C 53 ANALIZA NEKATERIH MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN ŠPORTNIH ZNANJ V 1. RAZREDU GIMNAZIJE Miran Pirc doktor kinezioloških znanosti , docent pri predmetu Didaktika telesne vzgoje ANAL YSIS OF SOME MOTOR ABILITIES ANO SPORTS KNOWLEDGE OF SECONDARY SCHOOL PUPILS POVZETEK Ugotavljali smo stanje motoričnih sposobnosti s testi TV kartona in športna znanja z izbranimi šport- nimi vajami iz posameznih zvrsti. Vzorec merjencev so 15-letni učenci, ki so se vpisali v l. letnik gimna- zije - 127 moških in 235 žensk. Testiranje je bilo izvedeno v septembru 1990. Kon- trola učinkov motoričnih sposobnosti je bila izvedena s 3 antropometričnimi merami, z 8 motoričnimi testi; športna znanja pa z 8 vajami, ki so se ocenjevala z mersko skalo od 1 do 10. Odgovarjali so.na 10 vpra- šanj. Rezultati raziskovanja so pokazali: (1) gimnazijci ne odstopajo od slovenskega povprečja pri nekaterih motoričnih sposobnostih (TV karton); ženske celo za- ostajajo v moči (DT) gibljivosti (PRE), hitrosti ( 60 m) in vzdržljivosti (600 m), kar ni v skladu z visokimi ocenami iz športne vzgoje. (2) Preverjanja nekaterih športnih znanj, ki so jih učenci prinesli iz osnovne šole, kažejo slabo stanje, zlasti ker nekateri učenci niso uspeli izvesti ničesar. Šele ko športno vajo izve- de, se ocenjuje na merski skali od 1 do 10 točk. Tako npr. kolesa vstran ni naredilo 41 moških (32,3%) in 72 žensk (30,6% vzorca); vzmika pa ni naredilo 43 moš- kih (33,9%) in 125 žensk (53,2% vzorca). Pri tem mo- ramo upoštevati, da nekateri niso sodelovali pri vseh preverjanjih. (3) Zanimive so korelacije med motoričnimi sposob- nostmi in športnimi znanji. (4) Vprašanja kažejo, da se ob prostem času z nobeno športno zvrstjo ne ukvar- ja 69 moških (54,3%) in 166 žensk (70,6% vzorca). SUMMARY On a sarnple of 15-year-old first-year pupils in se- condary schools (127 male and 235 female subjects) the state of motor abilities was examined. Testing was carried out in September 1990. Three anthropometric measures and eight motor tests were used to check the effects of motor abilities, whilst sports knowledge was measured by eight exercises as- sessed on a scale from l to 10 points. The pupils were also glven a questionnaire (10 questions). The results of the investigation have shown: (1) Se- condary school pupils do not deviate from the Slovene average in some motor abilities. Girls' results in strength (DT), flexibillty (PRE), speed (60m), and en- durance (600m) are even worse which ls not in accor- dance with their good marks in PE. (2) Their know- ledge of some sports shows a bad condition - some pu- pils did not manage to do anything at ali. Sideward cartwheel for example, has not been per- formed by 41 boys (32,3%) and by 72 girls (30,6%). Ho- wever, It must be taken into account that not every- body has accomplished ali the tests. (3) Correlatlons between motor abilitles and sports knowledge are very interesting. Hang with elbows bent is in significantly negath'e correlation with body hight (TV), body weight (TT) and skln fold (AKG). The mark in PE is negatlvely correlated with obstacle race backwards (PON), 60m run, and 600 m run. (4) The answers to questionnaire have shown that 69 boys(54,3%) and 166 girls (70,6%) do not participate in any