pneli za 50°/o.	realistično stališče cio nevtralnih in vso svojo c
v zavod je menda slutil, da držav. To »realistično stališče« bo po I doseže svoj cilj
Železo je najvažnejša surovina za vojno, za Nemce je pa najvažnejše švedsko železo. Naša slika kaže nabrežje za nakladanje želczovca v norveškem mestu Narviku. Tu natovorijo dobršen del švedske laponske rude, da jo nato ob norveški obali odpeljejo na Nemško. Na desni eden od dolgih vlakov, polnih železovca, ki prihajajo drug za drugim v pristanišče; ob nabrežju pa čaka cela vrsta parnikov na tovor dragocene rude
DRUŽINSKI TEDNIK
Naša politika ne išče vojne z Rusijo... Račun, ki ga imamo urediti, je račun s Hitlerjem, račun z nacizmom; po njem moramo udariti.
Winston Churchill 30. marca 1940.
Leto XII.
Ljubljana, 4. aprila 1940.
štev. 14 (546)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izliaja oli Četrtkih. Ti r e d 11 i š t v o i n ti |> r a v a v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.893. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Ža odgovor je treba priložiti za 8 din znamk.
NAROČNINA
iU leta 20 din, iJ» leta 40 din, vse leto 60 din.
V	Italiji na leto 40 iir, v Franciji 70 frankov, v Ameriki 2'/s dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: ehostolpena petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice : beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
KAKO JE PRAV ZA PRAV
Z BLOKADO?
Ilustrirano z diagrami in statistikam j (Gl. str. 9)
Blokada postaja glavno orožje
Švedsko železo čedalje hujši kamen spotike. — Churchill napoveduje poostritev vojne. Kdo bo napadel, Nemčija ali zavezniki?
V Ljubljani, 3. aprila
V zadnji številki D. I. smo priobčili zanimive podatke najuglednejšega angleškega liberalnega lista Manche-Ster-Guardiana o nevtralnem uvozu ameriškega bombaža v miru in vojni. Prinesli smo ta članek na prvem »testu, takoj za splošnim političnim Pregledom, hoteč tako poudariti nje-Sov pomen. Lastnega komentarja iz tazumljivih vzrokov nismo dodali.
Brrflci našega lista danes vidijo, da smo dali navedenim podatkom Pravi poudarek. Nauk tega članka je Bil; zavezniki morajo zadelati blo-kadne vrzeli, če hočejo hitro zmagati. In danes vse kaže, da zavezniki Prav resno na to mislijo. Se več; zdi se celo, da se prava, absolutna Blokada zdaj, s prihodom Paula Rey-»auda, šele začenja.
Na drugem meslu — na 9. strani — prinašamo izčrpen in nazoren pre-Rled obsega, uspeha in možnosti zavezniške blokade. Na tem mestu je Pa naša naloga samo registrirali novo fazo evropske vojne.
■K-
Vselej, kadar se v diplomaciji kaj novega zgodi, ljudje ugibajo, ali bo dogodek sprožil ono tolikokrat napovedano in še do danes nedočaka-»o veliko ofenzivo na zahodni fronti. y svojem sobotnem radijskem govoru je britanski mornariški minister Win-ston Churchill odkrito napovedal poostritev vojne. Toda vojna se lahko Poostri tudi drugače, ne' samo s topovi in letali v ožjem pomenu besede.
Zavezniška strategija je na vseh kopenskih frontah preračunana na defenzivo; to danes celo nestrokov-»jak vidi. Kako dolgo bo to trajalo, je seveda težko prerokovati, ker je stvar odvisna od preveč koipponent. Mislimo, da se ne motimo, če zapiše-»to, da je med temi komponentami Psihološka še zmerom najodločilnej-®a. Še zmerom Angleži in Francozi duševno niso tako zreli za napad na Nemce, kakor so bili ob izbruhu Vojne leta 1914.; še zmerom imajo ^Monakovčani« na Angleškem in francoskem preveč besede; še zme-fom se oba zavezniška naroda predalo zavedata, kaj bi ju čakalo, če Bi Hitler zmagal. Pomanjkanje te zavesti rodi tudi pomanjkanje psiholo-ske pripravljenosti za vojno. A na-r°d, ki ni za vojno psihološko do-v°lj pripravljen, ne bo v ofenzivo »ikdar tako močan kakor v defenzivi.
To Angleži in Francozi dobro vedo. ?ato ne računajte s francosko-angle-“ko ofenzivo na suhem.
Morda bodo pa Nemci napadli? Nemška strategija je preveč odvis-»a od volje in razpoloženja enega samega človeka, ril V t v -•	Danes lahko reče-
jo samo eno (in o tem, se zdi, so si edini vsi strategi, zavezniški in »evtralni): Nemčija bi bila morala iani v septembru Francijo in Anglijo »apasti, ne pa Poljsko; morala bi bila Bajprej z najmočnejšim obračunati 'Posebno ker ta še zdaleč ni bil pripravljen), potem šele s šibkim. Toda Za takšno strategijo je Hitlerju manjkala premisa: vera v zavezniško po-»noč Poljski...
Ostane torej morje kot edino pri-z°rišče, kjer imajo zavezniki tolikš-n° premoč, da lahko vsak trenutek ?Prožijo kakšno večjo akcijo. Morje ‘n blokada: tam, kjer so Angleži, Bosta ti dve besedi zmeiorn igrali Slavno vlogo.
Zadrgnitev zavezniške blokade je torej edino, kar je mogel imeti Chur-Bll v mislih, ko je govoril o poostritvi vojne. Pričakujmo poostrit-,'e zavezniške blokade povsod, kjer le Blokada doslej »puščala«; na ev-r°Pskem severu in jugovzhodu in na °zijskem vzhodu.
A poostritev blokade utegne roditi »di poostritev kopenske vojne. Vi-, pc, da jo hočejo zares izstradati, bi-ua Nemčija zmožna obupne geste, Posebno, ker se — sodeč po Molo* ova govoru — Rusija vidno odmika o tretjega rajha. S tega vidika je utegnil Churchill na koncu koncev
Komisar zunanjih zadev Molotov je v petek zvečer govoril o ruski zunanji politiki in poudaril, da bo Rusija ostala nevtralna. Nekateri mislijo, da so se Sovjeti s tem govorom odmaknili od tretjega rajha
misliti vendarle tudi na poostritev kopenske vojne.
April in maj znata prinesti še velike dogodke.	Observer
84% Američanov...
Ameriške simpatije in antipatije se v sedmih mesecih vojne niso bistveno izpremenile.
Znameniti Gallupov Zavod za javno mnenje je te dni zadal Američanom isto vprašanje kakor pred šestimi meseci:
Ali želite, da zmaga Nemčija ali pa zavezniki?
84% Američanov je odgovorilo, da želi zmago zaveznikov, samo 1 °/o jih je glasovalo za Nemčijo; »nevtralcev« je bilo 15%.
Pred šestimi meseci je bil odgovor v bistvu isti, a vendar ni bil isti: 84°/« za zaveznike, 14% nevtralcev in 2% za Nemčijo. Pristaši zaveznikov se niso pomnožili, pač so pa germanofili skopr
r
na tako splošno vprašanje ne more pričakovati bistveno drugačnih odgovorov; zato je anketi dodal še eno, določnejše vprašanje:
Ali ste danes bolj na strani zaveznikov kakor pred šestimi meseci, ali manj?
Odgovori: Bolj: 28%, manj: 17%; ne bolj ne manj: 55%.
Ameriško javno mnenje vztraja torej trdno na svojem stališču: vankee si želi zmago zaveznikov, toda pomagati jim ne mara drugače kakor s prodajo orožja in z moralno podporo. To stališče je zasidrano v še zmerom neomajnem prepričanju Američanov, da bodo zavezniki zmagali. Danes računajo v Ameriki, da bo vojna daljša, kakor so mislili pred šestimi meseci; posebno finski poraz je Američane utrdil v tej veri. Toda njihove vere v končno zmago zaveznikov tudi finski poraz ni omajal.
(Paris-soir)
TisUm bralcem, ki' se morda rte spomnijo več Gallupa jn njegovega zavoda, in bi zato utegnili metati njegove številke v isti koš ? prerokbami raznih astrologov i. sl., v osvežitev spomina: Dr. Gdliup ima prav posebno metodo za dognanje javnega mnenja. Rezultati Gallupovih anket so danes edino pravo merilo ameriških simpatij in antipatij. Tako n. pr. je Gallup .edini napovedal Rooseveltovo zmago pri njegovi drugi kandidaturi, in sicer na odstotek natanko. Zato tudi si Roosevelt vselej, preden izda nov zakon, ogleda Gallupovo anketo o njem.
Kakšen bo učinek poostrene zavezniške blokade
Londonski listi navdušeno pozdravljajo napoved poostritve zavezniške blokade proti prevozu švedske rude v Nemčijo, češ da bo šele to zadelo Nemce v živec.
Diplomatski urednik liberalnega lista News-Chronicla pravi: Tudi kadar v Vzhodnem morju ni ledu, mora približno polovica normalnih dobav švedskega železovca iti v Nemčijo preko Narvika. V poletnih mesecih se more okoli 5 milijonov ton železovca prepeljati v Nemčijo po Vzhodnem morju; edina pot za prevoz ostalih 5 milijonov ton gre pa čez narvi-ško pristanišče.
List pravi dalje: Zavezniki so s svojo sedanjo politiko zavzeli samo
Romunija z mrzlično hitrostjo dodelava Karoipvo črto, t. J. utrdbeni paš, ki. ua j varuje državo pred vp^dont tako z ruske kakor z madžarske strani. Na sliki vidimo delavce pri izkopavanju globokih jarkov in pre1-kopov; vanje bi ob sovražnem napadu spustili petrolej in ga zažgali.
splošni sodbi — pravi list — tudi glavna snov pogovorov med zunanjim ministrom lordom Halifaxom in britanskimi balkanskimi poslaniki, poklicanimi v London na referat. Diplomatsko prizadevanje zaveznikov stremi za tem, da odreže Nemčiji tudi kopenski dovoz.
V Londonu mislijo, da dobi Nemčija samo zato toliko blaga od svojih sosed, ker se le-te boje nemškega napada, ne pa morda zato, ker bi hotele Nemčiji pomagati. Zato bo Velika Britanija gledala, da dvigne malim nevtralnim državam pogum in da jih prepriča, da bo njim samim najbolj v korist, če bodo pomagale zaveznikom, ali če bodo vsaj prenehale podpirati Nemčijo.
Daily Mail pravi, da so načrti za blokado gotovi. Velika Britanija bo zastavila ves svoj diplomatski vpliv ’ t moč, da
Izgube nemške trgovinske mornarice
Nadaljevanje z 9. strani
Ladje I. razreda (100—500 ton) . Ladje II. razreda (500—2000 ton) . Ladje III. razreda (2000—6000 ton) Ladje IV. razreda (6000—10.000 t) . Ladje V. razreda (10.000—20.000 t) Ladje VI. razreda (več ko 20 000 t)
'I onaža Izguba v tonah
297.742	483
565.131	6.510
1,522.834	133.233
1,301.888	90.767
461.199	— ■
322.868	32.565
Skupaj 4,471.662 263.558
Ati ste bcati...
.. da je bil Georges Bonnet kajpak med prvimi, ki je odklonil zaupnico Paulu Reynaudu?
...da so delegati ameriškega rdečega križa na Poljskem sporočili, da grozi tretjini poljskega naroda -	"
1 r čeprav so drugače Poljaki zmerom imeli toliko živeža, da so ga izvažali?
...da je zastopnik mednarodnega kapitala, Belgijec van Zeeland odpotoval v Berlin?
...da v Nemčiji letos niso imeli velikonočnih pirhov, ker so
razglasili, da za letošnjo veliko noč zajci v Nemčiji niso legli jajc?
...da beograiska čaršija i reko svojega Trgovinskega glasnika ne imenuje Hrvatov brate ampak samo sorodnike?
...da je japonski minister Arita potrdil, da je še zmerom v vel javi protikomunistična zveza’ med Japonsko, Italijo in Nemčijo?
...da Molotovu bolje prija, da ga njegovi zavezniki obiskujejo v Moskvi, kakor da bi on hodil v Evropo v goste?
...da je 14. marca Slovaška proslavila obletnico svoje »neodvisnosti« in da je predsednik republike dr. Tiszo končal svojo poslanico o tei obletnici z besedami: »Za Bogom, ki blagos'av-lja naše delo, se s hvaležnostjo spominjamo zaščitne roke nemškega raj-ha r.'-	.	-.v;	k	k	•	>»
...da ie na Nizozemskem toliko tujih vohunov, da je zaradi njih vlada proglasila obsedno stanje?
Nova Riječ, Zagreb.
Politični deJniic
Državni proračun za štiri mesece so
sprejeli na četrtkovi seji ministrskega sveta. Hkrati so uredili tudi finančno vprašanje banovine Hrvatske. Vlada je izdala tudi potrebne določbe za izvrševanje tako imenovanih proračunskih dvanajstin. Določbe so v najtesnejši zvezi z državnimi dohodki in državnimi izdatki. Državni proračun se je nekoliko zvišal in znaša za štiri dvanajstine nekaj čez 5 milijard. Večina državnih anuitet pa odpade na te štiri mesece. Finančni minister šutej je dal cb tej priložnosti časnikarjem o proračunu važne izjave. Dejal je, da so morali državni proračun zaradi izrednih razmer podaljšati za štiri mesece.
—	Kredit 120 milijonov dinarjev je odobril ministrski svet za nabavo 15 lokomotiv, nekaj potniških in tovornih železniških voz. Vsa ta naročila dobe domače tovarne. — 5. in 6. semester medicinske fakultet" v Ljubljani je odobril ministrski svet hkrati z dvanajstinami. — Trgovinski minister dr. A n tl res je dal važne izjave o naših najbolj perečih trgovinskih vprašanjih. V prvi vrsti je omenil uredbo o direkciji za zunanjo trgovino. Razen tega je omenil urad za kontrolo cen, ki je že nekaj časa na delu in bo v Kratkem objavil svoje uspehe. Nazadnje je dr. Andres govoril o cenah živine. Zaradi povišanih cen živine in svinj bo trgovinsko ministrstvo povišalo njih izvozne cene. — Jugoslovanski gospodarstveniki so s trgovinskim ministrom dr. Andresom na čelu pretekli teden odpotovali v Bukarešto, Udeležili so se ustanovne skupščine Jugoslovansko-romunske gospodarske zbornice. Delegacija šteje 40 članov, predstavnikov gospodarstva iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Povsod, od Temišvara do Bukarešte, so jim Romuni prireiali prisrčen sprejem. Na bukareštanski postaji jih je pa sprejelo okrog 300 uglednih romunskih gospodarstvenikov. — Pred«tednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič se je pretekli teden udeležil banovinske konference JRZ za drinsko banovino, kjer je imel daljši govor o delu JRZ v Bosni in Hercegovini. — Spremembo davčnega zakona je na predlog finančnega ministra predpisal ministrski svet. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na neposredne davke, vendar v glavnem ne uvajajo bistvenih sprememb.
*
Rooseveltov evropski odposlane?
