomskem tekmovanju v Wa-kai ^ 'it- lestvica z." -■•■a''*™ ~
2.	I^hmark (šve.)
3 k!:n.2el (Liecht.) i! £|zai (Jug.)
5 putfe (švi-)
6.	St„'hre (ZDA) pteiner (Av )
8,	pXU1Ier (švi-)
S. & (Kan.) it). X,(Av.) p!ank (it.)
svetovnem prvenstvu uspeh " -lanske vrste
*ketn n ~~ Na svetovnem smučarja udewnstvu 23 časnikarje, ki ' Je včer.„zaje..109 moških in 40 žensk, Miigi« a^snji moški slalom osvojil sPeh j! bcaggiante («L’Adige»). U-Srein nJanske vrste je dopolnil u je zatj te£anis («Stampa Sera») ko je L.,uel četrto mesto, medtem aitnaj tiljppo Cicognani (RAI iz ^ajbolio, m*: V ženski vrsti se je ?(titj]a'iUyr's?-ila Ivana Vaccari (RAI ?° ha ie bila četrta. Danes bo-‘arih ^u smučarski teki, v ka-50 Norvežani favoriti.
ske divizije ne bo začelo v tem, ampak šele v prihodnjem tednu, ker so se prijavile še štiri ekipe.
Skupno je za sedaj prijavljenih 18 ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini, po devet ekip.
Za to prvenstvo se je prijavilo kar šest slovenskih peterk.
Levski Spartak v finalu pokala «L. Ronchetti«
BEOGRAD — Levski Spartak iz Sofije si je zagotovil nastop v finalu pokala Ronchetti. V povratnem srečanju je namreč premagal Voždovac iz Beograda s 78:63. V prvem srečanju so zmagale Beo grajčanke s 70:63.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
Vrh lestvice brez sprememb
Enajsterica Krasa je na drugem mestu razpredelnice
SKUPINA M
V 4. kolu povratnega dela prvenstva je stanje na vrhu lestvice ostalo neizpremenjeno. Obe vodeči ekipi, CGS in Kras, ki zaostaja za opensko ekipo za točko, sta v nedeljskem kolu zmagali. Prvi so na domačih tleh visoko premagali Sistiano, Kras pa je v gosteh premagal Inter iz Trsta. Čeprav so Kraševci premagali Tržačane le z golom razlike, so po polnoma nadigrali domačine in dokazali, da je poraz proti prvouvr-ščeni enajsterici CGS bil le spo drsljaj. Do konca prvenstva manjka seda; le pet tekem in bocfisi ekipa Esperia San Luigi For You, kot Edera, ki imata na lestvici 1* točk in delita tretje mesto, realno nimata nobenih možnosti, da bi se približali vodečima, ki pa imata enake možnosti za osvojitev naslova. Na četrtem mestu je tre-

KOLESARSTVO
DIRKA PO SARDINIJI
ZMAGA NEMCA BRAUNA
Zadnjo etapo je osvojil De Vlaeminck
\ j	--7TT----
• Jugoslovanski ligi
Ljubljančanov
hio'aL0lV jugoslovanske zvez h ' linM-osarkarske lige je si rt hiagli Janska Iskra Olimpija ki beograjsko Crveno zvez-jhprav,, ® Je Ljubljančanom ena-\t "° upirala le
M
prvih deset b^a ofe^ajih tekem so bili taki:
MlMi-	. p	84*73
73:72 88:75 88:90 106:104 81:87
H^an pVf c- zvezda
b'hotni/,..' “osna Kc k{ Radnički Hr Jugoplastika H Šjbenka Gibona
2/VRADl NOVIH prijav
rvenstvo 1. divizije ^prenesli za teden dni
^''a, 3a k°^arkarska zveza je spo-e prvenstvo 1. košarkar-
CAGLIARI — Mednarodna kolesarska dirka pc Sardiniji, k; jo vsako leto priredijo v začetku kolesarske sezone, je prinesla končno zmago zahodnemu Nemcu Gregorju Braunu. Dirka je potekala v znamenju oremoči tujih tekmovalcev, saj je med prvimi štirimi kar pet tujcev. Vidnejšo uvrstitev je dosegel med Italijani le Visentini, ki je na končni lestvici na tretjem mestu.
Zadnjo etapo pa je spet osvojil Belgijec De Vlaeminck, ki je privozil na cilj na čelu večje skupine in se v zadnjem naletu ni pustil presenetiti.
Lestvica pete in zadnje etape je taka:
1.	De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 166 km dolgo progo od O-ristana do kraja Cala Verde v 4.29’40" s poprečno hitrostjc 36,934 km na uro V njegovem času so sledili še Saronni
De Wolf (Bel.)
Gavazzi Martinelli Tosoni
7.	Borgognoni
8.	Duši
9.	Parecchini
10.	Berto
11.	Morandi----------------
12.	Panizza
13.	Kehl (ZRN)
14.	Contini
15.	Favero
Končna lestvica pa je taka:
1.	Braun (ZRN)	22.02’18”
2.	Knudsen (Nor.)
3.	Visentini
4.	De Vlaeminck (Bel.)
5.	De Wolf (Bel.)
6.	Saronni
7.	Prim (Šve.)
8.	Contini
9.	Torelli
10.	Baronchelli
11.	Johansson (Šve.)
12.	Bertolotto
13.	Segersall (Šve.)
14.	Panizza
15.	Fuchs (Švi )
2.
3.
4.
5.
6.
po 17" 28” 38” 41" 44” 49” 57” 58"
r
i’
roi” ro4" ro6”
1'39”
kar 29 košov. V teh prvih dvajsetih minutah so naši fantje zatajili predvsem v obrambi, kjer so prepuščali nasprotniku vse preveč prostora. V drugem polčasu pa je ekipa končno pokazala svojo pravo vrednost. Z Guličem na čelu in ob podpori vseh ostalih so čestokrat spravili goste, v težavo in tudi zapustili dober vtis. Omenili bi dobro igro D. Daneva.	H. L.
DEČKI
Sokol - RCT	65:41
SOKOL: Bandelj 29, Ušaj 26, Devetak 4 F. Pahor 2, Grilanc 2, P. Busan 2, Klanjšček, Della Schiava, Nev. Pertot, N. Pertot.
Nabrežinci so si zmago povsem zaslužili, saj so zanesljivo vodil' od začetka tekme in v zadnjem delu igre prednost še povečali. Naš' košarkarji so pokazali boljšo igro v napadu in predvsem so bolje skakali na odbite žoge. Zlasti se je razigral Bandelj, ki se je izkazal s številnimi uspešnimi skoki v napadu.
Andrej P.
PLAVANJE
Evropski rekftrd
BERLIN —‘ Vzhodna Nemka Petra Schneider je postavila nov evropski plavalni rekord na progi 200 metrov mešano s časom 2’13”94. S tem je svoj lastni dosedanji rekord popravila za 57 stotink sekunde.
nutno Gaja, ki je v gosteh igrala neodločeno s tržaško Edero. Tekmo je stalno ovirala močna burja, kar je seveda zelo vplivalo na potek srečanja, ki se je končal z 0:0.