physical activity outside school. l . UVOD Ustanavljanje prvih razredov novih gimnazij , reforma srednjega šolstva, priprava predmetnika in učnega načr­ ta, vizija novih zahtev tudi pri športni vzgoji so zahtevali zbiranje in analizi- ranje informacij, ki jih učenci prinese- jo iz osnovne šole. Iz literature ni zna- no, da bi kdo doslej preverjal športne sposobnosti in znanja ob vstopu v sred- njo šolo. Učenci se v srednjo šolo rek- rutirajo iz niza osnovnih šol iz različ­ nih krajev, kjer so imeli različne šport- ne in socialno-ekonomske pogoje, tra- dicije, klimo itn. Predpostavka je, da se bodo v novo gimnazijo prijavljali samo odlični in prav dobri učenci iz posameznih osnovnih šol. Vredno bi bilo preverjati osnovnošolsko elito, na osnovi katere bi bilo treba načrtovati nadaljnje standarde zahtevnosti tudi na športnem področju . Predpostavimo da bo ravno iz gim- nazijske mladine v največji meri postal intelektualni potencial slovenske družbe, ki bo usmerjal in razvijal niz vrednot. Postavlja se vprašanje, kakšni bodo ti potenciali, zlasti ker so svetov- ni kazalniki usmerjeni v psihofizično razvitega, športno oblikovanega in in- formiranega človeka, ki zna uravnavati biološko-zdravstveni kompleks pri sebi in širšem družbenem okolju. Organizacija študija in življenja v srednji šoli je zahtevnejša kot v osnov- ni. Na drugi strani civilizacijske dobri- ne silijo doraščajočo mladino k odreje- ni motorični pasivnosti, pojavlja se se- deči način življenja, energetska poraba je s tem manjša, pri mladini se poveču­ je telesna teža, pada motivacija za fizič­ no aktivnost, nastajajo posledične te- žave itn. Gimnazija je institucija, v kateri se mora zgoditi niz sprememb, da bi bila sposobna uravnavati psihomotorični status bodočih intelektualcev in šport- ne vrednote v družbi. 54 2. NAMEN RAZISKAVE Namen raziskave je ugotoviti stanje motoričnih sposobnosti in športnih znanj po končani osnovni šoli oziroma po šolskih počitnicah, ter poiskati ne- katere parametre medsebojnih odvis- nosti, ki lahko vplivajo na zatečeno stanje. 3. IZVEDBA RAZISKAVE Raziskava je bila izvedena na vzorcu 11 srednjih šol, ki so v šolskem letu 1990/91 prvič vpisovale l. razred gim - nazije. Po možnosti naj bi bil A odelek s trenutno vpisanimi dijaki. Tako smo dobili vzorec 127 moških in 235 žensk, ki prihajajo iz 135 različnih osnovnih šol in 36 različnih slovenskih krajev v povprečju 2,6 najboljših učencev na osnovno šolo. Nekatere srednje šole iz posameznih regij se niso odzvale, čep­ rav so bile prijavljene. Sodimo, da ve- rodostojnost vzorca s tem ni bila bist- veno okrnjena. Meritve so bile opravljene v mesecu septembru 1990. Motorične sposob- nosti smo testirali z 11 ustaljenimi testi iz TV kartona, športna znanja pa z iz- branimi športnimi vajami nekaterih športnih zvrsti, za katere so strokov- njaki ugotovili, da so lahko validen merski instrument. Organizacija preiz- kusa športnega znanja je bila že vnap- rej določena za vsa merilna mesta. Kri- teriji za ocenjevanje so bili določeni in napisani. Merilci so bili športni peda- gogi, zaposleni na vzorčnih srednjih šolah. Kontrola stanja je bila izvedena s po- močjo 3 antropometričnih mer, z 8 tes- ti primarnih motoričnih sposobnosti, 8 testi znanja in 10 vprašanji. Morfološ- ke značilnosti