Sumner We!les je pretekli teden prispel v Ameriko. Izročil je prezidentu Rooseveltu poročilo, ki bo največje
važnosti za ameriško razmerje do evropskih držav. Poročilo je pa tudi pokopalo sleherno upanje v evropski mir. Vv« kaže, da je Nemčija že pred koncem Wellesove misije vedela za njen neuspeh, kajti tp'’Oj po njegovem odhodu iz Evrope j«j izdala svojo Belo knjigo. To je seznam dokumentov, najdenih v poljskem zunanjem ministrstvu. Te listine so po nemškem zatrjevanju dokaz pristranske ameriške zunanje politike v korist zahodnih velesil. Zato Nemčija ameriške vlade Bima za najprimernejšega razsodnika v evropskem sporu. Te listine baje pred vsem obtožujejo delo ameriškega pariškega veleposlanika Bullita. Ameriški zunanji minister HulI in veleposlanik Bullit odločno demantirata resničnost teh poročil, češ da ameriško stališče ni bilo nikoli takšno, kakršnega je objavila Bela knjiga. — Francoska vlada je sporočila moskovski vladi željo, naj odpokliče svojega pariškega veleposlanika Suriča, češ da se vmešava v notranje francoske zadeve. Francoska vlada je to zahtevala na podlagi neke brzojavke, ki jo je poslanik Surič poslal v Moskvo in ki je napadala »angleško-Jrancoske hujska če«. V Moskvi ta zahteva ni zbudila nikakršnega, presenečenja. Bajc so celo računali s to možnostjo, kajti v Moskvi že davno ni več francoskega veleposlanika. V zahtevi francoske vlado vidijo nekateri politiki tudi znak, da namerava Reynaud odločneje nastopiti v zunanji politiki. — Zavezniški vrhovni vojni svet se je sestal na 6. zasedanje v Londonu. S francoske strani sta se ga poleg drugih udeležila tudi predsednik vlade Reynaud in vrhovni poveljnik Gamelin. Na koncu zasedanja je vrhovni svet podpisal slovesno izjavo, da se francoska in angleška vlada ne bosta posamič pogajali ali sklepali premirja, temveč le sporazumno. Proučevali bosta samo pogoje, ki bodo jamčili njuno trajno varnost. Obe vladi se zavezujeta, da bosta tudi po sklenitvi miru tesno sodelovali vse dotlpj, dokler bo to potrebno za varnost in vzpostavitev reda drugih držav kakor tudi za mednarodni mir, potreben za svobodo vseh narodov. — Anglija je posln’a zadnji teden zelo aktivna v svoji zunanji politiki. Angleški zunanji minister je rt-mreč povabil angleške poslanike iz
Moderna trgovina z belim blagom
Muslimanka, Iti je samo sebe prodala za 4000 din
Kako je premetena vdova izpolnila poslednjo voljo svojega moža in se poročila s svojim izvoljencem
Kosovska Mitroviča, aprila.
Mnogo okroglih kroži po svetu o mladih in veselih vdovah, in da niso brez resne podlage, nam dokazuje statistika, ki pravi, da se vdove navadno hitro peroče, čeprav niso posebno premožne. Prav zanimivo je zagodla tudi 251etna lepa Istra Cekovičeva, vdeva po muslimanu Ibrahimu Cekoviču, ki je pred dvema letoma umrl.
Ibrahim je na smrtni postelji poklical k sebi svojo ženo in ji zabičil svojo poslednjo željo: Istra se ne sme prej poročiti, dokler ne zagotovi njunemu sinu vzgojo in neskrbno življenje do polnoletnosti. Istra je svojemu možu sveto obljubila, da bo držala besedo, in Ibrahim je nekoliko laže umrl.
Istra je dve leti živela sama s šestletnim sinčkom; da je mogla pošteno preživeti otroka in sebe, si je služila kruh s pranjem perila. V lepo ženo se je pa še tedaj, ko je bil mož še živ, do ušes zaljubil mladi musliman Mu-harem Cazimovič. Takoj po Ibrahimovi smrti jo je zasnubil, toda Istra je ponudbo odklonila, ker Muharem ni
hotel vzeti k sebi tudi njenega sinčka. Bil je zelo ljubosumen na pokojnega moža in ni maral, da bi se cb pogledu na njegovega otroka vsak dan spominjal nanj.
Bilo bi vse v redu, če ne bi lepa Istra na skrivaj ljubila mladega Mu-harema. Ljubila je pa tudi svojega otroka. Nazadnje se je pa le odločila, da ga bo dala v rejo svoji tašči Belkizi Alilovičevi, ki ima otroka zelo rada. Belkiza pa sama nima denarja na prebitek in je prosila, naj ji Istra da
4.000	dinarjev, pa bo otroka lepo vzgajala in skrbela zanj vse dotlej, dokler ne bo polnoleten.
Istra je pričela računati. Toliko denarja še nikoli ni imela v rokah. S pranjem je zaslužila komaj za sproti. Dolgo je mlada Istra premišljevala, kako bi uredila ta problem, da bi se lahko poročila z Muharemom, in hkrati izpolnila dano besedo pokojnemu možu in preskrbela otroka. Naposled se je lepa vdova nečesa domislila: prodala bo samo sebe za 4.000 dinarjev in denar izročila tašči za otroka.
Vprašanje je le bilo, ali jo bo hotel
Muharem kupiti. Odločila se je, da bo tvegala.
Bil je pazarni dan. Istra je odšla na trg pred vrata Zvečanove žage v predmestju Kosovske Mitroviče in izjavila, da je na prodaj za 4.000 dinarjev. Takoj se je oglasil neki kupec iz Vučitrna. Istra je o tem obvestila tudi Muharema. Sporočila mu je, da se bo poročila s kandidatom iz Vučitrna, razen če je za isti denar ne kupi on, Muharem.
Zaljubljeni musliman se je ustrašil, da bo res izgubil lepo Istro. Ker ni imel pri roki 4.000 dinarjev, je še tisti dan prodal svojo hišo in odkupil Istro. Vdova je takoj izročila denar in otroka svoji tašči in odšla z Muharemom, da se poroči.
Včasih življenje samo poskrbi za tragiko, ljudje pa za komilro. Zdi se, da so to pot zadovoljni vsi: Muharem, ker ima Istro, Istra, ker ima Muharema, tašča, ker sme vzgajati vnučka, fantiček, ker bo pri svoji babici neskrbno živel do 21. leta, in še pokojni mož, ki se mu je tako izpolnila poslednja želja.
vseh balkanskih prestolnic, Ankare, Aten, Sofije, Beograda, Budimpešte in Bukarešte v London; tam se že nekaj čara mudi tudi angleški rimski veleposlanik Percy Loraine. Angleži hočejo z diplomatsko akcijo odgovoriti na nemško diplomatsko aktivnost na Balkanu. — Predsednik sovjetske vlade Molotov je govoril pretekli teden na seji vrhovnega sovjetskega sveta o sovjetski zunanji politiki. V svojem govoru se je dotaknil sovjetskega razmerja do Nemčije, zahodnih zaveznikov kot začeiitikov sedanje vojne, razmerja do Finske, Bližnjega Vzhcda, Romunije, Japonske in Amerike. Poudaril je pa, da ostane Rusija nevtralna in da ne namerava postati orožje proti kateri koli evropski državi. — Anglija je spet poostrila blokado Nemčije. Zdaj ji hoče priti do živega s preprečitvijo uvažanja švedskega železa, preprečila bi pa rada tudi njen dovoz živil in petroleja z Balkana. Vladi zavezniških držav sta se baje
o	blokadi posvetovali tudi z vladama švedske in Norveške. — Norvežani so internirali nemško podmornico »TJ 21«, ki je nasedla na sipino ob zahodni norveški obali. Norveške oblasti so jo preiskale, posadko pa razorožile in podmornico internirale.
OKVIRU
7.11
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE,
KLEIN
LJUBLJANA, Woltova 4
Modernizacija Tyrševe ceste
TyrSeva je med ljubljanskimi okoliškimi cestami pač najbolj obremenjena, zalo jo misli mestna občina ljubljanska razširili in tlakovati. Saj je pa tudi res že zelo potrebna modernizacije. Promet po njej je ogromen; že lela UK>7. so ugotovili v enem samem dnevu prometa: pešcev 6.7(X), kolesarjev 18.400, vozi) s konjsko vprego 7(K), motornih koles 170, avtomobilov in avtobusov pa 700, vsega skup težkih 4,000.000 kil na dan.
TyrSeva cesta je zdaj med najbolj prometnimi, pa tudi najbolj kotauja-stiirii cestami v Ljubljani iu bližnji okolici. Kmalu bo pa — tako vsaj napovedujejo — doživela veliko izpre-membo. Vso bodo namreč tlakovali z drobnimi granitnimi kockami, položenimi na 2 do 3 cm debelo plast drobnega peska. Ta pesek bodo nasuli na 20 cm debelo temeljno plast kamenja, zalitega z betonom. Tyrševa cesta bo po modernizaciji 30 do 32 metrov široka. Na sredi 12 metrov širokega vozišča bodo tramvajske tračnice za dvojni tir, ob straneh vozišča bosta
3	m široki kolesarski poti, nato 1 do
3	m širok pas za obcestne nasade, za njim pa na vsaki strani 3 m širok asfaltiran hodnik za pešce. Strmce bodo izravnali, tako da bo cesta skoraj čisto ravna.
Mestno občino ljubljansko bo stala modernizacija ceste 14 in pol milijona dinarjev. Kakor hitro bo občina založila kot svoj prispevek 7 milijonov dinarjev — posojilo 7 milijonov dinarjev bo dobila od lli|K>tekarne banke — bodo pričeli Tyrševo cesto popravljati.
(Po Slovenca)
zagrebške bolnišnice imajo kar po 30 primarijev in nekaj asistentov, mlajših zdravnikov pa nič — a na deželi je mnogo bolnišnic, ki niti enega primarija nimajo. Zdaj bo banovinski socialni odsek te razmere uredil in bo mnogo primarijev premestil na deželo. Na izpraznjena mesta bo pa poatavil mlade zdravnike.
1,093.809 votivnih upravičencev bo volilo hrvateki sabor. Število je nekoliko manjše kakor število volivcev v skupščino. Za hrvatski sabor imajo namreč volivno pravico samo moški, ki so dopolnili 24 let. Tako so omejili
Zdravje
je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben
človek ni zdrav.
Chlorodont
z ob n a p a sta
število glasov mladine in bodo zreli moški laže odločili, koga bodo poslali v sabor. Zdaj je tehnično delo za volitve v hrvatski sabor že skoraj končano.
500 dinarske bankovce so ponarejali
v Zagrebu in v Mariboru, pa tudi v drugih krajih Slovenije. Doslej so orožniki prijeli Jožefa Majhenca, posestnika na Vrhovem, ki se je že pred več leti zanimal za ponarejanje bankovcev, iu njegovega pajdaša Antona Žuraja, zasebnega uradnika. Pri posestniku Majhencu so na pod.iirešju našli za cel voz ponarejevalskih aparatov. Preiskava se še nadaljuje in upajo v kratkem prijeli se več sokrivcev.
Sava j* poplavila spodnji tlel Beograda in napravila precejšnjo škodo. Voda je zajela tudi državno tovarno
Razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov so odprli v Jakopičevem paviljonu. Sodelujejo vsi glavni še živeči udeleženci prve slovenske umetnostne razstave leta 1000. v Mestnem domu. Ta razstava bo podala skoraj popoln pregled stanja današnje likovne umetnosti, in bodo na njej zastopana vsa pokoleuja od najmlaj-šega do najstarejšegn.
Mnogo zagrebških zdravnikov bodo premestili na deželo, ker je posebna banska komisija ugotovila da je v Zagrebu preveč zdravnikov, na deželi jih pa primanjkuje. Nekatere večje
SLOVENSKO
za izdelovanje kolkov in tovarno za izdelovanje cigaretnega papirja. V obratih je ukinjeno vsako delo ju tudi tramvajski promet je v tem delu mesta ustavljen.
Prvi ukrajinski list na Hrvatskem jc začel izhajali v Brčkem. List se imenuje sDunkac in je pisan v ukra-jiuščini. izhajal bo vsnke tri mesece in ga bo urejal Nikolaj Bučko.
I.	aprila so prišle v veljavo nove poštne tarife in pristojbine. Za poštne uakaznire za notranji promet se zviša pristojbina od 25 na 50 par; za poštne nakaznice za inozemstvo od 25 na 50 par; za brzojavne nakaznice za notranji promet od 25 na 50 par: za sprem-nice za notranji in mednarodni promet od 25 na 50 par; za odkupne sprem-nice za notranji promet od 50 par na
l	din; za carinske deklaracijo od 10
na 50 par; za kuverte za denarna pisma od 50 par na 1 din in od 75 par na 150 din; vse poštne vrednotnice, ki so zdaj v prometu, bodo veljavne tudi Š3 po 1. aprilu, samo da bodo morali odpošiljatelji v znamkah nalepiti na stare obrazce razliko med staro in novo prodajno ceno.
Za »ripororena pisma se je zvišala pristojbina: za krajevni promet od 2 na 3 din, za medkrajevni promet od 3 na 4 din, za mednarodni promet z Grčijo, Romunijo in Turčijo od 3 na
4 din, za vse druge države pa od 4 na 5 din. Za povratnice in plačilna obvestila: pri izročitvi pošiljke za krajevni promet od 2 na 3 din in za medkrajevni promet pa od 3 na 4 din; za mednarodni promet, in sicer za Grčijo, Romunijo in Turčijo od 3 na 4 din, za V6e ostale države pa od 4 na
5 din. Po izročitvi pošiljke: za notranji krajevni promet od 3 na 4 din. za medkrajevni promet od 4'50 na 5*50 din, za mednarodni promet med Grčijo, Romunijo in Turčijo od (i na 7 din. za vse drnce države pa 8 din. Pošiljatelju io zvišana tudi odškodnina od 50 na 200 din v primeru, da se priporočena pošiljka v notranjem prometu izgubi.
Akademski pevski zbor bo gostoval v Sarajevu, Beogradu,. Nišu in Skop-lju. in sicer od 8. do 12. aprila. Na sporedu.ima slovenske pesmi iz dobe romantike. Po vseh mestih vlada veliko zanimanje za koncert, potfelmo se ga pa vesele Slovenci v Beogradu.
Ponarejevalce denarja so aretirali na več krajih države, tako v Mariboru. Radečah in v Zagrebu. Zanimivo je pa to, da so blizu Sušaka in na bližnjih otokih dobili ponarejene kovance po 10 lir. Preiskava je pokazala, da so prišli ti kovanci iz tujine.
Nova nredlia na tehničnih fakultetah. Prosvetni minister je predpisal, da se doda na tehnični fakulteti še o^mi predmet, in sicer teorija in graditev motornih voal. Ta uredba velja za obe tehnični fakulteti beograjskega in ljubljanskega vseučilišča.
Hudobni angeli, roman otroka, je naslov najnovejšemu delu mladega pi satelja Franceta Novšaka, ki je pravkar izšlo in zbuja v javnosti splošno pozornost. Do 30. aprila veljajo sub-skripcijskc cene: v platno vezan izvod 00 din, v polusnje z avtorjevim podpisom pa 85 din. Knjigo lahko naročite tudi v knjigarni Ant. Turk nasl. v Ljubljani, Pražak*)va ul. 12.