IZIDI 13. KOLA Esperia ŠI - Cave	1:2
Edera - Gaja	0:0
Inter TS - Kras	0:1
CGS - Sistiana	4:0
Aurisina - San Luigi For You 0:2 LESTVICA
CGS 22, Kras 21, Edera in San Luigi For You 15, Gaja 13, Inter TS 10, Aurisina in Sistiana 9. Esperia SI 8, Cave 6.
PRIHODNJE KOLO Aurisina - CGS Sistiana - Inter TS Kras - Edera Gaja - Esperia SI San Luigi For You - Cave SKUPINA N
Tudi v N skupini se nadaljuje premoč dveh enajsteric. Ekipa O-picina Supercaffe, ki vodi ir, is največji kandidat za osvojitev pr vega mesta, je v nedeljskem 14 kolu prvenstva remizirala. Enajsterica Grandi Motori pa je z visokim 4:0 odpravila šibki Rabuiese. IZIDI 14. KOLA
Chiarbola - San Andrea 1:2 Union - San Vito	1:4
Grandi Motori - Rabuiese 4:0 San Sergio - SanfAnna 1:1 Op. Supercaffe - Artigiani 1:1 Roianese prosta.
LESTVICA
Opicina Supercaffe 35, GMT 22, SanfAnna 18, San Andrea 18, Roianese 14, Artigiani 12. San Vito in San Sergio 11, Rabuiese 9, Chiarbola 8. Union 3.
PRIHODNJE KOLO Roianese - Opicina Supercaffe Artigiani . San Sergio SanfAnna - GMT Rabuiese - Union San Vito - Chiarbola Prosta SanfAndrea.
V. H.
ŠK Kras ob točke zaradi malomarnosti
Mladinska ekipa Krasa bi se morala v zadnjih dveh prvenstvenih kolih srečati z Libertasom oziroma z ekipo Portuale. Na igrišče se žal ni predstavila: prvič ni bilo na razpolago zadostnega števila igralcev, | drugič pa, ker so odgovorni pozabili igralske izkaznice. Zaradi tega so obe tekmi izgubili brez boja, na lestvici s$j jipjj^dvzeli točko, poleg tega pa je vodstvo moralo plačati precejšnjo globo. Do tega obsodbe vrednega dejanja je prišlo zato, ker v zgoniško-repentabrski občini posvečajo premalo pozornosti mladinskemu nogometu in so oči uprte pretežno v člansko ekipo. Poleg tega pa ni zadostne povezave med od-
borniki in poverjenimi osebami za mladinski nogomet in večkrat pride do nesporazumov. Upajmo in si želimo, da se bo stanje čimprej normaliziralo in da bo v prihodnosti potekalo vse v najboljšem redu, ker je res žalostno, da slovenska ekipa brez boja prepušča nasprotniku obe točki.
Z. S.
NOGOMET
Tudi Triestina
na angleško-italijanskem
turnirju
LONDON — Na angleško-italijanskem nogometnem turnirju za pol-poklicne igralce, ki bo na sporedu od 2. aprila do 3. maja (finale bo 15. maja v Italiji), bo nastopila tudi j Triestina. Poleg nje bodo Italijo j zastopali šc Campobasso, Cavese In ■ Mantova.
Prosečimi v napadu pred vrati Primorca, toda vratar je bil tokrat prisebnejši od napadalca
■ IIIIIII lil IM Ml I....... Ml Milil !■■ III Ml ■■■■ llllll  ...........IIIII MII IM ■!! ■■■■■■•■I IM 1111 ■ 11 ■ 111 ■ >TI ■ I ■ • 111 ■ 1.1111 i ■ 111111T11 ■ H ■ 1111 ■ m 11111 ■ ■ 111 M11II ■ 11.111 ■ ■ I ■ 11 ■ III111 ■ 1 MII • 1111111IU, M I ■ ■ 1111111,1 ■ | , 1111,11,1,11 ■ ■ I ■ < 11 < ,, 111111III.I
ATLETIKA
NA TEKMOVANJU BORA ZA NIŽJEŠOLCE
Im mo DOBRIH REZULTATOV
Najzanimivejši nastop je bil tudi tokrat v teku
Udeležba na sobotnem' atletskem tekmovanju ŠZ Bor je bila nekoliko manjša kot v prvem kolu. Šoli «Simon Gregorčič« iz dolinske občine in «Srečko Kosovel* pa sta vseeno poslali na start zadostno število deklet, bolj malo pa je bilo fantov. Šola «Igo Gruden* iz na-brežinske občine se tekmovanja tokrat ni udeležila.
Kot v prvem delu je bila tekmovalno najbolj zanimiva tekaška panoga na samih 15 m. V vseh tekih so po predtekih izvedli tudi finale za prvo mesto ter dva tolažilna teka za nadaljnja mesta.
Skok v višino je dal nekaj zelo dobrih izidov, tako v moški kot ženski konkurenci, dobro pa je bil obiskan tudi met krogle.
REZULTATI DEKLICE Krogla - letnik 1968 1. Cinzia Bandi (GRE) 7,40 m, 2. Donatella Corsini (GRE) 7,38, 3. Loredana Šturman (GRE) 7,09, 4. Štefanija Marsič (GRE) 6,75, 5. Helena Žerjal (GRE) 5,59 Krogla - letnik 1967 ■ 1. Fulvia Pieri (GRE) «6,89 m 2. Lara Štrajn (GRE) 6,74, 3. Moira Fontanot (GRE) 6,58, 4. Sara Merlak (GRE) 5,79 Krogla - letnika 1966-65 1. Maja Zonta (GRE) 9,45 m, 2. Kristina Mauri (GRE) 9,40, 3. Gabrijela Prodan (GRE) 9,30, 4. Tanja Carli (KOS) 8,80, 5. Alenka Gorkič
KOŠARKA
Naraščajniki Kontovela ublažili poraz v drugim polčasu
Kontovel - Ferroviario 87: 108
(33:62)
KONTOVEL: Gulič 53, Caharija, Pangos, M. Pertot 14, Sedmak, čuk 2, A. Pertot 6, Daneu 8, Košuta 4, Gruden.
SODNIK: Pittana
PM: 15:29 •
Enaindvajset točk je ob koncu srečanja ločilo Kontovelce od višjih in predvsem fizično bolj krepkih nasprotnikov. Posebno katastrofalen je bil za domačine prvi polčas, v katerem so že zaostajali za

Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
Delovanje našega SPDT je trenutno v prehodnem obdobju, saj se zimska sezona s smučanjem počasi zaključuje, začenjajo pa se že krajši izleti v naravo. Od velikih smučarskih akcij so programirane še 14. zimske športne igre, ki bodo v nedeljo 16. marca v Ravasclettu, ne smemo pa seveda pozabiti na pomladno smučarsko akcijo štirinedelj-skega tečaja turnega smučanja (9., 23., 30. marca in 13. aprila). Na stadionu «1. maj* se bo dvakrat na teden do konca aprila, nadaljevala predsmučarska telovadba SPDT, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič, proti koncu pa sploh ne bo več predsmučarska temveč samo telovadba. SP DT bo v kratkem objavilo celoletni program izletov, najprej pa bodo na sporedu krajši izleti po tržaškem Krasu. Tudi jamarji pridno nadaljujejo svoje samostojno delovanje, v kratkem pa bo društvo tudi priredilo alpinistični tečaj.