dijakov so bile ocenjene z naslednjimi merami: telesna višina, telesna teža in kožna guba nadlahti. Ocena primarnih motoričnih sposob- nosti je bila ugotovljena z naslednjimi testi: dotikanje plošče z roko (DPR), skok v daljavo z mesta (SOM), prema- govanje ovir nazaj (PON), dviganje trupa (DT), predklon na klopci (PRE), vesa v zgibi (VZG), tek na 60 m (60 m) in tek na 600 m(600 m). Športno znanje smo ocenili z izvedbo naslednjih šport- nih vaj: košarka - iz vodenja prehod v dvokorak in met na koš; rokomet - iz vodenja prehod v rokometni nalet in strel na gol; odbojka - sprejem, odboj, soročni odboj nad sabo, pri padanju žoge izvršiti napadalni udarec; nogo- Analiza nekaterih motoričnih sposobnosti in športnih znanj v 1. razredu gimnazije met (samo moški)- na mestu zaustavi- ti žogo, voditi 3-4 korake in podati ali streljati v smeri naprej; športna gim- nastika- iz teka sonožni naskok na od- rivno desko, sonožni odriv v višino, skrčiti noge in sonožni doskok. Kolo vstran povezati enkrat v eno drugič v drugo stran. Vzmik na nizkem drogu ali nižji lestvini dvovišinske bradlje. Športno-ritmična gimnastika (samo ženske) - s petimi tekalnimi koraki in vrtenjem kolebnice naprej sonožno us- tavljanje, soročni zamah s kolebnico levo in desno nazaj, nato ožji soročni prijem kolebnice in prehod v razovko. Dijaki so odgovarjali na naslednja vprašanja: ime osnovne šole, ki jo je končal; v katerem kraju; ime športa, s katerim se ukvarja; športna stopnja, ki jo je dosegel; učni uspeh v 8. r. OŠ; ocena iz športne vzgoje: ali preplava 25 m, 50 m, 100 m; ali obvlada alpsko smučanje; poklic očeta; poklic matere. Ocena razlik med spoloma zgoraj na- vedenih spremenljivk je bila narejena z analizo variance in s primerjavo po- vprečja slovenskega vzorca 8. r. OŠ za leto 1990. Razlike med sposobnostmi, znanji in odgovori na vprašanja pa so bile testirane s Pearsonovim korelacij- skim koeficientom za velike neodvis- ne vzorce. 4. REZULTATI RAZISKOVANJA Rezultati raziskovanja so prikazani v treh delih: (1) za področje morfoloških dimenzij in motoričnih sposobnosti; (2) za področje športnih znanj ter odgo- vorov na postavljena vprašanja in (3) za področje korelacijskih povezav stanja. Numerični rezultati so podani v pre- glednicah, kjer so prikazani najpo- membnejši kvantitativni kazalci ocen stanja sposobnosti in športnega znanja dijakov našega vzorca, ki so se vpisali v 1. letnik gimnazije. 4.1 Morfološki in motorični prostor Somatični in motorični status merje- nih učencev glede na slovensko po- vprečje kaže, da so moški v gimnaziji neznatno nad povprečjem , razen v dr- žanju zgibe, skoku v daljavo z mesta in poligonu nazaj, kar kaže na boljšo sta- tično moč ramenskega obroča, večjo eksplozivno moč nog in boljšo koordi- nacijo telesa v prostoru. Glede na raz- vojno znani napredek moških ravno v tem obdobju - po 14. letu starosti, re- zultati niso presenetljivi, zlasti ker je bil možen večji napredek tudi med šol- skimi počitnicami. Skrb zbuja ženski del vzorca, ki za gimnazijke nikakor ne more biti pozi- tiven, saj v večjem delu ni bistvenih razlik od povprečja deklet v 8. r. OŠ. Čeprav so nižje in lažje (bolj gracilne), na račun tega ne ustvarijo določene prednosti, zlasti ker dekleta hitreje zo- rijo in se stabilizirajo v