Kongres Zveze jugoslovanskih planinskih društev je bil v nedeljo v Ljubljani. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki l>olgarekega planinstva.
Žena je iz obupa ubila svojega moža. ki se je vdal pijači. Posestnik Nikola Šakič iz vasi Ličine pri Bjelovar u se je vdal pijači in zapravljal svoje imetje. Žena in trije otroei so zaradi tega hudo trpeli. Ko se je šakič ondan vrnil pijan dontnv, je napadel svojo ženo; žena je v silobranu |K>grabila železno ročico in z njo ubila pijanega moža.
profr.
lahko vzamete 1-2
^ASPIRIN
L z. \ tablete
(baver)
Vli^Ni drugega zdravila po imenu „Aspirin”, temveč edino !e ,,B a y e r ” • j e v Aspirin.
©S1. »•* pod S b». 37492 od 22. XII. 193*.
Pogrešani Jean Noel, nekdanji uradnik kabelskega uradu v Iglu — o njem smo obširno pisali v 12. številki »D. T.< — še živi, toda kot nemški ujetnik v nemškem koncentracijskem taborišču blizu Niirnberga. Svojim prijateljem je te dni pisal obupno pismo, da je po pomoti prekoračil nemško mejo, in da so ga Nemci ujeli in odpeljali v taborišče, kjer je ujetnik ;
•-■#	- Nesrečni uradnik prosi
svoje prijatelje, naj ga v teh težkih dneh njegovega življenja ne zapuste in naj mu skušajo pomagali na svobodo.
Novo poštno palačo bodo gradili v
Zagrebu na glavni železniški postaji-Gradbeni stroški so proračunani na 14,622.147 dinarjev. Ta vsota je krita s sredstvi iz dveh posojil: v višini pet milijonov iz štirimilijardnega posojila za javna dela in narodno obrambo, ostanek pa iz 115 milijonskega posojila poštnega ministrstva pri Poštni hranilnici.
Več ukinjenih vlakov bodo spet uvedli 15. aprila. Tako bosta zopet vozila dnevna brza vlada med Beogradom in Jesenicami (odhod iz Beograda ob 9*02, z Jesenic ob 7'45). Poleni bodo spet uvedli tudi ukinjeni vlak med Čakovcem in Dolnjo Lendavo, notna brzovlaka Maribor (Koio-riba) - Postojna in obratno, na progi Rogaška Slatina-Rogalec vlake št. 2111, 2112, 2116. na progi Novo mesfo-Stra-ža-Toplice pa vlaka št. 9540 in 9541.
Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PA RA-DENT1N krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana.
Za 250 milijonov dinarjev obratnega kapitala se je iz zahodnega in severnega dela državo preselilo v zadnjih šestih mesecih v Beograd in njegovo okolico. Vsa industri jska in druga podjetja pa »e 6e-lijo na jug samo zaradi nizkih banovinskih in občinskih doklad. Industrijsko podjetje, ki mora v banovini Hrvateki plačati 68% občinske doklade, banov, doklad pa 35%. torej skupaj 1f)3®/o. plača v Beograda samo 2< i % občinske doklade, banovinskih doklad pa ni. Zdaj pripravlja beograjska občina zopet nove olajšave za industrijska podjetja. Zalo je res skrajni čas, da se tudi v Sloveniji znižajo banovinske in občinske davščine.
Akcijski odbor za od k n p Aškerčevo domačije je v zadnjem časti precej živahno deloval. Glavni namen odbora je, pomagati družini pesnikovega brata Mihe Aškerca do skromnega doma. Odbor je poslal v razne kraie Slovenije t>7 nabiralnih pol in več prošenj-Inke vsakega darovalca Ivo zapisano v dragoceno vezani spominski knjigi, ki jo bo Aškerčeva rodbina hranila na svojem domu.
Zavod z« izdelovanje insnlina .“<> odprli v Zagrebu, lo je prvi takšen zavod v naši državi. Hkrati so odprli tudi anrtnilanto za sladkorno bolne. Odslej bodo mogli zdraviti sladkorno bolezen tudi najsiromašnejši. ker bo naše proizvajanje insulina med najco-nejšimi na svetu.
Tudi Lz&Lccni aleus
Novi vzorci, nove barve, ngodne cene!
lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za pomlad
JI. HUUiauc - /fpd Ska$u"
Llngarjeva ulica • Prod Skotilo * ,
Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem.
Ustanovljena.!. 1869.
VSAK |tEDEH| DRUGA
♦**»»*»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦»««♦♦«<
Pse je treba prijaviti na izvršilnem uradu mestnega poglavarstva v Lin-garjevi ulici St. 1, 1. nadstropje, soba št. 1—2, od 9. do 12. ure. Prijava •nora navajati dan skotenja, spol, pasmo, barvo in uporabo psa za ču-yaja ali za lov. Lastniki morajo prijaviti pse po naslednjem vrstnem redu po začetnih črkah rodbinskih imen: od črke A do črke G od 2. do 6. aprila, od H do L od 8. do 13. aprila, od M do R od 15. do 20. aprila, od S do W od 22. do 27. aprila, črki Z in Z Jer ostali morebitni zamudniki pa 29. •n 30. aprila ter 1., 3., 4. in 6. maja. V 3 dneh je treba prijaviti vsako spre-lnembo, vsako sumljivo obolelost, po-f?in, beg in vrnitev, prav tako pa tudi preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku ali redniku. Prijaviti je treba tudi pse, ki so le začasno v ljubljanski občini, in sicer vsaj 15. dan po prihodu. Psi bodo razdeljeni v dve skupini: v pse čuvaje in v druge pse. Pes čuvaj je samo tisti pes, ki je priklenjen na verigi in ki stalno varuje gospodarska poslopja ali skladišča. Pes čuvaj ne sme biti v poslopjih, ki jih varuje ali v gospodarjevem stanovanju. Za varuhe se računajo tudi psi n a ve.igah, če varujejo samo posest Samotna posestva so po pravilniku tista posestva, ki so oddaljena od ograje do ograje, ali pa od stene do stene najmanj 50 ni. Pes čuvaj mora biti vsaj 35 cm visok. Za pse čuvaje znaša občinska pristojbina 10 din na leto, za vse druge pse pa 150 din. Pasje znamke se dobe pri omenjenem ura-d". Kdor bi se kakor koli pregrešil proti pravilniku, mu zakon grozi z globo 900 din ali 30 dni zapora.
Srbsko izseljensko zvezo so te dni ustanovili v Beogradu v palači Srbsko-amerikanske banke. Glavni namen zveze bo ta, da bo skrbela za kultur-no-nacionalno in gospodarsko sodelovanje Srbov v domovini in izseljencev v Ameriki. Za predsednika so izvolili dr. Vasilija Popoviča, vseučiliškega profesorja in tutorja v združenju ameriških študentov »Mihajlo Pupine. Dr. Popovič je bil lani dalj časa v Ameriki iu je imel priložnost, seznanili -se z ondotnimi razmerami.
Cena mesu je poskočila spričo visokega skoka con klavne živine takole: goveje meso I. vrste zadnji del 10 din, sprednji dol 14 din; prašičje sveže ineso 22 din, vratina 20 din; slanina in salo tujih prašičev 20 din, domačih 'H din; telečje meso: stegno 18 din, P]'* in hrbet 1(5 din, vrat in prsi 14 din za kilo.
Izletniški vlak za smučarje in turiste odhaja iz Ljubljane vsako nedeljo °b 5‘40. Za povratek je pa izletniški vlak tisti, ki prihaja v Ljubljano ob 22.10. Oba vlaka, jutrnji in večerni, imata lepo zvezo - Ratečami-Planico in z Bohinjsko Bistrico.
V Dalmacijo je priplul parnik »Ankara«, last nemške parniške družbe ^evantine. Parnik je že od začetka 'ojne ostal na Jadranu in prevaža iz •Jugoslavije v Trst boksit in drugo 'dago, ki gre potem po železnici v Nemčijo. Parnik je zasidran v gru-škem pristanišču.
Za četrt milijona dinarjev škode je naredil požar v predilnici novomeškega podjetnika .loška Povha. Ogenj je povzročil kratki stik; od njega se je vnel vnetljivi bombažni prah. Požar je v hipu zajel srednji stroj, nato pa sosedne stroje. Po napornem gašenju se je gasilcem posrečilo ogenj
omejiti.
, Sedem Ilaretovili pomagačev so prijeli in jih pripeljali iz Celja v Ljub-'lniio. Hacetovi pomagači so bili po Večini krošnjarji iz Dalmacije in Bos ki so od llaoeta prejemali ukradeno blago in ga potem razpečavali ,pdeg tega so ITacota tudi skrivali, tako so prepeljali v Ljubljano Fran-
ceta Hribovška, Jožeta Obreza, Ivana Dunjaka, Jurija Vidoviča, Ivana Paviča, Matijo Antunosiča in Mateja Pe-rovana.
115 let je učakala najstarejša Bosanka Paša Tamburovičeva, doma iz Travnika. Starka je zdaj umrla, bila je pa do zadnjega tako čila, da se je lahko sama preživljala z ročnim delom.
Okrog 25.000 nepismenih oseh se je v preteklem letu naučilo pisanja v Bosni in Hercegovini. Akcijo za odpravljanje nepismenosti vodi hrvatsko kulturno društvo »Napredak«. Požrtvovalno mu pa pomagajo tudi učitelji in katoliški župniki.
Do smrti sc je opekla na pašniku lSletna Marija Violičeva iz Kliševa, pri Dubrovniku. Zakurila si je ogenj, da bi se ogrela, pri tem se ji je pa vnelo krilo in se je nesrečnica tako hudo opekla po vsem životu, da je v bolnišnici v strašnih bolečinah izdihnila.
S smleduiškega mostu se je % avtomobilom prevrnil v vodo 271etni tr-i; govski potnik Ivan Čede, doma iz!: št. Pavla pri Novem mestu. Ivan Čede:: se je z osebnim avtom peljal čez leseni smledniški savski most. Po nesreči je pa zaradi neprevidnega nagiba podrl ograjo na mostu in strmoglavil v naraslo Savo. Deroča voda je svojo žrtev z avtomobilom vred vlekla I! kakšnih 200 metrov daleč, potom je pa avto naletel na skalo in se ustavil. Ivan Čede se je po obupni borbi rešil iz vode in so ga prepeljali v bolnišnico, avto pa še zmerom leži v Savi.
Namesto merjasca je ustrelil svojega? lovskega tovariša obrtnik Stjepan Ki-? seliak iz Siska. Več lovcev iz Zagreba* je odšlo pred nekaj dnevi na lovna kljunače. Nenadno je planil iz grmovja merjasec in navalil na lovce Stjepan Kiseljak je imel pripravljeno puško in je takoj ustrelil, a tako nesrečno, da so šibre zadele njegovega tovariša Kranjčca naravnost v prsi.
Kouec sveta so pričakovali te dni čakovčani, zato so na vse mogoče načine prečuli usodno noč. Nekateri so konec sveta pričakovali pod milim nebom, drugi spet v gostilni. Ljudje so pripovedovali, da bo to noč nastal silovit potres, za njim bo pa prišel kouec sveta. Kljub vsem prerokovanjem pa do jutra ni bilo nikakšnega potresa in so se ljudje pomirjeni vrnili domov.
IGO zlatih dukatov je zapustila 70-letna beračica IUiža Stevanovičev« ii vasi Kopanice pri Djakovem. Vse življenje se je preživljala s prosjačenjem in raznim mazaštvom in je sploh živela v veliki bedi. Pred smrtjo sta ji stregli neka ciganka in neka revna* kmetica. Ko so po starkini smrti pre ♦ gledali njeno posteljo, so našli v njej* vrečo in v njej 100 zlatnikov, vrednih? 40.000 dinarjev.	j
llndo škodo imajo kmetje v pirot ♦ skem okraju, slovečem po okusm? jagnjetini. Zaradi nenavadno hude* zime je število jagnjet močno padlo.? pa tudi kakovost mesa se je poslab ? šala. Prejšnja lota so poslali v Bso-J grad okrog 12.000 jagnjet, letos jili*^ bodo pa samo kakšnih 6.000. Lepo rejeno jagnje je sploh težko dobiti. Kmetje bodo zato imeli velikansko škodo.
Donava je že <>88 cm nad normalo
in še zmerom narašča. Begoj. levi pritok Tise. je pu narasel za 270 cm in je na dveh krajih podrl obrambne nasipe. Prebivalci so iz strahu pred povodnijo zapustili svoje domove. Be-gej je v okolici Seute poplavil velik del sadovnjakov in polja. Tisa jo pa v okolici Kaniže poplavila 2.000 oralov zemlje. Dosedanjo škodo od povodnji cenijo na dva milijona din.
V svoji podstrešni sobici se je obesil bolehni delavec Franc Luznar iz Sel na Gorenjskem. Nesrečnež je zmerom tožil o bolečinah v glavi. Pred nekaj dnevi je spil večjo količino al-
kohola, zato ljudje rri~4ijo, da se jo obesil v duševni zmedenosti.
Vlak je povozil 27 letnega progovnega delavca Jožeta Zavrla s Kresni-ških Poljan. Zavrl se je vračal domov in je na progi med Jevnico in Kres-nicanu prišel pod lokomotivo nočnega brzega vlaka. Vlak mu je odrezal nogo pod kolenom. Nesrečnež je izgubil mnogo krvi; šele zjutraj so ga našli ljudje in ga odpeljali v ljubljansko bol nišnico.
Okrog 60 družin je brez strehe, ker je potok Kiriš pri Senti zelo narasel in zalil kolonijo Vojvode Zimoniča. Kolonijo je voda poplavila tako nenadno, da prebivalci niso mogli rešiti drugega kaikor lastno življenje.
čt vtcicuneU ati Ht
Slišali in brali smo že o vseh mogočih jajcih, o izredno velikih, skoraj okroglih, o podolgovatih, o takšnih, ki so imeli tako trdo lupino, da jih ni bilo mogoče ubiti, in o jajcih z dvema rumenjakoma. Doslej pa še nismo videli jajca v jajcu, kakršno je znesla kokoška uradnika, Ka-banjeika v Zabrežju blizu Obre-novca. Jajce je na prvi pogled čisto navadno, ko so ga pa ubili, so našli v njem še eno jajce; od pravega se je razlikovalo samo po velikosti — bilo je namreč tako drobno kakor ptičje jajce. Imelo je pa beljak in rumenjak kakor vsa jajca in kalcor jajce, ki je v njem zraslo.
ii.'**
Kadar beremo, da otroci že v petem ali šestem mesecu pametno govore, zmajemo z glavo in ne verjamemo. Skoraj neverjetno se vam bo tudi zdelo, da mala Radmila, dveletna hčerka Todora Markoviča, železniškega uradnika iz Usore, že zna brati. Naučila se je kar mimogrede. Zdaj tako rada bere otroške knjige, da se noče igrati s svojimi tovarišicami, temveč rajši modro sedi za mizo in bere. Mala učenjaki- ■ nja bere celo bolje kakm• njen bratec, ki hodi že v osnovno šolo.