• • «
To nedeljo, 2. marca, prireja SP DT izlet na Volniic. Zbirališče je ob
8.15 (odhod tramvaja ob 8.26) na Oberdankovem trgu pred glavno postajo openskega tramvaja. Tramvaj bo ob 8.50 na Opčinah, drugo zbirališče pa je ob 9. uri pred osnovno šolo na Opčinah (tisti, ki pridejo z avtom imajo tam na razpolago prostor za parkiranje avtomobilov. Ko se bodo vsi zbrali se bo začel pohod, ki ga bo vodil odbornik SPDT Rudi Jugovič. Pot bo vodila do Zagradca,-od tu pa na vrh Volnika, na povratni poti bodo udeleženci izleta obiskali samotarko Efo. Povratek bo po isti poti ali pa po varianti. Skupno bo hoje približno pet ur. Pohod je primeren za vse, kosilo pa bo iz nahrbtnika. Vabljeni!
Poljaki prvi pozimi na Mount Everestu Pred kratkim je ves planinski svet presenetila novica, da je poljska naveza 17. februarja letos, prvič osvojila najvišjo goro na svetu Everest. v zimski sezoni. Novica sama, zaradi svoje izrednosti ne bi potrebovala komentarja, vendar bomo tu objavili telegrafska poročila, ki so jih zadnje dni, pred končnim naskokom na vrh,
dobili v Varšavi.
27. januar: Napredovanje je spet ustavljeno. Burja že tri dni piha z 200 km na uro. V bazi imamo -16, v taboru 11 -310 C, v *štirich (7850 m) pa je termometer sploh odpovedal. V njem je ostal blokiran vodja odprave z enim od tovarišev.
1. februar: Po šestih dneh silne burje se je vreme izboljšalo. V bazi smo sicer namerili še vedno -160 C, v idvojkh pa -29° C. Žal pa je burja ponovno povsem porušila tabor I in III, za tabor IV pa še ne vemo.
4. februar: še vedno piha burja s hitrostjo 150 km na uro. Tabor lil je ponovno uničen in vsi alpinisti so se morali zateči v bazni tabor.
Kljub vsemu so svetovne agencije pred dnevi poročale, da sta se Krgsztok Wielicki (30 let) in Leszek Cichy (29 let) kot prva povzpela na vrh Everesta v zimski sezoni!
Poljake pa na Everestu čaka še en trd oreh. Že letos spomladi bodo skušali kot prvi preplezati Južno rebro, jedro odprave pa bodo kar isti alpinisti!
D. J.
(KOS) 8,52, 6. Tiziana Natural (KOS) 8.00, 7. Aleksandra Albertini (GRE) 7,40, 8. Nataša Pečenik (GRE) 7,10, 9. Luciana Zobin (GRE) 6,95, 10. Tatjana Škerlavaj (KOS) 6,89,	11.	Oriana	Canciani	(KOS)
6,70,	12.	Nataša	Smotlak	(GRE)
6,68,	13.	Rosana	Abrami	(GRE)
6,10,	14.	Barbara Boneta	(GRE)
5,52
Tek 15 m - letnik 1968 1. Sonja Gregori (KOS) 3”, 2. Aleksija Labiani (GRE' 3”, 3. Donatella Corsini (GRE) 3”, 4. Helena Calzi (KOS) 3'T, 5. Valentina Lenisa (KOS) 3”, 6. Helena Žerjal (GRE) 3"2, 7. Valentina Štrajn (GRE) 3”2, 8. Lidija Glavina 3"3,
9.	Cinzia Bandi (GRE) 3”, 10. Štefanija Marsič (GRE) 3”, 11. Loredana Šturman (GRE) 3”1, 12. Helena Sosič (KOS) 3”5 Tek 15 m - letnik 1967 1. Tatjana Zajec (KOS) 2”8, 2. Fulvia Pieri (GRE) 2”9, 3. Monika Milič (KOS) 3”, 4. Breda Kozina (GRE) 3”1, 5. Tanja Unašič (KOS) 3”, 6. Živka Persi (KOS) 3”, 7. Tamara Kocjančič (GRE) 3”1, 8. Tea Carli (KOS) 3”1, 9. Jana Martelanc (KOS)v 3”2, 10. Moira Fontanot (GRE) 3"3 Tek 15 m - letnika 1966-65 1. Tiziana Natural (KOS) 2”6, 2. Alenka Gorkič (KOS) 2”8, 3. Maja Zonta (GRE) 2”9, 4. Rosana Abrami (GRE) 2”9, 5. Nataša Smotlak (GRE) 2”8, 6. Aleksandra Albertini (GRE) 2”9, 7. Luciana Zobin (GRE) 3”,	8. Nataša Pečenik
(GRE) 3”2, 9. Adriana Sossi (KOS) 2”8, 10. Barbara Boneta (GRE) 2”9, 11. Kristina Mauri (GRE) 3”1, 12. Tatjana Škerlava' (KOS) 3”2, 13. Elena Škabar- (KOS) 3”2 in Gabrijela Prodan (GRE) 3”2 Višina - letnik 1968 L Lidija Glavina (GRE) 110 cm, 2. Aleksija Labiani (GRE) 110, 3. Helena Calzi (KOS) 110, 4. Sonja Gregori (KOS) 110, 5. Cinzia Bandi (GRE) 105, 6. Valentina Štrajn (GRE) 105, 7. Valentina Lenisa (KOS) 100, 8. Donatella Corsini (GRE) 100, 9. Elena Žerjal (GRE) 90, 10. Štefanija Marsič (GRE) 90, 11. Helena Sosič (KOS) 90 Višina - letnik 1967 1. Tatjana Zajec (KOS) 110 cm, 2. Fulvia Pieri (GRE) 110, 3. Tanja Unušič (KOS) 110, 4. Lara Štrajn (GRE) 110, 5. Sara Merlak (GRE) 110, 6. Monika Milič (KOS) 110, 7. Živka Persi (KOS) 100, 8. Sandra Filipovič (KOS) 100, 9. Jana Martelanc (KOS) 100, 10. Tamara Kocjančič (GRE) 90, 11. Breda Kozina (GRE) 90, 12. Tea Carli (KOS) 90, 13. Moira Fontanot (GRE) Višina - letnika 1966-65 1. Tiziana Natural (KOS) 130 cm, 2. Adriana Sossi (KOS) 120, 3. E-lena Škabar (KOS) 120, 4. Maja Zonta (GRE) 115, 5. Tatjana škerlavaj (KOS) 115, 6. Manuela Grdina (GRE) 115, 7, Rosana Abrami
(GRE) 110, 8. Gabrijela Prodan (GRE) 110, 9. Luciana Zobin (GRE) 105, 10. Alenka Gorkič (KOS) 105, 11. Nataša Pečenik (GRE) 100, 12. Kristina Mauri (GRE) 100, 13. Nataša Smotlak (GRE) in Barbara Boneta (GRE) 90