psihosomatič­ nem razvoju. Preveč deklet seje izved- bi nekaterih zahtevnejših testov (PON, VZG, tek na 60 in 600 m) izognilo, ker so se čutile nesposobne, s čimer bi do- datno skazile sliko testiranih. Pri obde- lavi podatkov na posameznem para- metru smo uporabili samo tiste mer- jenke, ki so opravile test. Iz našega vzorca je razvidno, da sta- nje učencev-učenk, v nekaterih psiho- motoričnih sposobnostih ni v skladu z odličnimi ocenami iz športne vzgoje v osnovni šoli. Zlasti če upoštevamo, da so bili to, vsaj po učnem uspehu, na- jboljši učenci osnovnih šol. Vprašati se moramo, kdo je v OŠ odgovoren za tako stanje, če vemo, da so materialni pogoji za športno vzgojo mnogo boljši kot pa v srednjih šolah. Srednje šole morajo v športni vzgoji mnoge stvari iz osnovne šole dopolnje- vati in popravljati, če želijo vsaj mini- malno izenačiti zahteve znotraj vsake generacije, ki prihaja. Zaradi tega je treba izboljšati materialne pogoje (športne objekte) v srednjih šolah, v predmetniku povečati število ur šport- ne vzgoje in racionalno preusmeriti skrb na srednje šole, ker obvezno šola- nje ne daje željenih rezultatov. 4.2 Nekateri kazalniki športnih znanj Kolikor nam je znano, doslej ni še nihče v Sloveniji sistematično ovred- notil športnega znanja učencev osnov- nih šol ob njihovem vpisu v srednje šole. Naš izbor športnih vaj za ovred- notenje športnega znanja je bil izbran tako, da lahko oceni tisto osnovno mo- toriko, ki je potrebna pri realizaciji mo- toričnega stereotipa v izbranih šport- nih zvrsteh, brez katerega ni osnovne tehnične izvedbe in športne interpreta- cije. Rezultati kažejo, da so učenci pri iz- vedbi tako imenovanega športnega znanja še na slabšem kot pri nekaterih motoričnih sposobnostih. Prevelika je C razlika med učenci vzorca, ki relativno dobro izvedejo motorično kombinaci- jo, in tistimi, ki so popolnoma nespo- sobni. Verjetno je to odraz različnega dela v osnovnih šolah, preseneča pa koordinacijska zaostalost, ki jo lahko razvijamo z različnim i motoričnimi vajami. Saj nas v končni meri ni zani- malo formalno znanje neke motorične kombinacije, temveč smo želeli s po- močjo teh ovrednotiti določeno koor- dinacijsko SPoSObnost, znajdenje - ob- vladanje telesa v prostoru, motorično interpretacijo lastne zamisli , obvlado- vanje lastne situacije pod vplivom raz- ličnih šumov, ki nastanejo v neposred- nem okolju. Sodniške ocene (razvrsti- tev na celotni merski skali) kažejo, da so dobro ovrednotili predhodno ome- njene parametre. Moški del našega vzorca kaže, da je v ocenjevanih zahtevah neprimerno boljši od ženskega. Med moškimi se pojavlja skupina (21 učencev, 16,5%), ki ne obvlada košarkarske, rokometne in odbojkarske motorike, boljši pa so v nogometu. Kolo vstran in vzmik kaže- ta na nespretnost - neobvladanje telesa v prostoru (42 učen. 33%), zlasti ker v parametru vesa izkazujejo nadpo- vprečno moč. Športni pedagogi v os- novnih šolah pa bi morali biti zaskrb- ljeni nad svojim delom, ker 69 učen­ cev (54,3% vzorca) ni izbralo nobenega športa, s katerim bi se želelo ukvarjati. Boleče pri tem je, da so to najboljši učenci osnovnih šol. Ženski del našega vzorca je zaskrb- ljujoč, če bodo te bodoče intelektualke in matere nosile skrb za vitalnost slo- venskega naroda. Preveč jih je, da bi