V vasi Bartolovcu v varaždinskem. okraju so pokopali te dni 36letnega kmeta Bolteka Koščaka, pohabljenca, ki je vse svoje življenje preživel v — zibeli. Bolte k se je rodil leot normalen otrok, toda pozneje je zaostal v rasti in okrnel. Samo glava mu je rasla, noge in roke so bile ]>a še pri tridesetih letih drobne in šibke kakor roke in noge otroka. Vse življenje Bolt ek ni spregovoril besedice, ker je bil gluhonem. Tudi zobje mu niso zrasli, tako da ga je vse življenje hranila mati z mehko hrano. Zdaj se ga je usmilila smrt.
Za 300% se je podražila domača v(.lna, ker je zdaj otežkočen nakup volne na tujih tržiščih. Domača volna iz Južne Srbije, ki je bila še septembra po 15 din kilogram, je zdaj po 60 din kilogram. Trgovci pokupijo volno že v naprej, ko ovce še niso ostrižene.
nneippovo
SLADNO KAVO
♦ Ogorelčeva, slušateljica pedagoške šo-? jle; g. Mirko Hojnik, trg., in gdč. He ? j lena Mejačeva; g. Bruno Faninger,?
♦ tekstilni inž., in gdč. Nada Jerebova,?
♦ abiturientka; g. Alojz Peric, odvetni-? Jški koncipient, in gdč. Marija Kocmu-J ;;tova; g. Karel Ferenčak, trg. zastop-« ;;nik, in gdč. Ana Zupančičeva, zas.j ;;urad.; g. Karel Kotnik, trgovec, in
gdč. Marija Gečeva, zasebnica; g. Franc Šafarič in gdč. Milica Čehova.
V Šmartnem pri Litiji : g. To-, ,ne Vračko in gdč. Slavka Repinova.j ;; P r i Sv. Križu pri Rogaški? Slatini:	g. Anton Sajko iu gdč.
Amalija Krumpakova. V Šmartnem pri Kranju: g. Janez Trii ler, pos. in tovarniški nameščenec, in
Postrcžnu-a	stara	več ko 50 let, ki
gdč. Marija Dolenčeva,	tov.	nameščen-*	slre~f	n?ki rodbini, mi
ka. V Trbovljah:	g.	Stanislav*,,	£°„Je- ?f.veckrat
::Hernavs, rudar, in	gdč.	Gabrijela f
naiiA dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Vzgoja otrok
\iularil gospodinjin 12letni sin edinec. > Nekoč pa celo s kladivom po hrbtu, \ko je plela na rrtiču, s tako silo, >da se v trenutku ni mogla vzravnati. ! To povej gospe, sem ji svetovala. *ln kaj ji je gospodinja odgovorila: »Zakaj ga pa izzivate? Otrok je [ nervozen/«
Torej tako daleč smo že prišli! Otrokovih hudobij naj bo vzrok nervoznost! Namesto, da bi gospa sinka primerno kaznovala, pa šc zmerja ubogo postrežnico, žrtev otrokove podivjanosti.
Matere, vzgajajte svoje otroke boli človeško,, sicer bodo vas pretepali, kakor pretepa ubogo postrežnico na-
Krmeljeva; g. Miroslav Lavrič, rudni-: ški delavec, in gdč. Ana Potokarjeva, šivilja; g. Alojz Janežič, tesar, in gdč Leopoldina Jamškova; g. Rudolf Lok-ner, steklar, in gdč. Štefanija Tomše-: lova; g. Stanislav šešljar, šofer, in gdč. Ana Štrubejeva; g. Ludovik Kre dar, rudar, in gdč. Žora Čebinova. šivilja. Na Brezjah: g. Rudi Hu-mer, uradnik v škofjeloški predilnici d. d., in gdč. Erna Lechloitnerjeva, profesorica v Nikšiču. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: 731et-na Terezija Jankovičeva; Urša Strahova; 621etni Anton Zakotnik, kamnoseški mojster in posestnik; SOletna\dobudrvi sinko uglednih "staršev'. Terezija Lavrenčičeva; 791etna Marija’
Klinarjeva; Ivana Robidova; Kan Skočir, sprevodnik električne cestne železnice v pokoju; Ladislav Arnšek,
kovinostrugar. Na Spod. Brniku:	_	_	.	„ .	___ _____
Jože Jereb, posestnik. V Z a gor j uf dela naše ljube Ljubljane, kjer vabi ob Savi: Dragotin Korbar, posest-?in sprejema v svoje ljubeznivo za-
nik in gostilničar. N a L a v r i c i : Jo-?---------------------------------------
žefa Antoničeva. V Celju: 761et-* na Marija Bremčeva; Frančiška Zor-? kova; Jožica Kvartičeva. V Šmart « nem v Tuhinju: Marija Klum-‘ nova. V B e v k a h pri Vrhniki:
Luka Kršmanc, posestnik. V Mari boru: 791etna Marija Weissova, zasebnica; 861etna Marija Sollakova: v 641etna Amalija Vidmarjeva; 241etni!
Janez Rebernak; lOletni Henrik Fras;?
Z.
Mimogrede
Pot me je pripeljala mimo tistega
ila tiaon KnKo T .'«1.1	   1.2___i Z
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
Osebne vesti
Poročili so se: V I v a n j e m selu pri Rakeku: g. Ciril Modic, trgovec, in gdč- Marica Urbasova, trgovka iz Unca pri Rakeku. V Mariboru: ing. Borut Maister, sin pokojnega generala Rudolfa Maistra, in gdč. Sonja Zalokarjeva; g. Herbort Pihler, me-ščanskošolski učitelj, iu gdč. Marica
771etni 'Ivan Drozg; 761etni Matija Za-vornik, kovinostrugar pri drž. železnicah v pokoju, 81 letu a Josipina Ilgo-jeva. V Ptuju: 451etni Ignac Repič, živinski prekupčevalec; 22letna Barbara Zuranova. Na Brezovici: Slavka Pograjčeva, trgovska sotrudni
IGN.VOK TAVČARJEVA T-
vetje vse mimoidoče Figovčeva gostilna. Nekaj vstran od nje mi je obča. Na Rakeku:	Nikolaj	Azarov.??^	^	»«?-
konjeniški kapetan carske rusko voj-* .J* TiHnre^Lr°SI>°t”’' se, 1°
ske in uradnik finančne kontrole naf , ..	., K* IC0’ '. J0 on^a
1 nisna zidova. Okrog njega se je
trudil preprost kmetiški človek, z
Rakeku. V Radomljah: Slavko ]
Radio Ljubljana
od 4. IV. do 10. IV. 1940.
ČETRTEK 4. APRILA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel /Štirje fantje: 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac ura 19.40: Objave 19.50: Deset minul zabave 20.00: Pevski zbor Slavec« 20.45: Koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 5. APRILA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 11.00: Poročila 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poiočila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: O Kureščku (g. Štefan Farkaš 20.4)0: Simfonični kon cert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Samospevi in dvospevi. Kouec ob 23 uri.
SOBOTA fi. APRILA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošča za
ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes 14.00: Poročila 17.00. Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Samopomoč ob letalskih napadih v okviru hišne zaščite 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Oprostite velecenjeni... En dan iz življenja kronskega upokojenca Peregrina Paika 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 7. APRILA
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Ruski sekstet 10.00: Pravi obraz Indije 10.20: Koncert vojaške godbe 40. pp. Triglavskega 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02:	Radijski orkester
16.30: Vera in vzgoja ZFO 17.00: Kmet. ura 17.30: Kvartet mandolin 19.00; Napovedi, poročila 19.20:	Nac. ura
19.40: Objave 20.00: Radijski orkester 21.30: Audran: La Mascotte, opereta 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Samospevi. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 8. APRILA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče
Jerman, trgovec. V Pianini pr;*	,
Sevnici:	301etni	Ivan Poljanec,?^hr^tn*l'0,”n.aCel° P°kl<*-
študent veterine. V Radovljici :?.	tlak samo da bi
Uletni Alojzij Grimšičar, dijak. V?	®	, -■ K°sP°du- Ljudje so ho-
K ran in- Ivan Kruli nekovski no?"1'1 ,n,m0	nekaterl SO se malo
močnik. V Hrastniku:	221eSi«l“"»J11-
Marija Goličeva, delavka: 77Ietna Ur-? .	*
šula Kaplanova. Naše sožalje!	Ti	-,	s^-	ven	' im ■ Stvar je
J bila ganljiva m preprosta. Betežne-gospodu se je odtrgala vezalka 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo-♦	*fvl’ pa SI zaradi starosti ni
vedi 13.02: Radijski orkester H.OO:?™«*1...^"1 P°magati. Poskusil je Poročila 18.00: Zdravstvena ura 18.20: ?ustavltl dva ah tn fant,ce> kl so ho* Ploščo 18, dovini 19.00
n.un, Atu ti t [iti n i ct J o.«.u • x j >i •	•	•	ji	i
40: Naša mesta v predzgo-?^ m,mo	v™dar	brez	uspeha,
IH»: Napovedi, poročila	'	iHrede" šotve!
Nac. ura 19.40: Objave 19.45: Več	nm-1	un,1“al‘’	^e pieden so izvc-
nire - brez zamero 20.00: Rezervi-?
rano za prenos 22.00: Napovedi, poro-} ,.	’.	..	J	-Ju	.V. 1
čil: 22.15: Plošče. Kon« ob 23.	»ri ♦	P0,"a?at	- Ker Jc bilo do-
J kaj mraz, se je moi^al precej časa
TOREK i). APRILA	1 truditi, da je s premrlimi prsti za-
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napoved' tdovoljivo opravil svoje človečansko
poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska lira? delo. 12.00: Valčki 12.30: Poročila, objave j 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Harmonika j 18.10: Dušeslovne prvine gospodarstva<
19.00: Napovedi, poročila 19.20: Natura 19.40: Objave 19.50: Deset minut j zabave 20.00: Plošče 20.15: Friedrich' Schiller: Viljem Tell 22.00: Napovedi.J poročila 22.15: Radijski orkester. Ko-; nec ob 23. uri.
SREDA 10. APRILA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi,
In .še se dobe ljudje, ki uporabljajo besedo »kmet« kot psovko.
31. Dnmdrr
Na krivi poti
Zdaj na pomlad se je pojavilo spet na ulicah čudno dosti zapuščenih otrok, ki prodajajo cvetlice, ali pa prosijo »gospod samo eno kronco, mama je bolna«.
Zadnjič sem se spustil s takšnim
poročila 7.15: Plošče 12.(Ml: Plošče »zapuščenim šoloobveznim fantkom v 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo-? pogovor. Izvedel sem, da očka dela vedi 13.02:	Plošče	14.00:	Poročila?na stavbi, da zasluži na dan 30 din,
18.00: Istrska narodna glasba 18-40'? da ga je poslal namesto v šolo na Naši poljedelski delavci 19.(Ml: Napo-»ulico, češ da »mi vsaj nekaj k hiši vedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40:? prineseš, da te ne bom zastonj redil«. Objave 19.50: Pomlad v naravi 20.00.? »Kaj pa šola?« sem vprašal. »E, jo Vijolinski koncert 20.45: Mozart 21.15'? pa boljše na ulici kakor pa v šoli, saj Pevski zbor Krnkovo-Trnovo 22.00:? zdaj ne zelie več;, samo da me poli-Napovedi, poročila 22.15: Dvospevi.?caj ne dobi.«
Konec ob 23. uri.	?	2.	M.
liski parniki sveta so pravkar vsidrani najnovejša angleika oceanska ladja , Mary‘, tretja, t. j. prva z leve, je pa i
n je učenjak dokazal, o visokim pritiskom lastnoEti tvarin; tako e, da veljajo za ke-od tako visokim pri-
vncmo pripravljajo v Rimu veliko stovno razstavo, ki jo nameravajo preti leta 1942. Na gornji sliki vino eno izmed donebnic, ki jo prav* kar grade.
■mm.
amtagK
—i
m$m
;
■
rnmmmm
*	-c1"", * '	^	:
-::;v .:v.;
M '
o visokim lastnoEti t
Zdravniško čudo
VAS SLEPIH
V Mehiki leži vas, kjer so vsa živa bitja slepa
Po naročilu mehiške vlade skuša posebna zdravniška komisija odkriti skrivnost indijanske vasi Tiltepee, ležeče sredi mehiških pragozdov. Strahotna skrivnost te vasi tiči v nenavadni okoliščini, da so vsi njeni prebivalci slepi.
Se pred kratkim znanost ni imela pojma o Indijanski naselbini Tiltepee, kajti vasica je skrita med ogromnimi pragozdovi na jugu Mehike ob reki Atoyac, nedaleč od mesta Cuicatlana. Po potresu, ki je divjal pred nekaj meseci v tamošnji okolici, so se zatekli begunci iz potresnega ozemlja v mehiško mesto Oxacz. Veliko pozornost sta zbudili posebno dve begunski družini, ker so bili vsi člani obeh družin Blepi. Neki zdravnik za očesne bolezni se je pozanimal za ubožce in jih povprašal, kako to, da so vsi slepi. Zelo se je začudil, ko so mu pojasnili, da prihajajo iz kraja na skrajnem jugu, kjer niso samo ljudje, temveč tudi živali, sploh vsa živa bitja slepa.
V ta prečudni kraj poslana komisija je poslala o tej nenavadni vasi v srce segajoče poročilo: Prebivalci Tiltepeeja so lacandonski Indijanci, potomci nekdaj visokokulturnih Indijancev iz plemena Maya. Z neverjetno zanesljivostjo so slepci vodili člane odprave skozi bujno porasel pragozd do svoje vasice. Vsa živa bitja v Tiltepeeju so slepa. Sicer hodijo ljudje in živali tako zanesljivo, da na prvi pogled niti ne opaziš, da so slepi; utegneš si misliti, da si stopil v navadno indijansko vas. Toda pri natančnejšem opazovanju spoznaš nenavadno tragiko narave: otroci se igrajo na široki vaški cesti. Njihove zenice so belkaste, z ročicami spretno tipajo malčki okrog sebe — slepi malčki. Neki kmet orje njivo na Jasi ob gozdu z dvema voloma. Vola sta slepa. Slepi psi oblajajo tujca, ko stopi v vas. Slepe ženske pletejo prekrasne pletenine. V vsej vasi samo nekaj dojenčkov še ni oslepelo.
Slepi lacandonski Indijanci niso lepi ljudie, ugasle zenice čudno omrtve njihove obraze. Vseeno jih pa vidiš vesele in razigrane pri vaških zabavah.
Morda je najbolj nenavadno to, da so učenjaki pod mnogimi razvalinami okrog Tiltepeeja izkopali stare malike, prav tako — slepe. Ali sega slepost tega prebivalstva res v tako daljnje rodove? Nihče se ne spominja, da bi bilo kdaj drugače.