DEČKI
Krogla - letnik 1968
1. Dean Milkovič (KOS) 6,66 m,
2,	Marko Kokoravec (KOS) 6,15,
3.	Marko Zajec (KOS) 5,85, 4. Diego CoUarig (KOS) 5,60, 5. Stefan Persi (KOS) 5,50
Krogla - letnik 1967 1. Boris Žerjal (GRE) 8,03 m, 2. Valter Gregori (KOS) 6,39, 3. A-leksander Calzi (KOS) 5,15 Krogla - letnika 1966-65 1. Edi Škerlavaj (KOS) 10,83 m, 2. Andrej Furlan (KOS) 10,30, 3. Edvin Žerjal (GRE) 8,85, 4. Mario Baruca (GRE) 8,40, 5. Peter Žerjal (GRE) 7,70, 6. Davorin Salvi (GRE) 7,65, 7. Rafael Cavarra (GRE) 7,45, 8. Robert Žerjal (GRE) 7,10
Tek 15 m - letnik 1968
1. Dean Milkovič (KOS) 3”1, 2. Mari® Kokdntvec (KOS) 3”3, 3. Diego CoUarig (KOS) 3”4, 4. Stefan Persi (KOS) 3”1, 5. Marko Zajec (KOS) 3”3 Tek 15 m - letnik 1967 1. Aleksander Calzi (KOS) 2”8, 2. Boris Žerjal (GRE) 2”9, 3. Mitja Žagar (KOS) 3”, 4. Valter Gre-geri fKOS) 3”3 Tek 15 m - letnika 1966-65 1. Edi škerlavaj (KOS) 2”6, 2. Robert Žerjal (GRE) 2”8, 3. Andrej Furlan (KOS) 2”8, 4. Boris Slavec (GRE) 2”9, 5. Edvin Žerjal (GRE) 2”9, 6. Davorin Salvi (GRE) 2”9, 7. Rafael Cavarra (GRE) 3”, 8. Mario Baruca (GRE) 3”
Višina • letnik 1968 1. Diego CoUarig (KOS) 110 m, 2. Marko Kokoravec (KOS) 110, 3. Marko Zajec (KOS) in Dean Milkovič (KOS) 100, 5. Štefan Persi (KOS) 100 Višina - letnik 1967 1. Boris Žerjal (GRE) 120 cm, 2. Rafael Cavarra (GRE). Valter Gregori (KOS), Aleksander Kalc (KOS) 110.
Višina - letnika 1966-65
1. Edi Škerlavaj (KOS) 150 cm, 2 Andrej Furlan (KOS) 145, 3. Robert Žerjal (GRE) in Davori.. Salvi (GRE) 120, 5. Mario Baruca (GRE) in Boris Slavec (GRE) 120, 7. Edvin Žerjal (GRE) 120, 8. Peter (GRE) 100.
Lestvico po prvem kolu tekmovanja bomo objaviU v eni prihodnjih številk.
KB
LIVORNO — Mednarodna košarkarska zveza je sklenila, da prizna italijansko narodnost igralcu Miche-leju Silvestru, ki nastopa pri milanskem- BiUyju. Sklep je stopil v veljavo že včeraj.
ROKOMET
Cividin tokrat brez posebnih težav na gostovanju v Rimu
Eldec Rim - Cividin 14:21 (5:11)
CIVIDIN:	Manzin, Skalamera,
Brandolin, Polese, Sivini 1, Pi-schianz 9, Pellegrini, Pisani, Cal-cina 2, Gerebizza, Scropetta 2, Boz-zola 1, Petrovič 6.
V	nadaljevanju rokometnega prvenstva je Cividin v Rimu brez težav premagal drugo ekipo Rima, Eldec.
Tržaški prvoligaši so precej dobro igrali. Pischiar.z in Jugoslovan Petrovič sta bila najboljša na i-grišču in zadevala sta tudi z veliko lahkoto. Manzin ni imel mnogo dela v vratih, kajti Eldec ni bil skoraj nikoli resnično nevaren.
V	zadnjem kolu prvega dela prvenstva bo Cividin gostoval v športni palači Forst.
IZIDI DVANAJSTEGA KOLi»
Tacca - Agora	13:17
Fabbri - Teramo	18:19
Volani - Bancoroma	33:14
Mercury - Eval	24:18
Forst - Loaker	26:18
Fondi - Scafati	20:23
Eldec - Cividin	14:21
LESTVICA
Volani 22; Cividin in Agora 21; Teramo 18; Tacca 16; Forst 16; Bancoroma 15; Fabbri in Mercury 9; Loaker 8; Eldec 7; Scafat' 6; Eval in Fondi 1.
Max
NOGOMET
a
MILAN — V okviru disciplinskih ukrepov je bil s prepovedjo igranja v enem kolu kaznovan tudi nogometaš Udineseja Ulivieri. Poleg njega ne bodo smeli nastopiti še Brio in Fu-rino (oba Juventus) ter Orazi (Ca-tanzaro).
OBVESTILA
ŠD Jadran
sporoča, da za celodnevni izlet v Benetke, ki bo na sporedu v nedeljo, 2. marca, ob priliki tekme Dienai - Jadran, ne sprejema več prijav, ker so vsa mesta že zasedena.
• • *
TPK Sirena
prireja v nedeljo, 2. marca, izlet na sneg na PiancavaMo. Cena izleta 6 000 lir. Vpisuje Magda Pertot, tel. 412095. od 20. do 31. ure. Odhod avtobusa ob 6. url s trga pri barkovljanskem portiču.
• « •
Devin
priredi v nedeljo, 2. marca, avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vnis pri Leonidi Gruden, telefon 209-506.
* » »
ŠD Mladina
Iz Križa obvešča, da je vsak torek od 20 30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole »Albert Sirk* rekreacijska telovadba zj> o-drasle.
&



nixonov
PADEC
Bob Woodward Carl Bernstein
§
'ti
114.
I
I
h
Prevedel Utišan Dolinar <«ss5ssft!:W:wss-w*:fti:si>
e0Sta Predsednik ni ukazal izplačila in ga ni odobril,
J ^pla*6, Sam° še vprašanje, je dejal St. Clair, ali je ^ i^. cuo
,p**l° ... ¥TOW1.
N j^e(JSednik me je pooblastil, da temu odboru prebe-jMhtel ^azdelilB del prepisa s posnetka pogovora, ki ga ^8% haarca dopoldne z gospodom Haldemanom
i%anS
S?
tifV’^ dou,°^^ora so začeli ugovarjati zoper uvedbo teh u azov Pet minut pred dvanajsto. Toda Rodino je d KaitQ°Vor.in rekel St. Clairu, nai nadaljuje.