jih obravnavali po posameznih para- metrih, ker so enakomerno slabe in si lahko to ogledamo v predhodni tabeli. Postavlja se vprašanje, kako hitro in sistemsko spremeniti zahtevnost športne vzgoje pri učenkah v osnovni šoli. če jih poučujejo predvsem šport- ne pedagoginje, je treba zaostriti krite- rije kvalitete dela. Spoznanja in izsledki raziskave ka- žejo, da so tovrstne aplikativne primer- jave potrebne, ker šele iz njih ugotav- ljamo nekatere medsebojne vplive in iščemo primerne rešitve. Odgovori na postavljena vprašanja nas usmerjajo na določene hipotetične premise. Zakaj OŠ iz velikih sloven- skih krajev ne izstopajo na našem vzorcu? V gimnazije se vpisujejo pred- KinS 1, 1992 55 Preglednica: Del odgovorov iz vprašalnika, ki jih je mogoče prikazati skrajšano moški ženske Spremenljivke št. uče.: % ocena št. uče.: r. ocena 76 59,8 odlič. 144 61 ,3 odlič. UČNI USPEH 40 31,5 pr.dob. 74 31,5 pr.dob. 9 7,1 dober I I 4,7 dober OCENAlZ 91 71 ,7 zel.us. 146 62,1 zel.us. ŠPORT. VZG. 35 27,6 uspe. 71 34,5 uspe. 1 0,8 man.us. 8 3,4 man.us. 32 25,2 teh.ing. 50 21,3 teh.ing. POKLIC 15 11 ,8 dru.str. 24 10,2 mehanik OČETA 7 5,5 kem.fiz. 20 8,5 dru.str. 23 18,1 teh.ing. 44 18,7 dru.str. POKLIC 17 13,4 uprava 35 14,9 učitelj MATERE 15 11,8 učitelj 25 10,6 uprava KRAJ Učenci in učenke prihajajo iz 36 različnih slovenskih krajev. Največ: OŠ 3804, 10 učencev Novo mesto; OŠ 605, 8 učencev Domžale; OŠ 3803, 8 učencev Novo mesto; OŠ 4500, 8 učencev Ravne na Koroškem. ŠTEVILO ŠOL Učenci so obiskovali 135 različnih osnovnih šol, kar je v našem vzorcu povprečno 2,6 učenca na šolo vsem otroci staršev visokokvalificira- nih tehničnih poklicev. Ti starši pa so iz manjših slovenskih industrijskih krajev. že na našem vzorcu je zaslediti feminizacijo bodoče gimnazije. Ali ocene v osnovni šoli selekcionirajo po uspehu več odličnih deklet (pifleric) kot pa imajo to možnost fanti? Ali se moški v večji meri usmerjajo oz. vpi- sujejo v srednje tehnične šole? Skoraj neverjetno je, da bi starši teh- nične inteligence posvečali športu in športnemu zorenju njihovih otrok tako malo pozornosti , saj je doslej veljalo pravilo, da tehnična inteligenca živi najbolj športno. Ali pa ti starši v skrbi za dekleta, le-tem ne omogočajo šport- nega ukvarjanja? V tej dobi - na koncu osnovne šole, v obdobju pubertete pa s tem lahko naredimo nepopravljivo škodo v psihičnem zorenju med spolo- ma! 4.3 Povezave med energetskim in in- formacijskim prostorom Povezave med spremenljivkami ka- žejo na zelo zanimive vezi, ki smo jih do danes samo slutili, za nekatere pa nismo niti vedeli. Čeprav posplošitve veljajo samo za naš vzorec, moramo iz- postaviti sledeče ugotovitve: - Košarka v primerjavi z motorični­ mi sposobnostmi iz TV kartona. Viso- ke pozitivne korelacije izkazujejo te- lesna višina in teža, skok v daljavo z mesta, dvigovanje trupa in vesa, oziro- ma učenci-učenke s temi sposobnost- mi so bili tudi košarkarsko bolje oce- njeni. T isti, ki pa so bili dobro in slabo košarkarsko ocenjeni, imajo slabše sposobnosti v: poligonu nazaj, imajo več Podkožnega mastnega tkiva, slabo so tekli na 60 in 600 m, so v visoki ne- gativni korelaciji, kar pomeni, da so predebeli, nespretni v drugačnih koor- dinacijskih zahtevah, niso hitri n iti vzdržljivi. Košarka kot