Kaj naj bi bil vzrok te kronične slepote? Znanstvena odprava se že nekaj mesecev trudi, da bi ga dognala. Najprej so ugotovili, da slepota ni nalezljiva. še nihče ni nalezel slepote, če je koga v vasi samo obiskal, pa tudi če je dalj časa živel pri slepih vaščanih. Zdravniki so nazadnje odkrili mikroskopsko majčkenega črvička, ki se zaje v očesno veznico. Po dolgih in natančnih opazovanjih so pa morali priznati, da ta črviček tudi ni v zvezi s slepoto, kajti črvička so našli že tudi v očesnih veznicah ljudi, ki niso slepi, živalca torej nikakor ni vzrok te hude bolezni. Najverjetnejše je, da je skrivnostni vzrok slepote teh Indijancev splošna degeneriranost.
»London-Gazette« slavi 8vojo 275 letnico
London, aprila.
Najstarejši angleški časopis — »London Gazette« — slavi te dni 2751etnico svojega obstoja.
Ta starec med listi je pričel izhajati v Londonu leta 1665. Tisto leto je zajela vso Anglijo, po:ebno pa London, hudp. epidemija kuge. Kralj Karel II. se je preselil v Oxford, samo da bi odnesel zdravo kožo pred strašno boleznijo. Da bi pa vseeno hitro in točno vedel za vse novice, ki se zgode v njegovi državi, je odredil, da so pričeli izdajati »Oxford-Gazette«. Pozneje se je uredništvo lista preselilo v London in je dobilo tudi svoje sedanje ime.
Kralj — preglednik voznih listkov
London, aprila.
Ko so se pred nekaj dnevi pripeljali dopustniki v Dover, jim je pregledo-
Trije največ ji oceanski bliže je zasidrana
drug poleg drugega v newyorškem pristanišču. Naj-,Queen Elizabeth', zraven nje je njena sestra ,Queen je pa njuna francoska posestrima ,Normandie‘.
val na postaji vozne listke in vojaške dopustnice zelo.prijazen gospod. Večini Tommyjev — tako se namreč po domače imenujejo angleški vojaki — se je tako mudilo; da niso opazili, da ta prijazni gospod nima uradne uniforme, ampak je oblečen v temnomodro uniformo. Nekaj vojakov je pa le spoznalo, da je j preglednik« v generalski uniformi. Pogledali so ga natančneje in od presenečenja onemeli. Vse, kar so imeli v rokah, jim je padlo na tla, kajti v prijaznem pregledniku so spoznali svojega kralja Jurija VI.
Prav ta dan je namreč kralj prišel inšpicirat iDovrsko patruljo«, da bo razdelil nekaj odlikovanj. Ker je bil za ta dan napovedan večji transport dopustnikov, je kralj želel kolikor mogoče neopazno dočakati njihov prihod.
Angleška matična ladja ,Ark RoyaJ‘, najmodernejša matična ladja sveta (spodaj) se je te dni vrnila po daljšem kiiiarjen*u v angle ke vode. Kako ogromna je t% ladja, vidimo posebno po gornji sliki, spominjajoči na kakšno kopensko letališče. V resnici Je pa to ogromna ladijska paluba ,Ark-Royala‘, kjer se dvigajo in pristajajo letala. Ljlge napete jeklene vrvi, ki jih vidimo na sliki, služijo za zavore pri pristajanju letal.
Na lepem se je pa nečesa domislil: stopil je k pregledniku voznih listkov in ga prosil, naj mu odstopi svoje mesto, spremstvu je pa zapovedal, naj ga pusti samega.
Ko so ga vojaki spoznali, je bilo seveda tudi pregleda konec, kajti novica, da je kralj na postaji, se je razn-sla kakor blisk, vse se je zgrnilo okoli vladarja in ga navdušeno pozdravljalo z vzklikom Hura! Trajalo je lep čas, preden si je kralj mogel utreti pot skozi gnečo.
;..	Učenjak,
ki je vodo ,stisniV
Pari*, aprila. Dolgo so se kemiki in fiziki po vsem svetu bavili s problemom, kako bi stisnili vodo. Doslej so bili učenjaki mnenja, da je to mogoče le teoretsko. Pred kratkim je pa učenjak J. Basset s poskusom dokazal, da je mogoče tudi dejansko vodo stisniti, in sicer pod ogromnim pritiskom 25.000 atmosfer
Voda je bila v posebnem valju, pritisk jo je pa stisnil tako, da se je 100 cm visoki vodni steber skrčil na 65 cm. Brez ogromnega pritiska učenjak pač ne bi bil dosegel takšnega uspeha. Ali sploh veste, kakšen pritisk je to? Tolikšen, da je tam, kjer je morje najgloblje, torej okoli Filipinskih otokov, vodni pritisk še zmerom 25krat manjši.
S tem poskusom je da se pod tako spremene fizične tudi ni nemogoče, da veljajo mijske procese pod tako visokim tiskom novi kemijski zakoni.
Mož, ki je vsaki dve leti v časopisih
Ncwyork, aprila. Mister Wcody Hockaday je mož, ki skoraj vsaki dve leti piše o njem časopisje vsega sveta.
Po dveh letih zasluženega počitka je 541etni gospod Woody Hockaday, ameriški rentnik, znova zbudil pozornost javnosti. Njegovo ime bereš na prvih straneh ameriških, pa tudi evropskih časopisov.
Gospod Hockaday je namreč svojevrsten čudak. Mož živi od rente v nekem majhnem mestecu v severnoameriški državi Ohiu. Zdi se mu pa potrebno, da vsaki dve leti vsaj za en dan zbuja pozornost vseh, ki berejo ameriške časopise.
Svoj pryi poskus je napravil leta 1938. Takrat se je — še zdaj ne vedo kako — prikradel v delovno sobo gospoda Harryja H. Wooaringa, takratnega ameriškega vojnega ministra, in meni nič tebi nič stresel pred veliko vrečo kurjega perja.
Ko so ga prijeli, je izjavil, da se mu ministrovo delo za Združene države ne zdi koristno; dejal je, da treba krogle nadomestiti s kurjim perjem, da ne bo v vojni toliko mrtvih. Ta nakana ga je spravila za tri mesece za zapahe.
Leta 1938. se mu je posrečilo prebit! skozi vrsto detektivov, ki so pazili na avto ameriškega prezidenta v mestu Oklahoma-Cityju. Na lepem se je znašel na avtomobilovi stopnici.
Tq pot je kratko in malo začel loščiti prezidentove čevlje. Zasluženi denar naj bi bil temelj prostovoljnih prispevkov za podpore onemoglim Američanom. Uspeh je bil ta, da je moral za šest mesecev v zapor.
Za letošnjo veliko noč je pa prišel prav v središče Newyorka, pred Rockefellerjev okraj. Odprl je vrata velikega tovornega avtomobila s tri sto živimi piščanci in jih začel razdeljevati med vse, ki so jih le hoteli.
Zdaj je pa celti policijo spravil v
zadrego, kajti za tretja človekoljubno muho gospoda Hockadaya ne morejo kaznovati po kazenskem zakoniku. Tako ima mož svojo zabavo in z njim vred vsa ameriška javnost — razen policije seveda...
Mesto iz samega cinka
Lizbona, aprila. Mesto Beira v portugalski Vzhodni Afriki je edino mesto na svetu,-ki je zgrajeno iz cinka. Vse stanovanjske hiše, trgovine, bolnišnica in cerkev, šole in vojašnica: vse, prav vse je iz cinka. To je pa tudi edini material, ki lahko kljubuje izredno toplemu in vlažnemu podnebju dežele. 1 Beiro so zgradili v šestih mesecih. Mesto šteje danes 2000 prebivalcev.
Z
svetovno odpreti dimo eno
Nadvojvoda Oton Habsburški se ie nekaj časa mudi v Združenih državah; tam baje študira demokratsko ureditev države. Na gornji sliki ga vidimo v razgovoru z ameriškimi časnikarji* Iz USA pojde v Kanado.
Nove'a ..Družinskega tednika**
Mož, ki je zaspalj svoj samomor j
NAPISAL A. ENGEL
Proti večeru je prišel Frank Stone; 'lomov, če moremo njegovo majhno,* slabo opremljeno sobico imenovati; dom. Bil je bled, izčrpan, popolnoma; obupan, ubogi sanjač, ki je svoje živ-1 Ijenje sanjal;, idealizem je bila nam-! r®č njegova najljubša zaposlitev. Da-; nes popoldne je imel klavirsko uro.* poslednjo uro. Oče njegovega učenca! mu je pri slovesu stisnil dolarski ban-; kovec v roko rekoč, da nadaljnjega; Pouka svojemu sinu ne more več pri-« voščiti. Potlej je Frank hodil, taval po; velemestnih ulicah, najprej brez na-; ®rta in cilja, potlej pa z določenim* namenom. Njegov stric., bližnji in ven-! dar tako daljni sorodnik, je imel v; eni predmestnih ulic delikatesno tr-t goviuo. Bil je precej obilen, premožen! mož, in edini, ki bi mu mogel po-; magati. Ki mu pa ni hotel pomagati.; Kot živa slika skopuštva je stal za J Pultom in medtem ko je a priučenimi; 6‘bi jemal sardine iz pločevinaste! »katle, je mrmral nekaj o ošabnosti: umetnikov, ki na solidne trgovce gle-J dajo zviška in neprestano ponavljal,! da bi vzel nečaka v svojo trgovino za! Prodajalca.	;
Skladatelj v delikatesni trgovini It Frank se je zaničljivo, trpko nasmeh-; n*l. Že davno je sedel v avtobusu, ki; |a je peljal v mesto; zapustil ga je| ®ele, ko je sprevodnik povedal, da so; Pri operi. In potlej je stal pred ne-; kim zelo mladim gospodom, z zelot negovanimi brki in še bolj uslužnim; obrazom.	;
>Rad bi izvedel za usodo moje! opere,z mu jo Frank dejal. »Opera I .Skrivnostna žena”. Že enajst mesečevi leži tukaj... na svoja pisma nisem dobil odgovorov...« Mladi dramaturg sel JO diplomatsko nasmehnil.
»Skrivnostna žena«? Seveda... Spo-; tninjal se je... vendar gospod ravna-: 'pij še ni utegnil dela pregledati.. : *al je bil tako zaposlen... z vsemi; mogočimi nevšečnostmi... vendar bo: Zanesljivo... vsekako — dosti upanja: kajpak ni., prav za prav prav nič...: neznani skladatelj.« dandanes... tradi-; oija... okoliščine...«
Pol ure nato je stal Frank spet v 8voji majhni sobici — pred Kitty, Id je zanjo bil ta obupen boj z življe njem.
»Prišla sem, da bi so poslovila od tebe,« je dejalo mlado dekle. »Mora tako biti, Frank... Jutri se bom za ročila... z nekim Stevenom... moj oče tako želi!« Frank jo pogleda, z neizrekljivo strmim’ pogledom.
»Tega ne smeš storiti, Kitty,« meni naposled. »Dobro,« odvrne mlado de-kle, »potlej zbeživa... toda še danes... takoj, če hočeš... Saj veš, da samo tebe ljubim...«
. Bežati? Frank zakoplje glavo v svo-J‘‘ roke. Ko da bi bilo to tako preprosto!... Kam? In s čim? Tudi romantika je zvezana s stroški... Ko dvigne pogled, je spet sam. Njegov Pogled pa zdrkne k fotografiji, ki stoji jm pisalni mizi. To je slika njegovega braia-dvojčka Ralpha, mladega črnolasega moža z roženimi naočniki — čudo podoben njemu. Ralph jo je Prod nekaj leti mahnil v južno Arne-riko in odtlej ni nikoli ničesar slišni °. njem. Frank je sliko odložil. Zakaj ni šel takrat z njim? No, zdaj je vseeno, ko je prepozno. Zadnja klavirska ura. stričeva odpoved, sporočilo ' operi in Kittvijin odhod — preveč c°lo za tako siv dan. In tudi bodočnost ni obetala nobenega čudeža več *'o je pomenilo, da je najbolje napraviti konec...
Mladi skladatelj se poslavlja od sveta. Poslednja disonanca. Piše pi-S|na, tri pisma trem osebam. Prvo 8vojeniu stricu: »Nič več te ne bon: nadlegoval; ko prejmeš te vrstice, bom že davno v Hudsonovih valovih...« Drugo pismo opernemu rnvna-J_e'ju: »...Mojo opero lahko vržete v koš... Ni vam je treba pregledovati. Ko dobite te vrstice v svoje roke. skladatelja že davno no bo več med *!yimi...« Tretje pismo je namenjeno Kitty; »...bodi srečna! Če ne morem 'veti s teboj, potlej sploh ne maram v«« živeti.«
Frank hiti na cesto, že stoji pred Poštnim nabiralnikom... Pisma zdrk nej°
vanj z čudnim, topim zvokom: i‘rauk je kar olajšan. Odločitev je Pmlla. Napoti se proti pristanišču, vjod hojo začuti Frank v žepu rahlo “'oitenje; to je dolarski bankovec, njegov zadnji bankovec, honorar za Poslednjo klavirsko uro. Nehote se nasmehne. Ali naj denar vzame seboj? Pred njim se zasveti majhna luč nad vratini neke pristaniške beznice, la denar bo rajši zapil.
En kozarec, drugi, tretji... deseti.,
o,	za dolar dobiš že čisto spoštljivo "Občino alkohola. S težavo se osam-Jeiii pivniški gost dvigne, plača in j 'de, ne, se maje proti vratom. Ne 2rekljivo utrujen je, njegove noge ga ocejo več nositi, le s težavo se pro-„ a daljo. Frank se tiplje skozi tem-“ noč, so spotakno ob ladijsko vrv, brkne na kolena, spotakne se v dru-
Nov ženski poklic
Newyork, aprila.
V	neki veliki newyorški trgovini za čevlje so si izmislili prav poseben ženski poklic, ki terja od uslužbenk veliko trpljenja.
Dekleta, ki so v tej službi, nimajo drugega dela, kakor da čevlje, ki so jih ljudje pravkar kupili, polagoma raztegnejo in omehčajo na lastni nogi. Vsaka ženska prav dobro ve, kako jo v novo kupljenih čevljih bole noge. Zdaj pa kar uslužbenke nosijo nekaj dni nove čevlje in jih raztegnejo. Lahko sl mislite, kakšne bolečine trpe dan za dnem v takšni službi ta občudovanja vredna dekleta.
Ovadba, ki ni zalegla
London, aprila.
Znano je, da je angleška policija zelo moralna, posebno kar se varietejskih programov tiče. Tako so bili prijatelji lepe plesalke Patricije Astonove ondan zanjo v velikih skrbeh: po njeni znameniti točki »striptease«, to je po točki, kjer si med plesom slači obleko kos za kosom, sta namreč prišla za kulise gledališča, kjer je umetnica nastopala, dva redarja in jo odpeljala s seboj v policijskem avtomobilu.
Boječ se, da ni morda prišla navzkriž z zakonom, so njeni prijatelji brž sedli v avtomobil in se odpeljali na policijo. A kdo popiše njihovo presenečenje, ko zaslišijo iz velike dvorane zraven policijskega komisariata godbo in ples! Policisti so bili namreč priredili dobrodelen koncert za vojake nekega londonskega polka.
Miss Astonova je na prireditvi dosegla s svojo točko velik uspeh in je zelo navdušila gleailce, zvečine same policiste. Toda ko je bil »striptease« končan, se je več policijskih podčastnikov spomnilo, da so bili prav za prav ravnokar priče nemoralne predstave; zato so se pritožili pri svojem starešini, češ da je plesalka s tem plesom žalila njihov nravni čut.