2l- mSe j0 Predsednik odzval Deanovim razkritjem z is, je ra,yca’ Odzval se je sicer ne bliskovito, a odzval ekel St. Clair. Richard Nixon je do konca aprila
k&lTln0 Vedel ali ne. On pa bo dokazal, da predsednik ,K110 ni vedel.
pozabite, da sta to predsednik in gospod 22- marca dopoldne. In predsednik med dru-•Huntu se ne bom pustil izsiljevati. To gre že
prejel pismeno ostavko Deana, Ehrlichmana in Halde-mana.
Odvetnik je govoril čedalje hitreje.
Ali gre pri vsej zadevi res za oviranje pravice? Ne. Vsi, ki so bili klicani pred senatni odbor, so rade volje pričali. Vsi so pričali pred veliko poroto. Združene države imajo novega pravosodnega ministra. Imajo tudi posebnega tožilca.
»Predsednik je gospodu Deanu naročal, naj govori resnico. Gospodu Magruderju je velel, naj se otrese krivopri-sežništva. Gospodu Mitchellu je rekel —» tu je pomolčal, zakaj to je bilo težavnejše «— da ne sme molčati o njegovem ravnanju, pa naj se stvari iztečejo kakorkoli. Naposled je velika porota obsodila vse te gospode in vsem bo zdaj tudi sojeno zaradi teh dejanj; če torej hočete presojati kakovost pudinga po tem, kakšen okus ima, ko ga jeste, je ta proces deloval in tudi privedel do te faze. Morda bi moral pripeljali do nje že pred dnevi. Tega ne vem. Ne trdim, da sem ravnal popolno, niti tega ne trdim, da je ravnal popolno predsednik... Prepričan sem, da bi v primeru, če bi vselej odpustili slehernega sodelavca, ki je storil kaj narobe, prav kmalu ostali čisto brez sodelavcev... Kaj bi pa vi storili bistveno drugače? Če |e prišlo vse skupaj na dan nekaj pozneje, ali se je s tem kaj zmanjšala možnost presoje, ki jo ima vse lju-stvo Združenih držav o vseh teh stvareh?-
Ko je končal, se je vzdignil val ugovorov proti temu, da je St. Clair predložil nov prepis. Bilo ga je samo za dve strani in pol, medtem ko je pogovor trajal uro in štiriindvajset minut — uradno pa je odbor zahteval za dokazano gradivo ves pogovor.*
St. Clair je obljubil, da bo predsednika obvestil, češ člani odbora ugovarjajo zoper takšno ravnanje.
»Rad bi se vam iskreno zahvalil, ker ste nam pomagali do te mere, kakor ste nam,- je rekel Rodino St. Clairu. »Zavedamo se, da vam je bilo zelo zelo težko in vam nič ne zamerimo.-
Predsedniku se je posrečilo prikriti jezo. St. Clairovo vedenje ga je jezilo že med vso preiskavo. Pred meseci sta se s St. Clairom pogovarjala na štiri oči. Rodino je tedaj rekel predsednikovemu pravnemu zastopniku. «Tu imamo opraviti s stvarjo, ki je večja od vseh nas. Ne govorim o tej ali oni stranki pa tudi ne o tem ali onem odboru, govorim 6 državi in o ustavi,- St. Clair se je tistikrat strinjal z njim. Zdaj pa je bil Rodino prepričan, da St. Clair ni doumel, za kaj gre. St. Clairu je štel v zlo dolgo vrsto dejanj: zavrnjene uradne zahteve po dokaznem gradivu; neverjetno nemarno, skoraj zločinsko re-digiranje prepisov; dejstvo, da odvetnik ni sam poslušal vseh magnetofonskih posnetkov; pripravljenost, da nastopa pred odborom, ne da bi v Beli hiši prej temeljito proučil dokazno gradivo.
Rodino je vedel, da je St. Clairu nerodno priznati, da ne more k svoji stranki, k trakovom in k drugemu dokaznemu gradivu tolikokrat in tako temeljito, kot bi sam rad. Rodinu se je zdelo, da predsednik sam odloča o svojih pravnih težavah. St. Clair je samo lutka — je samo Še en ud v pokvarjenem aparatu Bele hiše z javnostjo. Rodino si je mislil, da bi odvetnik, ki bi spoštoval samega sebe, pa bi se znašel v St. Clairovem položaju, moral odpovedati službo.
St. Clair je zbral papirje, odrinil stol in vstal. Stopil je
naprej in stisnil roko Doaru in pravnemu zastopniku manjšine Albertu Jennerju.
Zdelo se mu je, da si je zagotovil zmago — najbrž ne v samem pravosodnem odboru, verjetno pa v predstavniškem domu kot celoti; a če tudi tam ne, potem v senatu prav gotovo. Prepričan je bil, da se mu je posrečilo zajeziti množični beg od predsednika; predmet spora je pokazal tako, da bodo republikanci v odboru zdržali; morda se bodo sedemnajstim republikancem pridružili še trije južni demokrati in bodo z dvajsetimi glasovi proti osemnajstim ustvarili odpoklicni postopek v samem odboru. To je seveda dvomljivo, nemara je takšno upanje preveč rožnato, a počutil se ie kljub vsemu dobro. Najboljši bi bil tak izid, da bi z majhno večino predsednika oprostili obtožb —■ zlasti še, če bi se to zgodilo v senatu. Dve strani prepisa in pol je spravil v uradni zapisnik; med sojenjem v senatu utegne to priti še zelo prav. Naposled je imel vtis, da se dan končuje zelo dobro.
Caldvvell Butler, ki se še vedno ni mogel odločiti, kako naj glasuje, si je tisti večer zapisal v dnevnik: »Bil je to mojstrski prikaz stališča... če bi bil pravosodni odbor porota, ki se mora umakniti za zaprta vrata, razpravljati in se takoj tudi odločiti... potem bi St. Clair zmagal.-
* V prepisu je med drugim pisalo, da je predsednik v zvezi i Huntom rekel: »Tisti, eh, sodnik mu je dal petintrideset let.* Krivce
za prisluškovanje v Watergateu so obsodili šele 23. marca — dan pozneje, kot naj bi nastal prepis tega pogovora — in Hunta so zares obsodili na pogojno kazen petintridesetih let. Tako je bilo videti, kakor da predsednik omenja dogodek, ki ga še ni bilo. Odkritje tega protislovja je zbudilo sum, da je prepis nemara ponarejen, in predstavniški dom je uvedel v zvezi s tem preiskavo, ki pa ni stvari nikoli spravila na čisto..
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjepa mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Postni tekoči ročun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	28. februarja 1980
Zo SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|ana
Gradišče 10/11 nad . telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr I st„ viS 43 <nm|
22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese o. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furiamie Juli|SK» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh dmaih n v Italiji pri SPI.