športna zvrst pa nikakor ne bi smela biti v negativni korelaciji z nekaterimi zgoraj omenje- nimi sposobnostmi. - Enaka razporeditev značilnosti , kot smo jo predhodno opisali, velja za vse športne igre- razen za odbojko. Pri njej izstopa test s pozitivno korelacijo - dotikanje plošče z roko. Pozitivne po- trditve že na tem nivoju nismo priča­ kovali (1. r.gim.). Vidi se, da so učenci , ki so dobro ocenjeni v odbojkarskih spretnostih, v tem testu sposobnejši . Verjetno se ta sposobnost bolj razvija pri hitrem reagiranju v odbojkarskem odboju. - Interesantno pa je, da tudi nekateri vrhunski športniki v posameznih športnih igrah izkazujejo enake po- manjkljivosti v motoričnih sposobnos- tih, kot seje izkazalo na našem vzorcu. - Športna gimnastika je zastopana s sonožnim naskokom na odrivno des- ko, ki je značilno v negativni korelacij- ski povezavi s telesno težo, podkožnim maščevjem, premagovanjem ovir na- 56 zaj in tekom na 60 m, v pozitivnem pa z dotikanjem plošče, s skokom v dalja- vo z mesta, z dvigovanjem trupa in z veso v zgibu. Kolo vstran je v negativ- ni korelaciji s telesno višino in težo, s premagovanjem ovir nazaj - pozitiven odnos izkazuje samo s predklonom. Vzmik je negativno povezan s teles- no višino in težo, kožno gubo, z doti- kanjem plošče; pozitivno pa s predklo- nom in s tekom na 600 m. Iz tega je razvidno, da so visoki , težki, koordina- cijsko manj sposobni učenci imeli pre- glavice z omenjenimi vajami iz športne gimnastike. Močni, hitri, eksplozivni in gibljivi učenci so bili uspešnejši. - Omenili bi še samo oceno iz šport- ne vzgoje glede na parametre TV kar- tona. Ocena je v značilni pozitivni ko- relacijski povezavi s telesno višino, z dotikom plošče, s skokom v daljavo, z dvigovanjem trupa, s predklonom in z veso v zgibi. V negativni povezavi pa s premagovanjem ovir nazaj, s kožno gubo, tekom na 60 m in 600 m. Take povezave nas vodijo k razmišljanju, da imajo učenci (zlasti učenke) težave s testi, pri katerih pride do izraza vztraj- Analiza nekaterih motoričnih sposobnosti in športnih znanj v 1. razredu gimnazije nost, kjer je v trening treba vložiti mnogo več truda, da bi se izboljšal ka- zalnik sposobnosti. Večina korelacijskih povezav med športnimi vajami P = > .05 se je izka- zala kot pozitivna. Na tako povezanost je verjetno vplivalo dejstvo, da so bili že vnaprej izločeni učenke, ki testa - vaje niso opravili in niso prišli na mer- sko skalo, pa tudi tisti, ki pri testiranju sploh niso sodelovali. Interpr_etacije korelacij med športni- mi znanji so lahko zanimive: - Športne igre so med seboj bolj povezane, kot smo pričakovali. S tem se postavlja vprašanje, ali so v šolskem sistemu po- trebne vse? Ko učenec/ka obvlada os- novno motoriko ene - obvlada vse, vsaj na nivoju zahtevnosti, ki so bile izražene pri našem testiranju. - Gimnastični sklop deluje navzno- ter izbranih vaj. Učenke, ki so se s tem ukvarjali, nimajo posebnih težav z iz- vedbo. - Dekleta, ki obvladajo ritmiko, so tudi bolje opravila zahteve iz košarke in rokometa. - Kraj, iz katerega učenec/ka priha- ja, je negativno povezan z rokometom (pomeni tudi z drugimi igrami) s kole- som vstran in z vzmikom, kar lahko pojasnimo s pomanjkljivo športno vzgojo v teh krajih. - Učni uspeh je pri moških v nega- tivni povezavi