Menda pač ni treba še posebej povedati, da to pot policijska »ovadba« ni zalegla in da se ni miss Astonovi nič hudega zgodilo. (»Paris-soir«)
Ženska zamolčljivost več vredna kakor moška
London, aprila. Britansko letalstvo je zaupalo ženskam nekaj svojih najvažnejših vojaških tajnosti. Tako na primer tajna gesla, prenašanje važnih ukazov itd.
Ne mislite, piše londonski »Daily Mail«, da se bo ta »neprevidnost« maščevala. Zakaj o neprevidnosti ni tu niti govora, ampak samo o priznanju ženski zamolčljivosti. Neki poveljnik britanskega letalstva je takole pojasnil, zakaj so ženske tako vredne tega zaupanja.
»Zenske so že po naravi prikrite. Sicer veliko govore, a malo povedo. Posebno ženske, ki največ govore, so najbolj prikrite; pod ploho besed namreč skrijejo vse, kar vedo. Na zadana vprašanja nikdar ne odgovarjajo naravnost; prav zato jih imajo moški za nelogični spol. Ce boste ženskam zaupali neko skrivnost, bodo ponosne, da jo lahko zamolče: v razgovoru bodo povedale vse, kar jim bo le prišlo na misel, samo skrivnosti ne, ki ste
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo
ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME
STRAZISCE PRI KRANJU
Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom!	Naše	cene	so	najsolidnejše!
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
jo jim zaupaU. Zenske se sploh rade pretvarjajo in preslepe tiste, ki mislijo, da jih bodo ugnali.
»Moški so veliko manj zamolčljivi, ker so bolj domišljavi. Zenske se pa zavedajo svoje šibkosti in bolj pazijo, kaj govore in počno; zato so zmerom na straži.«
Zdaj veste, zakaj britansko letalstvo tako zaupa zamolčljivosti mladih žensk.
ČUDNI UUDJE • (UDEN SVET
Najbrže vas bo zanimalo, 8 čim so ljudje njega dni ščetkali svoje obleke. Ščetke so iznašli namreč šele v dvanajstem stoletju. Rimljani so svoje obleke snažili 8 čopi iz volovskih repov. Seveda te >ščetke% niso tako temeljito čistile kakor današnje. Nekateri so pa namesto teh čopov rabili ščetinaste svinjake kože, po teh ščetinah imajo ščetke tudi svoje slo-venslco ime.
*
V	nekaterih morskih ribah, kakor na primer trskah, jesetrih in slanikih, živi včasih še neka druga riba. Obdaja jo sluzasta kožica, dolga je pa kakšnih 20 centimetrov. To je mu-ksinida, neke vrste slepa riba. Podobna je jegulji, okrog ust ima pa brke. Muksimida se splazi ribi skozi usta in se vanjo zažre. Včasih jo žre toliko časa, da jo obere do kosti.
Znanstvcnild vedo povedati, da se ne selijo samo ptiči v toplejšo kraje, temveč tudi nekateri sesalci. Tako je v Ameriki že dolgo znano, da netopirji prezimijo na jugu, spomladi se pa spet vrnejo v severnejše kraje.
gič, pade... Niti toliko moči nima, da bi se dvignil; njegov razum, ki ga jo omamil močni whisky, mu je odpovedal pokorščino. Frank zaspi.
II.
Toda življenje teče dalje. Velemesto se prebudi. Poštar izprazni nabiralnik. Nekaj tucatov pisem je v njein. In med njimi so tudi tri poslovilna pisma samomorilca Franka Stona.
Prvega drži v rokah njegov stric in pred njegovimi očmi zaplešejo steklenice vina, škatle sardin in salame. Njegov nečak je mrtev... Samomor... tega ni hotel. Drugo pismo so prinesli z zajtrkom Kitty v njeno sinjo dekliško sobico.
»Jnz sem kriva,« šepetajo majhne, rdeče, trepetajoče ustnice, medtem ko vlažne, rjave oči strme v neznano daljavo. »Jaz sem ga pognala v smrt« Tretje pismo pa bere ravnatelj opere, Mr. IIenry VVilkins, pri jutrnjem pregledovanju dopisov.
»Vrzite mojo opero v koš... že davno sem...« Vročično seže ravnatelj v kopico rokopisov, izvleče zaprašen, že nekoliko orumenel, debel zvezek. »Kako dolgo že tole leži tukaj?« Mladi dramaturg z negovanimi brčicami in še bolj uslužnim obrazom se nagne k njemu: »Leto dni, gospod ravnatelj!« Pritisk na gumb in nekaj minut pozneje sedi korepetitor za klavirjem v cavnateljlvi sobi, z zarumenelim zvezkom na notnem podstavku in igra ...igra četrt ure, pol ure, celo uro. Poslušajo ga ravnatelj, dramaturg, tajnik, prvi tenor, prvi bariton in še mnogo drugih. Naposled se ravnatelj zbudi iz svojo zamaknjenosti:
»Mojstrovina... sprejeto!«
O poldnevni ki priobčijo senzacijo. Opera je sprejela delo samomorilca, opero mladega učitelja glasbe, ki je sinoči, kakor dokazujejo poslovilna pisma, skočil v Hudson. Njegovega trupla pa doslej še niso našli. Njegov samomor je šele ravnatelja opozoril na njegovo delo...
III.
Ob isti uri se Frank zbudi iz svojega globokega spanca, dvigne se in pomežika v opoldansko sonce. Od da-
Tudi v Evropi so že opazili netopirje, ki se jeseni z lastovicami vred dvignejo in odlete na jug. Ker pa pogosto lete v mraku, jih ljudje ne opazijo. Vendar so nekoč na enem samem mestu v poldrugi uri videli leteti okrog 500 netopirjev. Z obročki, ki so jih. jim nataknili na noge, so ugotovili, da se netopirji zmerom vrnejo na isto mesto, od koder so odleteli.
*
Tega najbrže še ne veste, da ponekod pajke goje kot domače živali, posebno na južnem Balkanu. Tu so namreč pred kratkim prišli na sled nekemu pajku, ki se hrani s stenicami. Tako so začeli na debelo rediti te pajke in zdaj jih imajo v hišah, da žro stenice, tako kakor mačke miši. •
Mesto Bishop v Kaliforniji se lahko ponaša z edino farmo črvov na svetu. Ustanovila sta jo dva otroka.
V	glavo jima je šinila pametna misel, da bi takšno podjetje utegnilo prinašati kar lepe' dohodke; posebno zato, ker živi v bližnjih vodah veliko postrvi. Dala sta naložiti na kakšnih GOO kvadratnih metrov velikem ozem-
leč zatuli ladijska sirena, zaropota motor — pristanišče poje pesem dela. Za trenutek Frank pomisli: kako jo prišel semkaj? Potlej se spomni dogodkov pretekle noči: treh poslovilnih pisem, obisk v pristaniški beznici, poslednjega dolarja, ki ga je zapil. In zdaj ve: zaspal je lasten samomor!
»Frank!« pokliče neki glas. Pred mladini možem stoji njegov prijatelj Charles, ki nikakor ne more verjeti, da ima pred seboj njega, ki so o njem mislili, da jo že mrtev. Frank pripoveduje in Charles mu prijateljsko stisne desnico.
»Srečen slučaj te je rešiL.. in zdaj ti sploh ni treba več skakati v Ilud-sou. Zdaj lahko delaš čisto drugačne skoke! Beri!« Frank vzame opoldnev-uik.
»Opera... sprejela... Prav imaš, nič več mi ni treba skakati v Hudson. Toda ostal bom mrtev!« Prijatelj ga začudeno pogleda.
»Umrl sem,« nadaljuje Frank, »za svet sem bil tako in tako zmerom mrtev. Frank Stone jo včeraj našel grob v Hudsonovih valovih! Živi pa Ralph Stone, njegov brat, ki se je — saj razumeš — danes iznenada vrnil iz Južne Amerike. Zakaj pa ima človek brata dvojčka?«
»Frank, ti hočeš...«
»Da, spoznati hočem ljudi,« pribije Frank, »ljudi, ki samo mrtvim pokažejo svoj pravi obraz!«
Frank so spremeni. V prijateljevem stanovanju se odigra ta čudež. Svetli lasje potemne, majhni brki izginejo, roženi naočniki pa popolnoma spremene izraz. Frank stoji pred zrcalom.
»Rodil se je Ralph Stone. Zdaj lahko začnem novo življenje!«
IV.
Ali se je samo Frank spremenil? Ne, tudi svet so je spremenil. Ginjen objnme stric svojega drugega nečaka, mu vtakne tri dolarsko bankovce v žep. Popraviti hoče vse, kar je Franku hudega storil, vsaj njemu, Ralpliu, naj se zdaj dobro godi... Ravnatelj opere Mr. VVilkins ga sprejme 8 pretirano ljubeznivostjo.
lju debelo plast sena, slame in različnih žitnih odpadkov. Tam zdaj redita črve in na željo jih razpošiljata v posebnih pločevinastih škatlah. Kupčija s črvi je prav donosna, saj razpošiljata v času ribjega lova kar po GOOO črvov na dan.
*
Saharski polži se v suši skrijejo^ v svojo hišico in tam počakajo dežja. To pa včasih zelo dolgo traja. Ugotovili so, da so polži ostali pri življenju tudi če so več let prebili v svojih hišicah v pričakovanju odrešilnega dežja.
V	okolici Tiflisa v Mali Aziji opaziš stolpe, od daleč podolme stolpom nad petrolejskimi črpalkami. V resnici so pa ti stolpi spalnice Armencev in drugih prebivalcev. V okolici je namreč silno veliko velikih in hudih moskitov. Ker pa mo-8kiti po večini ostanejo pri tleh in ne lete više ko tri metre nad' zemljo, se ljudje pred njimi skrijejo v stolpe. Tam so popolnoma varni pred krvoločnimi žuželkami, pa tudi pred mahirijo in drugimi boleznimi, izvirajočimi od teh živali.
»Opero vašega brata bomo vprizo-rili čez dva tedna... To je res mojstrovina...« In potlej stoji Frank pred Kitty. Sprejme ga v salonu očetove hiše in Frank se kar prestraši njene bledice, njenih utrujenih oči, njene upognjene postave.
»Vašega brata sem zelo ljubila... Nikoli ga ne bom pozabila...«
V.
Premiera v operi. Dvorana nabito polna, sijajna izvedba. V neki loži sedi Frank s Kitty in njenim očetom. Frank zapre oči. Njegovo delo, njegova premiera, njegova godba... Po drugem dejanju zadoni bučno ploskanje... toda ne more se veselitL Ne more stopiti na oder, ne more se zahvaliti za priznanje, ostane mu samo denar...
Po predstavi priredi ravnatelj VVilkins v svoji vili svečano večerjo. Na koncu se svečano dvigne.
»Dame in gospodje, danes smo krstili opero, ki jo bomo nekoč prištevali med nesmrtna glasbena dela.c Ravnatelj ljubi sujierlative — posebno v tem trenutku. »Toda —> nadaljuje s priučenim patosom — veselje današnjega večera je žal skaljeno z ža-lastjo, da stvaritelj tega dela ni več med nami. Ker so ga predčasno poklicali...«
»Oprostite, gospod ravnatelj,« mu seže Frank v besedo. »Mojega brata Franka, kakor vsi vemo, niso odpoklicali, temveč je sam odšel v smrt. Ali bolje, ljudje so ga pognali v smrt.
V	smrt ga jo pognal svet, ki žive zaničuje, velika dela zna šolo ceniti, ko je stvaritelj že mrtev...«
V sobani zavlada mučna tišina. Na-vzočni so v zadregi. Tedaj pomoli ravnatelj Franku desnico.
»Hvala lepa, liiister Stone. .Taz in mi vsi smo zaslužili te besede. Naprtili smo si težko krivdo na svoje rame. Toda vaš brat ni umrl zaman. Predramil nas jo. Služil nam bo kot opomin, da bomo delom živečih odslej posvečali tem večjo pozornost.-;
V zimskem vrtu za vilo sedita kakšne pol uro pozneje Kitty in Frank drug drugemu nasproti. Frank jo prime za roke. Ali Kitty ni dejaln, da Franka ne bo nikoli pozabila, da bo
Beg v zakon
London, aprila.
Med »vojne strahote«, ki jih je London doslej doživel, spada bržčas tudi veliko število porok. Od začetka vojne pa do danes je namreč v nekaterih predelih Londona število porok poskočilo za nič manj ko 300—400%. Pri tem je pa najbolj zanimivo to, da nič ne kaže, da bi ta naval v zakon popustil, čeprav so ti zakoni polni nego-tovostL
Število porok najbolj naraste takrat, ko vpokličejo nove letnike. Razumljivo; preden stopijo mladi Londončani v vojsko, hočejo najprej še urediti svoje zasebno življenje, in tam igra kajpak glavno vlogo ljubezen.
Opažajo, da so tudi »dopustniki«, t. j. tisti, ki se vračajo s Francoskega domov na dopust, zelo navdušeni za zakon. To dokazujejo tudi cerkvene knjige.
V	Londonu jih je izmed 100 ženinov 60 v uniformi: nov dokaz, da se moški v vojnem času rajši ženijo kakor sicer.
V znamenju časa
Bruseljski list »De Standard« piše:
Vojma je zmerom vplivala na modo, prav tako vpliva tudi letos. Velike londonske modne hiše so pričele izdelovati temne plašče z belimi trakovi in z zelo svetlo podlogo, to pa zato, ker se v zatemnitvi takšni plašči najbolj obnesejo. Beli trakovi in bela podloga preprečijo, da bi se ženske na zatemnjenih cestah zaletele druga v drugo.
Tudi na psičke niso pozabili: da ne bi kdo ponoči stopil na njihove male ljubljenčke, so jim londonske gosjje in gospodične sešile ljubke bele plaščke.
zmerom samo njega ljubila? Zdaj ima priložnost, da jo preizkusi in to ugotovi: Saj obstaja zvestoba tudi preko groba?
»Ljubim vas, Kitty,< meni. »Ali hočete postati moja žena? Ljubili ste mojega brata in tudi nieue boste vzljubili. Najina podobnost vam bo to še olajšala. Iz istega mesa in krvi sva, in jaz čutim isto kakor on...« Kitty posluša njegove nežne besede, popolnoma se jim preda: ta mož ima isti glas kakor Frank, njegove oči, njegov nasmeh... Ze Franka prižame nase in dvoje usten se strne v vročem poljubu.
»Ali smem jutri govoriti s tvojim očetom?« zašepeta Frank. »Da,« dahne Kitty. Potlej se mu Kitty iztrga in zbeži iz vrta.