. . . i r _ Ciin ;tai;i*nsk*terji
■zdaiaK_^rrT zvez* časopisnih vl|3U
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tisk«^ ^irst Mi0tnikov FiEG^ar
JIBjJML -tffpa 9. I .”
am

IZIDI PO DRUGIH PRIMARNIH VOLITVAH V ZDA
Carter in Reagan najmočnejša po volitvah v New Hampshiru
V demokratski stranki Carter pred Kennedyjem - V republikanski nesporno na vr'iu bivši guverner Kalifornije Reagan
WASHINGTON — Po včerajšnji zmagi na volitvah za delegate v demokratski stranki, ki so potekale v ameriški državi New Hampshire, vse kaže, da bo Jimmy Carter spet kandidat svoje stranke na volitvah za predsednika ZDA, ki bodo letošnjega 4. novembra. Zdi se tudi, da bo nabral več glasov kot protikandidati republikanske stranke in bo tako lahko ostal še štiri leta v Beli hiši.
Država New Hempshire je «do-mači teren* za senatorja Edwarda Kennedyja. Kljub temu pa je v njej senator dobil znatno manj glasov kot njegov tekmec iz iste stranke Carter, saj si je slednji zagotovil 50 odstotkov volivcev. To dejansko dokazuje, da uživa predsednik Carter v tem trenutku večji ugled in simpatije v širšem krogu članov demokratske stranke.
Kandidata demokratske stranke bo izbiralo v New Yorku 3.331 delegatov, ki jih bodo ameriški državljani izvolili v petdesetih državah na primarnih volitvah. V državi Maine, kjer so bile primarne volitve pred dvema nedeljama, je Carter dobil 12, senator Kennedy pa 10 delegatov. Po prvih podatkih pa sta prejšnjo nedeljo v New Hemp-shiru dobila 10, oziroma 9 delegatov.
Kennedy je sinoči izjavil, da kljub začetnemu neuspehu misli voditi boj za kandidaturo do konco. Dejal je, da morajo v drugih 48 državah izbrati še 3.288 delegatov, kar mu daje še veliko možnosti. Politični komentatorji domnevajo, da Kennedy upa, da se bosta v prihodnjih mesecih umaknili z mednarodnega političnega prizorišča dve veliki svetovni krizi — iranska in afganistanska — v katerih igra predsednik Carter zelo veliko vlogo. Senator verjetno pričakuje, da bo takrat z večjim uspehom iznesel pred javnostjo velike probleme ameriške družbe. Ti so brez dvoma v zvezi z inflacijo, rekordni poskok cen, težave z energetskimi surovinami. Na tem področju pa ima Kennedy svoja stališča, ki bi mu pomagala, da si pridobi glasove volivcev in premoč za kandidaturo.
V nedeljo so v New Hampshiru volili delegate tudi privrženci republikanske stranke, ki je druga stranka v ZDA, ki ima pravico do kandidature za predsednika države. Republikanski delegati bodo imenovali svojega kandidata na federalnem kongresu (konvenciji) v Detroitu.
Visoko zmago je zabeležil v nedeljo bivši guverner Kalifornije, konservativec Reagan. Zbral je kar 57 odstotkov glasov. Za njim je 19 odstotkov odnesel Bush, 12 odstotkov pa senator iz Tennesseeja Backer.
(nf)
Komadina o stanju na Bližnjim vzhodu
NEW YORK — V varnostnem svetu OZN so med razpravo o razmerah na zasedenih arabskih ozemeljih ostro obsodili Izrael. Govorniki so obsodili okrepljeno izraelsko politiko kolonizacije in priključevanja teh o-zemelj. Varnostni svet je pozval župana Hebrona naj priča pred svetom, vendar mu izraelska vlada ni dovolila, da bi odpotoval v New York.
Veleposla- ik SFRJ v OZN Miljan Komatina, je v razpravi opozoril, da se bližnjevzhoda priza nenehno krepi, ker se pojavljajo nova žarišča krize, ki povečujejo možnost spopada. Takšne razmere potrjujejo da je mogoče le s celovitim reševanjem bližnjevzhodnega zapleta zagotoviti mir in stabilnost ne le na tem območju ampak tudi v svetu.
Komatina je poudaril, da je odgovornost varnostnega sveta toliko večja, ko gre za ustvarjanje pogojev, da bi bližnjevzhodni problem celovito rešili. Dodal je, da so vse aneksije Izraela na zasedenih o-zemljih neveljavne in brez pravne osnove. Kakarfmokoli zadrževanje rešitve tega vprašanja bi pomenilo soudeležbo pri zatiranju nekega naroda, je dejal Komatina in pozval k sprejetju takojšnjih ukrepov za preprečitev sedanje izraelske prakse glede zasedenih arabskih oze-melj.
Jugoslovanski veleposlanik je podprl predlog islamske konference, da bi izraelske kršitve norm mednarodnega prava obravnavalo mednarodno sodišče v Haagu in dejal, da se je Jugoslavija, skupaj z vsemi neuvrščenimi državami zavzemala za miroljubno, celovito, pravično in trajno rešitev bližnjevzhodne krize in da bo podprla vsake akcijo sveta, ki bi bila usmerjena k temu cilju
(dd)
V Beogradu odobrili sporazum z Albanijo o železniški progi
BEOGRAD - Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je včeraj sprejel zakon o kompenzacijah in ratificiral sporazum med vladama SFRJ in Albanije o povezavi z železniško progo. Pred začetkom seje so delegati z minuto molka počastili spomin nedavno umrlega revolucionarja in večletnega poslanca zvezne skupščine Ivana Gošnjaka.
Včeraj sprejeti zakon o kompenzacijah zagotavlja, da bo federacija dala ustrezna nadomestila kot sestavni del ukrepov skupne gospodarske politike za določeno plansko obdobje v primeru, da bi akti organov federacije v tem obdobju kršili enakopravnost OZD pri doseganju dohodka in razpolaganju z rezultati dela.
Zbor republik in pokrajin je na včerajšnji seji sprejel tudi zakon o ratifikaciji sporazuma med vladama Jugoslavije in Albanije o povezovanju z železniško progo. Sporazum o izgradnji proge so podpisali lani v Tirani. Obe državi sta se sporazumeli, da zgradita železniško progo od Titograda do Skadra v obmejnem območju v smeri Vukšan -Likič - Hani in Hotiti oziroma Božaj - Rasafifut. Točko povezave železniške proge na meji bosta obe strani določili letos.
Potem ko je zbor sprejel še na-katere predloge iz svoje pristojnosti, je delo prekinil, ker medtem poteka usklajevanje zakona o sredstvih za tisto območje Črne gore, ki je bilo prizadeto v aprilskem potresu lani. (dd)
MILAN — V začetku marca bo prišla v Evropo delegacija severnoameriškega indijanskega plemena Mohawk, da bi podkomisiji za
človekove pravice in evropskim poslancem predstavila zahteve svojega rodu, ki je že dalj časa v sporu z ameriško vlado in z dr žavo New York. Letošnje ZOI v Lake Placidu so se odigravale pray na njihovi zemlji.