z nogometom. Ali po- meni boljši učni uspeh kontraindikaci- jo za nogometne veščine? - Ocena športne vzgoje se s prvimi šestimi parametri popolnoma sklada za učence/ke, ki so opravili izbrane teste. Postavlja se vprašanje, ali so veščine v oceni preveč dominantne (ali učitelji enostransko vrednotijo), ko pa so v ne- katerih prejšnjih povezavah z motorič­ nimi sposobnostmi ocene v negativni korelacijski povezavi? Naša raziskava kaže, da se odpira splet zanimivih aplikativnih raziskav, ki bi športnim pedagogom in načrto­ valcem športne vzgoje pojasnile neka- tere medsebojne vplive. Tradicionalne resnice in empirični mejniki se bodo lažje spreminjali, enostranske razisko- valne ugotovitve pa omejile na pravo mero. LITERATURA NEKATERE POVEZAVE MED ŠPORTNIMI ZNANJI Preglednica za ženske Koš. Rok. Odboj. .4067 .2640 Koš. .000 .002 .0966 Rok. .157 Odboj. Naskok Kolo Vzmik -.0976 -.0579 .1233 Kraj .123 .243 .964 Uč. -.0420 -.0692 .0230 uspeh .308 .202 .388 .2966 .3S26 .2577 Ocena ŠV .000 .000 .001 Preglednica za moške Koš. Rok. Odboj. .2205 .1681 Koš. .016 .056 .1973 Rok. .030 Odboj. Nog. Naskok Kolo -.0762 -.21 78 .1674 Kraj .221 .013 .045 Uč. -.0734 .0540 -.530 uspeh .228 .292 .296 .1709 .1825 .2423 Ocena ŠV .041 .31 .006 Naskok Kolo .0599 - .0266 .244 .391 .1188 .1292 .082 .085 .2688 .1641 .001 .380 .3586 .000 .0911 -.1887 .097 .010 .0837 .0832 .116 156 . 1507 .1394 .016 .044 Nog. Naskok .2423 .1120 .D07 .134 .2179 .1367 .014 .086 .2161 .2808 .015 .002 .1649 .039 .2035 .0294 .014 .375 - .2788 - .1164 .001 .103 .3442 .2475 .000 .003 Vzmik - .0491 .352 .0085 .474 .0909 .239 .01 72 .442 .5007 .000 - .1427 .106 .0122 .458 .0222 .423 Kolo .0639 .304 .1997 .051 -.0120 .461 .0197 .431 .5934 .000 -.0445 .346 .0245 .414 .1469 .094 Ritmi .1813 .026 .1563 .048 - .0084 .463 .3219 .000 .3180 .000 .2563 .015 .0009 .495 -.0141 .426 .1019 ,089 Vzmik .1 729 .103 .2599 .022 -.0128 .46 1 .1942 .059 .2940 .009 .364S .003 - .2189 .039 -.0563 .327 .2923 .009 1. Fischer: Methodik und Didaktik im Sport: Schulsport, Freizeitsport, Leistungs- sport, Sondergruppen. - Muenchen: BLV, 1968 2. L'educazione motoria la farmazione dei maestri. - Roma: CONI, 1985 3. Mikuš-Kos,: Šolska utrujenost. - Ljub- ljana: Svetovalni center za otroke, mladost- nike in starše, 1990 4. Dal Mante: Test motori: per la valuta- zione dei giovani dagli 11 ai 14 ani . - Roma : CONI, 1986 5. Neumaier, A.: Techniktraining: Theo- rie und Praxis aller Sportarten. - Muenchen : BLV, 1982 6. Petrovič, K. : Motorično najuspešnejši in motorično ogroženi učenci in učenke os- novnih šol SR Slovenije. - Ljubljana : Fa- kulteta za telesno kulturo, 1982 7. Pirc, M .: Analiza delovnega dne učen­ cev osnovnih in srednjih šol v izte ku šol- skega leta. - Ljubljana : Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana, 1987 8. Strel, J., Šturm, J.: Ovrednotenje in- formacijskega sistema in spremljanje moto- ričnih sposobnosti in morfoloških značil­ nosti šolske mladine v SR Sloveniji. - Ljub- ljana : Fakulteta za telesno kulturo, 1984 9. Toličič, I.: In1erakcija med socialno ekonomskim statusom otrokove družine in uspehom o šoli. - Stručni skup psihologa ,1Dani Ramira Bujaza«, 1974, str. 117- 126 10. Trstenjak, A : Psihologija ustvarjal- nosti. - Ljubljana: Slovenska matica, 1981