Frank ostane sam, komaj si upa verjeti, prevzame ga občutek krutega razočaranja. Torej vendar! Hitro vzame svoj klobuk in plašč in odide iz hiše. Ko po prečuti noči utrujen vstane, je trdno odločen. Kaj ima še opraviti tukaj? Lastne slave ne sme uživati in Kitty — Kitty ga je drugič zapustila. Privolila je Ralpliu in je izdala Franka, štirinajst dni po njegovi domnevni smrti. To je večna zvestoba.- Da, kot »mrtvec« človek šele spozna ljudi. ... Toda to pot samomora ne bo zaspal. Iz miznice potegne samokres. Tedaj nekdo potrka na vrata. Pismo — od Kitty: »Sinoči sem samo sebe varala... podobnost me je zapeljala... glas, vaše oči... Toda ne morem postati vaša žena... ker vas ne ljubimi Moje srce je Frankovo in bo zmerom njegovo ostalo...«
Pol ure pozneje najavijo Kitty nekega gospoda. Kitty liiti v salon in pred njo stoji — Frank. Njen Frank, s svetlimi lasmi, brez naočnikov, domnevni mrtvec. Kilty mu pade v naročje in ne more več do besede.
»Nisem si vzel življenja, Kittj',« pripoveduje Frank, »le skril sem so. Toda to ti bom še vse povedal!«
»in tvoj brat... Ralph?« vpraša Kit-ty, -ali ve. da si...«
»Moj brat jo spet odpotoval,« vzklikne Frank olajšan, »davi, v Južno Ameriko... in mislim, da ga ne bova nikoli več videla...!«
•• :
N.IKlI IKE II ZIK I
ucd||*mat1| ku tl m l
Opeke uredi tako, da dobiš lep rek.
DNEVIH
UGANKE*?]
| KAKŠNA
OB
KO Tl GRE VSE NAROBE?
Ljubka pomladanska bluza pastelno-sinje barve Iz najnovejšega materiala: tankih, finih vrve. Narejena je kaj preprosto, zapeta pa z živordečimi gumbi v obliki srčkov. Novo pletivo je zelo praktično, močno in hladno.
dala ugnati v kozji rog, čeprav je vse v meni težilo k slabi volji. Oščetkalu sem stari plašč, da se je zdel vsaj na videz nov, zlikala obleko in skrbno zakrpala edine tenčične nogavice. Potem sem še sebe pričela negovati, kakor tako lepo bereš v poučnih časopisih za kozmetiko. Okopala sem se v mlačni vodi, si z vso skrbjo negovala nohte, si oščetkala lase, skratka storila sem vse, da bi morala biti sveža in dobre volje. In vendar nisem bila, in sum Bog ve, zakaj ne.
Potem sem si skušala urediti pri-česlco. To je že tako dolgočasno delo, posebno Če ti prične trajno kodranje popuščati. In tisto sončno, prelepo nedeljo, ko sem skozi okno videla dekleta in žene v zlikano novih oblekah, si nikakor nisem mogla urediti pričeske. Neverjetno je, kako se včasih lasje upirajo. Biti bi morali zavihani navznoter, pa so se nalašč vihali navzven. Najprej sem potrpežljivo vse razdrla in poskusila vnovo. Potem sem se jezila in sem postala že nervozna, kajti mudilo se mi je. Naposled sem že hotela ostati doma, čeprav sem slutila, da bi bila pozneje slabe volje. Zdajci sem se spomnila r »Zakaj bi se jezila zaradi takšne nespametne pričeske! Vzela sem glavnik in sem si meni nič tebi nič raz-česala lase. Potem sem smuknila v obleko, ogrnila plašč, in poveznila klobuk, se še malo po vrtela pred zrcalom in lahkega srca odšla na sprehod. Pomagalo mi je spoznanje, da moja življenjska sreča pač ni odvisna od nekakšne bedaste pričeske. Čeprav morda moji lasje niso bili tako brezhibno uravnani kakor kodri drugih žensk, sem vseeno lahkega srca in lahkih nog hodila po soncu.*,
Odnehati je treba, in ne trmasto zahtevati svoje! Če že pol ure iščete svinčnik ali dežnik, si nikar ne domišljajte, da ga boste v nekaj^ minutah našli. Rajši recite: ,Naj bo, kjer hoče', ali pa ,Pa naj bo tako4, in odložite iskanje na pozneje. Kajpak morate tudi tako misliti. In namesto da bi se jezili, se zasmejte in postanite dobre volje, skušajte svojo pozornost obrniti na druge, lepše stvari.
Nekoč me je nelca znanka nalašč zlobno užalila. Četrt ure sem se jezila, hudo mi je bilo, žalostila sem 'se. Potlej sem si pa dejala: »Zakaj bi se jezila, saj je razen hudobije in zlih jezikov še toliko lepega na svetu! Na primer cvetlice, sonce, dobrota! Res ni vredno, da bi se jezila. Tisti trenutek sem postala dobre volje, in vsa jeza je kar zdrknila z mene.
Skuša jte tudi ve ob takšnih dne vih tako ravnati: prihranile si boste mnogo jeze in bridkih ur. Saška
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Goveja juha s krpicami, krompirjev pire, hrenova omaka. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava.
Petek: Zelenjavna juha, sirovi štruklji. Zvečer: Močnik.
Sobota: Golaž, polenta. Zvečer! Praženec, kompot.
Nedelja:	Zeljnata	juha,	naravni
zrezki, dušen riž, solata. Zvečer: Ocvrte kruhove rezine, kava ali čaj.
Ponedeljek: Goveja juha z zdrobom, sladko zelje s krompirjem, govedina. Zvečer: Ajdovi žganci z mlekom.
Torek; Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci. Zvečer: Fižolova solata, kava.
in pazite, da se ne pripali. Na mizo dajte v isti posodi, potreseno s parmskim sirom. Zraven lahko daste tudi na maslu opečene kruhove rezine.
Okusna kostna juha: Napravite jo lahko takrat, kadar ste v zadregi za meso. Če so vam ostale kosti, jih nasekajte na prav majhne koščke, pazite pa, da ne boste dali v juho tistih majhnih delcev, ki se odkrušijo, ker je nevarno, da jih potlej kdo poje. Prej pa v kozici na masti prepražite glavico Čebule, prav na drobno narezano, razen tega pa na koleščke narezan korenček. Ko oboje zarumeni, vse skupaj vlijte na kosti in šele potlej zalijte z vodo. Kuhajte na milem ognju. Če je juha premastna, mast poberite s površine in jo porabite za kakšno drugo jed. Juhi dodajte kajpak tudi nekoliko celega popra. Zakuhajte jo tako kakor govejo juho.
£epata pagteda
• v	v	•
n* tat au
V dobi romantike so pesniki mnogo pisali o lepoti ženskih oči in njih pogledu. Vendar ni danes naš namen, da bi vam o tem pisali. Skušali pa bomo ženskam,- ki mislijo da so samo velike in lepo podčrtane oči lepe, povedati, kako napačno je njihovo mnenje. Kdo je že slišal, da narodna pesem opeva dolge načni jene trepalnice, obrite obrvi in sinje obrobljene oči? Prav zanesljivo nihče. Tista lepota, ki jo je ženski dala narava sama, je namreč tisočkrat več vredna, kakor vsi umetni pripomočki.
Lep pogled je pogosto pri ženski več vreden kakor vsa druga lepota. Kaže nam namreč vse njene telesne in duševne zmožnosti. Poleg tega se s pogledom pogosto hitreje in bolj jasno lahko sporazumemo kakor z besedami. Z enim samim pogledom lahko zadržimo nekoga, ki bi hotel povedati nekaj, kar ne bi smel, ali pa lahko spodbudimo človeka, ki se počuti osamljenega in manjvrednega v družbi. Včasih zaradi enega samega pogleda lahko za zmerom izgubimo svoje prijatelje, včasih si z njim pridobimo prijatelja za vse življenje. Pogled Je izraz našega srca in sploh vse naše notranjosti. Vendar se, kakor vse druge stvari na svetu, tudi lepoto in izrazitost pogleda celo lahko priučimo.
Globina pogleda:
Nikar ne mislite, da samo senca dolgih trepalnic lahko napravi pogled izrazit in globok. Globino pogleda nam dajejo naši notranji občutki, strah, ljubezen, veselje, žalost. Svetlobi in globini zenic pa škodujejo: sovraštvo, zloba in solze.
Vesele oči:
Vesele oči so dar mladosti. Tudi vaše oči bodo vesele, če boste ohranili mlado dušo, če se torej ne boste utopili v strupu vsakdanjih skrbi. Rekli boste, da je v življenju nemogoče ohraniti kljub vsakdanjim težkočam zadovoljen smehljaj v očeh. In vendar J® mogoče. Nobena inteligentna ženska ne bo dovolila, da bi Ji strup vsakdanjih skrbi popolnoma vzel veselje do življenja.
KRIŽANKA
7 8 9
Pomen besed
Vodoravno: 1. kratica za pripis; pevski glas. 2. jadranski otok; del obraza. 3. žito; števnik. 4. mesto v Sloveniji. 5. španski spolnik; češka pritrdilnica; predlog. 6. metrična stopica. 7. števnik; azijska država. 8. pridevnik; veznik. 9. premogovnik v drinski banovini; kratica za moto-klub.
Navpično: 1. povzročitelj vsakodnevnih nesreč; kratica za športno društvo. 2. svetopisemska oseba; pod. 8. drugo ime za bat; riževo žganje. 4. salo. 5. predlog; žensko ime; zaimek. 6. vodne poti. 7. poškodba: razdobje. 8. žensko ime; religiozni spev stare ali nove zaveze. 'J. predlog; vas v kamniškem srezu.
ČAROBNI LIKI
Pomen besed navpično in vodoravno:
Takšne dni doživiš vsako leto nekajkrat, in navadno prav tedaj, ko si že tako slabe volje. Prične se že zjutraj; ko vstaneš, opaziš v nogavici luknjo, ki je prejšnji večer še ni bilo. Morda je bila, pa je nisi videla. Dejstvo je, da je zdaj tu, da je nevarna za obstoj nogavice in da je že prepozno za šivanje. Ob osmih imaš službo; in kar pohiteti moraš, če hočeš priti v službo ,vsaj‘ dve minuti po osmi tiri.
Vzdihneš, obuješ strgano nogavico in nekoliko na tmjih odhitiš v službo. Kakor nalašč je tudi gospod šef ,nataknjen’. Morda ima prav takšen slab dan kakor ti. Sicer se najbržc ne jezi zaradi luknje v nogavici, toda zate vzrok njegove slabe volje ni važen. Važnejše je, da tisti dan izredno hitro narekuje pisma, hkrati pa hoče, da jih še hitreje in popolnoma točno — brez napake! — pretipkaš.
Že pri prvem stenogramu se ti zlomi svinčnik in kajpak nikakor ne moreš med listi papirja najti ošiljenega. Še pravkar si ga videla, sa j si pred narekom — za vsak primer
— dva ošilila, zdaj se je pa ta zlomek na lepem skril. Premečeš vse papirje, pogledaš pod mizo in v koš
— svinčnika nikjer. Slabe volje pišeš dalje s slabo ošiljenim svinčnikom. Ko dokončaš pismo in dvigneš oči, vidiš, kako gospod šef z ošiljenim svinčnikom riše po zapisnici pred seboj kroge in kvadrate brez sleherne pametne zveze.
Če še pristavim, da je tisti dan v menzi na mizi špinača, ki je ti prav nič rada ne ješ, da dobiš popoldne v službi dvakrat toliko pisem kakor sicer in da moraš skoraj na vsa še
A) 1. obrtnik, 2.;; pot v snegu, 3. pod-: J ložnik,	;;
E) 1. država ob; Rdečem morju, 2.;; strd, 3. števnik. 1:
I) 1. moško ime,;;
2. japonski denar,: I
3. zdravilo.	;;
FEODOR P. SVETEL
o. RAB
0) 1. hrušč, 2. cesta, 3. mesto v Dalmaciji.
1 HuHn u> 3- mest°v
3 L_i_____!_I_LJ	Burgundiji (Fran-
■i |	|	u	|	|	cija),	2. izumrla
o rtul	I u F"!	žival	<zober)' 3-
al I	i-|	[ I	pritok	Amazonke.
*
OPEKE
POSETNICA
Kaj je ta gospod?
Rešitve ugank iz preišče številke
REŠITEV KRIŽANKE:
Vodoravno, po vrsti: 1. p, s., posoda, 'i. rok,	soput,	S.	eden, lab, 4.	paradi!, m, S. ar,	pot, U',	6.	d, boleien, 7.	lov,
rigi, 8. pirt-j. dan, 0. amailis, ra.
Reiitev čarobnega kvadrata:	1.	milar,
2. IlMTu. 3 letos, 4. anoda, 6. Risan.
Reiitev dopolnilna«: Cujte gore in bregovi, da sinovi Slavo srno!
REŠITEV POSETNICE! lesni manipulant.
Rotitev verige: petina, natega, gnruJ.tr, ža liti, tiSiua, naloga.
REŠITEV ENAČBE
• Baror, b = r.or. c	=	dopust, d = pust,
e ;= vilice, 1	bi e,	g	ss na, x ss	Ha
Kovina
ReSitev premlkatnlce: Melik, suito!, Kauoa.
tisti dan odgovoriti, da zato zamudiš sestanek za pol ure in se na koncu sporečeš z ,njim‘ — potem je opis takšnega ;vražjega' dne malone popoln.
Tudi gospodinje, matere in celo ženske, ki ne počno ničesar drugega, kakor ves božji dan sebe in svojo lepoto negujejo, dožive takšne dneve. Katera gospodinja ne pomni dneva, ko je dopoldne kupila na trgu krompir v dobri veri, da je zdrav, ko ga je pa kuhanega pričela lupiti, je bil pa rumen in rjav? Kajpak je tisti dan — kakor nalašč! — skuhala samo juho, govedino in dušen krompir, tako da je ostala družina tako rekoč brez poštenega kosila.
Kakor vidiš, doživi sleherna od nas takšne in podobne dneve, dneve, ko se zdi, da se je vse zaklelo proti ubogi žrtvi. Toda narobe bi bilo, če bi videli samo tragične strani takš-; nih doživljajev, ko je pa tudi toliko ; komičnih.
; Kadar nam gre vse narobe, takrat se zatecimo po pomoč k humorju. Dobra volja in smeh sta edino zdravilo za takšne kisle dni. Razen tega moramo pa pogosto odnehati, in videle ; bomo, da si bomo prihranile mnogo 'jeze in nejevolje.
»Kako odnehati?« bo vprašala ta ali one.
Naj vam kar s primerom pojasnim, kakor mi je to pojasnila neka preudarna prijateljica:
»Bila je krasna pomladna nedelja, nedelja, ko si želi sleherna ženska obleči, če že ne nov plašč ali obleko, pa vsaj nove čeveljčke ali pa prenovljen klobuk. Priznati moram, da nisem imela ne prvega, ne drugega, ne tretjega. Razen tega sem se že zjutraj zbudila s lahnim glavobolom, čeprav sem spala več ko osem ur. Odločila sem se pa, da se ne bom
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Natek & Mike*
LIIIBLIANA, FranliJkanska ulita nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk Ženskih ročnih del
Praktičen plašč s kapuco za počitnice ob morju. Narejen	^
je tako praktično, da ga lahko nosite z obleko na promenadi, h kopalni obleki, h kratkim ali dolgim hlačam na peščini. Blago za ta plašč je belo progasto in impregnirano.
Sreda: Meso v omaki, kruhovi cmoki, Zvečer: Krompirjev golaž.