OB SUSPENZIJI CRIVELLINIJA
Radikalni poslanci zapustili zbornico
RIM — Poslanci Panneliove radikalne stranke so spet uprizorili svoj prizorček. Tokrat jim je dala navdih za predstavo v njihovem običajnem slogu suspenzija, ki jo je izreklo predsedstvo poslanske zbornice proti radikalcu Crivelliniju, ker je posnel, in dal objaviti prek radijske postaje svoje stranke potek tajne seje proračunske komisije. Crivellini se je namreč požvižgal na ukor in odšel popoldne na redno sejo poslanske skupščine. Ko ga je predsedujoči pozval, naj zapusti dvorano, so mu sledili v gosjem redu tudi o-stali radikalni kolegi. Pri tem so skušali izzvati prepir s poslanci levice, kar jim pa ni uspelo. Pred vhodom v palačo so jih že čakali funkcionarji stranke, ki so jih okomatali s protestnimi napisi.
•MiuiniiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiMininiimimtiiimiittiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiii
POLITIČNE VOLITVE V RODEZIJI
RASISTIČNE SKUPINE USTVARJAJO NAPETOST
Izidi glasovanja bodo znani šele v torek - Črnska večina bo razpolagala v parlamentu z 80 sedeži
SALISBURY — V, svetu vlada veliko pričakovanje za politične volitve v Rodeziji, ki so se začele včeraj in ki se. bpdo, končale jutri, medtem ko bodo končni rezultati znani šele ' torek. V državi vlada precejšnja napetost, ki so jo v preteklih dneh ustvarili rasistični krogi, ki očitno nočejo, da bi v državi prevzela stvarno oblast črnska večina in predvsem stranka ŽANU, ki jo vodi Robert Mugabe.
Voditelji patriotske fronte so že pred dnevi opozorili na nevarnost volilnih goljufij ter na dejstvo, da angleške varnostne sile niso znale ali celo niso hotele preprečiti val nasilja in terorističnih atentatov proti voditeljem črnskega prebivalstva. Favorit za zmago je 55-letni Robert Mugabe, najmlajši politični lider v državi in voditelj stranke ŽANU, ki se sklicuje na marksistično ideologijo. Dobre možnosti za zadovoljiv uspeh pa ima tudi Joshua Nkomo, nacionalistični voditelj stranke ZAPU, ki bo po vsej verjetnosti jeziček na tehtnici bodočega političnega sistema v Rodeziji.
Belo mi njšino bo v novem parlamentu predstavljala «Rodezijska fronta*, ki jo vodi bivši predsednik rasistične vlade Smith ob neprikriti podpori južnoafriškega režima. O-
menjena politična skupina je namreč že zmagala na volitvah, ki so bile dovoljene samo belcem in bo imela v bodočem parlamentu dvajset poslancev, črnska večina pa bo razpolagala z ostalimi 80 sedeži, (st)
Arabska liga razpravlja o sporu Libija - Tunizija
TUNIS — Svet zunanjih ministrov Arabske lige je včeraj v Tunisu pričel razpravo o sporu med Tunizijo in Libijo, ki ga je povzročil oboroženi incident v tunizijskem rudarskem središču Gafsi v noči med 26. in 27. januarjem.
PO IZJAVAH AJATULAHA BEHEŠTIJA
Razprava o talcih čez deset tednov
Prva znamenja «odjuge» v ameriško - iranskih odnosih
Letalska nesreča v Manili terjala 40 smrtnih žrtev
TEHERAN — Iranski parlament bo o talcih razpravljal čez kakih deset tednov. To je včeraj izjavil generalni sekretar iranskega revolucionarnega sveta in predsednik i-ranskega vrhovnega sodišča ajatu-lah Mohamed Behešti, ki je obenem omenil možnost, da bi mednarodna komisija OZN lahko obiskala talce v ameriškem veleposlaništvu. Vsekakor pa bodo potrebna še dolga pogajanja, da se lahko uresniči tak obisk.
sta najprej z judo udarci onespo šobila bolničarje, ki so ju prišli iskat, nato pa sta stekla k znanemu mostu nad hudournikom Aste-go, kjer si je v treh stoletjih že 123 oseb vzelo življenje. Ko sta prihitela njuna starša, sta se pognala v' petdesetmetrsko globino in se na skalah raztreščila.
Ameriško državno tajništvo je še pred temi izjavami opozorilo, da bi bil vsak optimizem o izpustitvi talcev preuranjen, ker se je razplet ameri.ško-iranske krize šele začel. Predsednik Banisadr pa je v intervjuju za ameriški tednik «News Week,> poudaril že znana iranska stališča, in sicer, da se bodo odnosi j med državama izboljšali, ko bodo! ZDA priznale svojo prejšnjo vlogo v Iranu, obljubile, da se ne bodo več mešale v notranje zadeve Irana in da ne bodo nasprotovale iranskim zahtevam o vrnitvi šaha, nje-i govih sodelavcev in vseh ki so krivi korupcije, veleizdaje in drugih zločinov proti državi.
RIM — Odvetniku Andrianiju, I ki je branilec Alessandra Alibran-dija (slednjega so obtožili umora policijskega agenta Arnesana), bo do sodili po hitrem postopku zaradi širjenja lažnih in tondencioz nih vesti.
Carterjeva administracija je za sedaj pripravljena izpolniti le pogoj o «nevmešavanju», «samokritiko» zavrača, o šahu pa se ni izrazila. Kljub pesimizmu v ameriškem državnem tajništvu politični opazovalci opažajo prve znake «odjuge» v ameriško-iranskih odnosih.
Vladajoči revolucionarni svet je namreč včeraj sprejel sklep, da se bedo lahko vrnili v Iran tisti ameriški časnikarji, «katerih objektivnost bodo potrdila iranska diplomatska predstavništva.* Še prej so ZDA skoraj v celoti ukinile gospodarski embargo proti Iranu. Da se položaj izboljšuje, dokazuje tudi sklep japonske vlade, ki je Iranu določila 80 milijonov jenov pomoči za prizadete v poplavljenem Kuzistanu.
Izredno zasedanje Arabske lige sta zahtevali obe državi. Tunizija obtožuje Libijo, da je organizirala in moralno podprla tunizijske vladne nasprotnike, da so napadli Gafso. V spopadih je izgubilo življenje 40 oseb sto pa jih je bilo lažje ali težje ranjenih. Libija pa je zahtevala poseg Arabske lige, zaradi francoske vojaške pomoči in vmešavanja v incidentu.
Medtem mednarodna komisija pravnih izvedencev OZN nadaljuje uspešno svoje delo. Tudi prva poročila generalnemu sekretarju OZN Kurtu Waldhedmu so ugodna. V New Yorku funkcionarji OZN pozitivno ocenjujejo razvoj dogodkov, a obenem pripominjajo, da je potrebna strpnost, saj so problemi precejšnji;
Revolucionarni svet pa se ne u-kvarja samo z zunanjepolitičnimi problemi. Včeraj je namreč odločil, da bodo nacionalizirali 50 zasebnih družb, kar predstavlja prvi korak k vzpostavitvi novih gosoodarskih odnosov v državi. Za sedaj še rti znano, če so med nacionaliziranimi obrati tudi taki s tujim kapitalom. Medtem pa se nadaljuje reorganizacija iranske vojske, ki bi morala po Banisadrovi zamisli postati steber islamske revolucije, njena borbena sposobnost pa bi se morala osredotočiti v izključno obrambne namene. Taka probrazba pa je kot kaže precej boleča, nekdaj privilegirani razred le s težavo išče svoje mesto v novi stvarnosti.
Samomor dvojčkov
TREVISO — Dvojčka Andrea in Davide Camerini iz Crespana del Grappa sta istočasno naredila samomor. Iz bojazni, da bi ju zaprli v psihiatrično bolnico, oziroma v kako specializirane kliniko.

Solidarnost ^materam majskega trga>
IV11V1	«J.UUlJiUU»IU JUUUI /.a ou
lidarnost in pomoč družinam političnih jetnikov v Latinski Ameriki* je sporazumno z italijansko sekcijo Amnesty International dal pobudo za predlog, da bi letošnjo Nobelovo nagrado za mir podelili argentinskim «materam majskega trga*. Kot znano omenjene ženske, matere in sorodnice «desparecidosov», dnevno demonstrirajo na največjem trgu v Buenos Airesu in zahtevajo od generala Videle in od drugih o-blasti vesti o svojih dragih, ki so iz političnih razlogov v zaporu ali pa so dobesedno izginili. Po podat kih Amnesty International in napred nih argentinskih strank, je takih žalostnih primerov nad 15 tisoč.
solidarnost in pomoč družinam političnih jetnikov v Latinski Ameriki*, ki ga sestavljajo ženske vseh demokratičnih strank in organizacij, je doslej podprlo že več kot 250 parlamentarcev raznih evropskih držav. ,7 kratkem pa ga bodo pred stavili selekcijskemu odboru Nobelove nagrade, ki ima nalogo sestaviti seznam kandidatov za to ugledno mednarodno priznanje.
O tem predlogu in o nujnosti o-krepitve solidarnosti in pomoči političnim prekanjencem Argentini, je bil govor na včerc i4nji tiskovni konferenci Amnesty International, ki so se je udeležile tudi parlamentarke nekaterih naprednih strank.
predstavnici «mater majskega trga*, ki sta spregovorili o težkem političnem položaju v Argentini.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so tudi odobrili resolucijo, v kateri med drugim pozivajo papeža Janeza Pavla II., da neposredno poseže pri argentinski vladi in zahteva izpustitev vseh političnih jetnikov. «Mi ne delamo politike* je rečeno v resoluciji, «ampak zahtevamo pojasnila o usodi naših otrok in to v imenu demokracije, miru in svobode.*
Na sliki (telefoto AP)- Udeleženke včerajšnje tiskovne konference v Klinu.
MANILA - Najmanj štirideset ti«' j di je izgubilo življenje včeraj v ! talski nesreči, ki se je pripeti*3 ; letališču filipinskega glavnega ® i sta. ^Boeing 707» tajvanske letaS. i družbe «China airlines* je ■ sebnih težav pristajal na leta.*1 j stezi, ko sta iz še nepojasnjenih vz
' kov eksplodirala dva motorja- *'' . je silovit požar, ki ie za“‘
! stal
stai je suovic požar, ki . vj zadnji del letala in rezervoarje, sta kmalu nato tudi eksplodirala.
Mnogim od 124 potnikov je USP\0 zapustiti goreče letalo, drugi Fa ■ našli strahovito smrt med plan) ' V trenutku ko pišemo, reševalci so še ugotovili istovetnosti vseh.1-*._ pel nesrečnih potnikov, med kat mi je bilo največ Japoncev in vancev. Ranjenih je bilo nad Pf~Y set oseb, mnoge od katerih se D01 jo s smrtjo v raznih bolnicah .
Naj omenimo, da so reševalno- g cijo organizirali sami člani P°sa .:a eboeinga 707», katerim gre nalvLjD) zasluga, da ni prišlo med P°zarP(>. v letalu do panike in do kaosa, tek tragedije je snemala tudi n filipinska televizijska ekipa, ki J® letališču pričakovala prihod su® purskega ministrskega predsedn*.
Na sliki (telefoto AP):. PrU#£ šče tragične letalske nesreče n* tališča v Manili.
Senatna finančna
RIM
sija se je včeraj soglasno za čimprejšnjo ustanovitev P3^. mentarne komisije, ki bo imela logo pojasniti ozadje afere -,in ^ na. Poslanska zbornica je ze ,,a, \ glasovala zakonski dekret o ®
! tiOvitvi omenjene parlamenta*
I komisije.
Nenadomestljiv svetovalec vsakega fotografa
CANKARJEVA
ZALOŽBA
ZALOZBA
Ljubljana Kopitarjeva 2
Ameriška založba UFE je izdala uspešno serijo knjig FOTOGRAFIJA, ki so danes pojem za vrhunsko literaturo o vseh vprašanjih s področja fotografije.	...
To zakladnico znanja in izkušenj, ki so i'n nekaj časa zbirali strokovnjaki založbe LlF^ vam tokrat prvič predstaljamo v eni knjigi-Vsebuje prav vse, kar moramo vedeti pri izdelavi prvovrstnih fotografij.
Postopki znanih fotografov, nastali na podlagi dolgoletnih izkušenj, so v VELIKI KNJIGI O FOTOGRAFIJI prikazani preprosto in razumljivo tudi vsakemu fotografu amaterju.
film®
Velika knjiga o fotografiji vas bo naučila, kako izbetere pravšnji fotoaparat izberete najustreznejše tiltre, objektive izberete pravilen motiv izmerite svetlobo, da boste dobili želene učil1 s pravilno osvetlitvijo dosežete dramatične učinke
pravilno uporabljate bliskavico
uporabite posebne tehnike pri razvijanju fii|tl0h
sW
uspešno uporabite številne skrivnosti vrhun-fotografov, da boste napravili dobre posn0t j filme pravilno razvili in izdelali fotografij0 K pravi mojstri fotografske umetnosti.
Podatki o knjigi:
Format: 26x26 cm strani: 400
vezava: platno s ščitnim ovitkom ca 500 barvnih in črnobelih slik cena: 790,— din
VELIKA KNJIGA O FOTOGRAFIJI je že izšla v angleščini, nemščini, francoščini, švedščini, norveščini, španščini, grščini, holandščini, ^ portugalščini in japonščini, v Jugoslaviji pa i° izdala še založba Prosvjeta iz Zagreba.
NAROČILNICA — PD
Nepreklicno naročam knjigo VELIKA KNJIGA O FOTOGRAFIJI — 400 str. — pl, 790.— din (5 obtokov)
Priimek in ime;
Roien(a):
Naslov:
Zaposlen(a):.......
Reg. št. os. izk.:
Datum:
Podpis:
Knjigo lahko dobite tudi v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20, Trst
ali jo naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Magglo 1