Jedilnik za premožnejše
četrtek: Goveja juha z rezanci, rižota s svinjino in čebulno omako, pomaranče. Zvečer; Govedina v solati s trdokuhanimi jajci, čaj.
Petek: Fižolova omaka, krompirjev pire, sirovi štruklji, kompot. Zvečer: Carski praženec, limonova krema.
Sobota: Kostna juha s prepečenimi kruhovimi rezinami, kumarična omaka, krompirjevi kifeljčki, telečje kosti. Zvečer; Slanikova solata1.
Nedelja: Kisla juha, telečje zarebrnice, cvetačna omakam, pražen krompir, mešana solata, piškoti z vinskim šodojem. Z v eč e r : Telečji golaž.
Ponedeljek: Krompirjeva juha, angleški goveji zrezkia, palačinke. Zvečer: Ocvrte kruhove rezine, čaj.
Torek: Zelenjavna mesna jed1, kre-move rezine. Zvečer: Safalada v solati, kava.
Sreda: Golaževa juha, telečji zrezki, krompirjeva solata. Zvečer: Rižev narastek z malinovo polivko.
Pojasnila:
•Slanikova solata: Skuhajte nekoliko zčlenovih korenin, krompirja, fižola v stročju in nekaj olupljenih jabolk. Zrežite nekaj mariniranih slanikov na tanke rezine, dodajte zrezane čebule, popoprajte in osolite. Slanikovo mleko na drobno sesekljajte s kaprami in čebulo, zmešajte z gorčico in po okusu z majonezo in vse to primešajte solati.
•Cvetačna omaka: Očiščeno in oprano cvetačo skuhamo v slanem kropu, vzamemo iz vode in Jo odcedimo. Potlej jo položimo v porcelanasto skledo. Iz dveh dek masla in dveh dek moke napravimo svetlo prežganje in zalijemo z mlekom, da dobimo gosto omako. Osolimo in začinimo z nastrganim oreškom, primešamo celo jajce in žlico nastrganega parmskega sira. Z omako polijemo cvetačo v skledi, spet potresemo z nastrganim parmskim sirom, tu pa tam položimo košček masla in postavimo za nekaj minut v vročo pečico, da se zlatorumeno zapeče.
•Angleški goveji zrezki: Narežite lepe zrezke iz govejega stegna in jih dobro potolcite in osolite ter opoprajte. V kozo dajte nekaj masti in zvrstite vanjo zrezke drugega poleg drugega. Na vrh dajte štiri žlice zrezane čebule in po možnosti zrezanih kislih suhih gob. Vse to dobro sesekljajte. Ce imate še kakšen zrezek, ga položite na vrh, nanj pa zložite nekaj na tanke rezine zrezanega krompirja. Pokrijte in dušite na zmernem ognju. Preden daste jed na mizo, jo polijte z nekaj žlicami kisle smetane, ki ste Ji primešali nekoliko moke.
•Zelenjavna mesna jed: Zelenjavo vseh vrst, kar je imate na razpolago — kakor ohrovt, kolerabo, krompir, koren, grah, fižol v stročju — očistite, zrežite na velike kose in vse (razen k- impirja) prevrite v slani vodi. Potlej odcedite in zlagajte v kozo, namazano s presnim maslom ali oljem. Vmes dajte koščke kokoši, če jo imate ali pa kakšne druge ostanke mesa in četrt kile govedine. Povrh vlijte četrt litra kostne juhe in vse dobro pokapajte s presnim maslom ali oljem. Dušite dve do tri ure na majhnem ognju
Priljubljena rožasta jopica se sleherno pomlad pojavi, naj to ic v tej ali oni obliki. Lani smo jo videli precej kratko, z rokavi do komolcev in zadaj široko. Letos je za spoznanje daljša, rokava ima dolga, sicer je pa vse ostalo pri starem. Posebno se poda prilegajoči se temni ali pa svetlejši enobarvni obleki.
Pomladanska garnitura za vašega malčka
Za vašega malčka bo zdaj na po-
sivljen je je borba. Zato moramo :
•kozi to borbo hoditi hrabro in po- j fumno, z novim upanjem v očeh in I ®nehljajem na ustnicah.	g
Pametne oči:	5
Vsake oči, naj bodo že črne, sinje : rjave so lahko lepe in zanimive, če i ** v njih zrcali želja po učenju in S
razumevanju. Oči, v katerih ne naj-: ^ va^ga, j™™ w *uaj A ut yu-demo tega notranjega ognja, odbijajo, :miad tudi treba naplesti ljubko obla-Pa če so še tako lepe barve.	; čilce. Upamo, da ste se zdaj že toliko
Čeprav je inteligenca dar narave, je j navadili pletenja, da vam to ne dela Vendar od nas odvisno kako ta dar • nikakršnih preglavic, posebno če gre ^Popolnimo in povečamo. Prav tako, S za to, da bo vaš ljubljenček ljubko ^akor vaše telo zahteva vsakodnevno: oblečen. Prepričani smo, da vam s telovadbo, tako tudi vaš duh terja du- ; trojem in navodilom za pomladansko fevnih vaj. Skušajte razumeti tudi ! garnituro zelo ustrežemo, takšne stvari, ki jih še ne znate, pa :	Za celo garnituro, hlačke in jopico,
bi jih radi poznali in razumeli. Tako ; potrebujete komaj 250 gramov bele ali v gledališču nikar ne zadovoljite s j pa kakšne druge, prav nežnobarvne tem, da občudujete samo obleke in le- : volne, za pletenje pa pletilki št. 2 in Poto gledaliških igralcev, temveč sku- i pol in pletilki št. 3, naposled pa še kjte najti vodilno misel z igre, uga- j 8 belih, lepih gumbov.
11	iti, analizirati značaj oseb in razvoj S Fantazijski vzorček je izredno predre. Na kratko torej, skušajte razu-;prost: 3 petlje desne in eno levo, 'Seti vsebino igre in jo primerjati z;3 desne, 1 levo. V drugi vrsti pa ves Vsakdanjim življenjem.	j čas same gladke, to se pravi, zmerom
če berete, berite pazljivo in z razu-»desne. Vzorec se ponavlja, tootn. Iščite lepoto besed in sloga, ki: Najprej za prednji del Jopice na-Vam ga delo daje	• snujte kakšnih 84 petelj, (če boste
Barva oči in obleke:	!videli' da bo to za vašega malčka
Neki znameniti slikar nam je o od- •
*osu oči do oblek dal sledeče podatke: : ce Imate zelene ali sinje oči, potem '
’ • *-?-*«— g—*
ra
86 varujte zlatih zob. Kadar se hočete Polepšati s kakšnim nakitom, pazite,. da se	bo nakit ujemal z vašimi	očmi :
^ da	se bo podal k njim.	5
Sinjim očem se poda: Safir, tirkiz.: akvamarin in ametist; zelenim pa •
Smaragd in tirkiz. če imate rjave oči •
D°site rubine in topaze.	:
ženska z rjavimi očmi bo lepša, če j nosila obleke rumene barve, žen- • ska s	sinjimi očmi naj pa	nosi	sinje, I	—
Selene	ali vijoličaste obleke.	Zelene oči :	VrSt .
“ajbolj poudari svetlo zelena obleka, j	——
če pomislimo zdaj še na moža, mo- i  --------------
mod m	*k	1cmnlnfm!prevelilto ali PremaJhno. ^ P°. telr)	pa snemite trikrat petlje	za ramena,	hlačnico. V sredi, pri 33. petlji
Svnto	Ntor	ne	4™	^ J ravnajte.) Začnite s pletilkama 2 ta pol	£me ^ hkrati<	dajte eno petljo, pri 34. petlji
»i	v	™-ataiTa mrote Jln pletite 3cm vlsoko v Patentnem Za rokavčke nasnujte 40 Detelj 8 drugo. Tako nadaljujte v vsaki dr
p,av “'	si®	nrfpie^nrfnw-’:vz®rčku-	to x pravi- dve desni 111 dve nletUkl™ L 3- Tvrst nletite same vrsti, ta sicer 20 vrst visoko. Tako
&evinE?	| levi. Potlej prenesite na pletilki št. 3	J;	6 uSe vmefto! dajte 22 petelj. Nato snemite za
6 obleke glavno vlogo'	lin pletite v fantazijskem vzorčku. Ta- £““• J fs“	T™8	£	junico 33 petelj, v sredi vam
------------------------------------;ko delajte 12 cm visoko, ne da bi kaj ^^7oN^^iu^vfanta- ostane tistih 22 petelj. Pletite jih 2
| snemali ali dodajali. Potlej pa začnite	6	cm	m-	visoko. Potlej spet nasnujte za vs
1euol!	{snemati za rokavni odprtini, ta sicer:	J	snemati ta sicer tako da v za- hlačnico po 33 petelj, odslej vzem
KCalitithl MUSVttl	najprej 3 petlje na vsaki strani, po- «“» “X vVste fnaLte bo 4 Mtlje skupaj v vsaki drugi vrsti po dve
Stlej po 2 petlji in naposled štirikrat	CfcUUfc	tlji, tako da snamete tistih sredn
po l petljo v vsaki drugi vrsti. Ko je	hkrati	22 petelj do konca. Potem pletite
trokavna odprtinica visoka štiri centi- J* J	’	ravnost 15 cm visoko, nato pa 2 ta
• metre, razdehte delček na dve polo-	Za ovratnik nasnujte posebej	9 pe-	cm vig0k0 g pletilkama št. 2 ta
• vici. Prvo polovico pustite, drugo pa	telj in ga pletite gladko,	to se	pravi,	patentni vzorček. Na vsaki strani
i oletite dalje. Najprej pletite naravnost same desne, ta sicer 26 cm visoko. Po-	nrimerni razdalji Do
i pletite dalje. Najprej pletite naravnost	same desne, in sicer	ze cm visoko, ro-	pravjte v primerni razdalji po	<
•3 cm, potlej pa v sredi snemajte za	tlej snemite. Lahko	pa tudi najprej	gUmknici, in sicer tako, da snam
! vratni izrez najprej 8 petelj, potlej pa	prednji in zadnji del na ramenih se-	štlri petlje ta jih v drugi vrsti
2 petlji v vsaki drugi vrsti.	Sijete in nasnujete	primerno število	Djetetg pletite patentni vzorček
-	,	    mtonfnitr	fovi	nn	Ir	01’	_
J trikrat po -	-	-	.	t	SF#VVVWl
•S tem je polovica vratnega izreza za- petelj za ovratnik ter ga kar zraven ^ ^ cm vjsojco }n snemite. Sključena, petlje, ki so ostale na ple- napletete.	.. . .
: tilki, pa snemite trikrat za ramena. Ko so vsi deli končani, jih zlikajte PeOje z obeh hlačnic nasnujte {Potlej nadaljujte drugo stran pred- z vlažno krpo; posebno skrbno pa ro- pletilki ta pletite gladko 2 cm viso S njega dela in jo spletite prav tako. bove. Vstavite rokava. Pod ovratnikom Za naramnice pa nasnujte 9 petel ! Za hrbet nasnujte kakšnih 78 petelj napravite dve zanki in prišijte dva jih pletite v fantazijskem vzorč Js pletilkama št. 2 in pol in pletite beia gumba.	34 cm visoko. Na koncu vsake nara
•3 cm visoko v patentnem vzorčku. Po- Jopica je končana.
• tem nadaljujte s pletilkama št. 3 in
} pletite v fantazijskem vzorčku 12 cm Za hlačke pa®1	j^ve po možnosti še enkrat polika
•visoko Za rokavni odprtinici snemajte	št. 2 in pol 66 petelj in pletite za pas	,	malček	v
im vsaki strani- 3 metlic 2 petlji in	5cm visoko. Potem nadaljujte v fan-	upamo,	da	se	bo	vas	maices	v
i štirikrat do 1 petljo v vsaki drugi vr-	tazijskem vzorčku s pletilkama št. 3	ljubki pomladanski	oblekel prav	do
isti. Pletite še 10cm naravnost, potlej	do višine 15cm. Takrat začnite plesti	počutil.
nice napravite gumbnico.
Vse dele polikajte, jih sešijte in
a Danskem sl družine z avtomobili JT 1® teh ni malo — za velike dru-izlete takole pomagajo s sedeži: T* Priklopna stola polože oblazinjene na sedež In naslonjali. Deski V® nekoliko daljši od obeh stolov, tako ima na klopci dovolj prostora ves *Wobiž«. Deska na naslonjalo Je tako “•rejena, da jo lahko kar nataknejo r* naslonjali stolov (glej sliko 3!), J°leK tega imata pa obe deski v sredi
Majhni deščici, da se deski ne mo-Med vožnjo premikati sem in tja.
Če imate šele dvajset let...
Nikar ne mislite, da je z dvajsetimi leti še prezgodaj, da si pričnete negovati svoj obraz. Vse mozolje ta zaje-dalce morate redno negovati ta odstranjevati takoj, ko se narede, da ne bo vaš obraz pozneje grob in razoran. Nihar ne mislite, da postane obraz mozoljast od .prehude* krvi in da bo to kar samo od sebe minilo. Mlada dekleta morajo imeti lep in čist obraz, nežen ko rožni popek. Mozolji ta zajedale! so pa* neprirodna ta nezaželena nadloga; nje vzrok je nepopolna higiena, okuženje, slabi ali neustreza-joči kozmetični pripomočki, ali pa kakšen organski nedostatek.
Ce imate dvajset let, uporabljajte kolikor mogoče malo šminke in si nikar ne barvajte las. Največja mikav-
Najnovejše vozičke, igrače, raznotera kolesa samo dobre znamke
S. REBOU
na vogalu Mlkloiiče-ve in !a«Car|m
uporabo mila in vode; mastno kožo očistite zvečer z mentolovo raztopino, suh obraz pa z mandljevim mlekom.
Praki-i”* sto*a- Ta naprava Je zelo ;cna, saj ni nič manj prožna in udobna od ostalih sedežev.
nost mladega dekleta je čist in svež obraz, šminka pa obraz nekako uniformira in obraz postara. Počrnje ne trepalnice, podaljšane obrvi, rdečilo, vse to prihranite za tedaj, ko vam bo že trideset let. Izkoristite to desetletje, ko ste lahko še naravno lepe ta mikavne l
Nega mladega obraza naj bo pred-vsrm zelo enostavna. Dobro milo, ka-frna raztopina za mastno lice, in mastna dnevna krema za suho lice.
V	mlajših letih lahko rabite še temnejši puder, medtem ko starejše dame s pridom uporabljajo samo puder svetlejših odtenkov.
Nohtov nikar ne loščite z loščem kričeče rdeče barve ali pa- celo z loščem vijoličaste barve. Za mlada dekleta je nailepši lošč v bledo biserni barvi.
Ko vam je trideset let, zamenjajte
Posebno skrb posvečajte gubam oči in jih večkrat natrite z mas kremo. Pričnite tudi z veščo ma lica in s kakšnimi lepotnimi maska Po tridesetih letih si daste trajno nakodrati, medtem ko Jih mlajših letih pustite kar lepo v m Mlada dekleta se morajo česati stavno in mladostno. Trajno kodran naj jim nadomestita ščetka ta glavn Masaža telesa ta parne kopeli, tudi sončne in zračne kopeli so trebne, da se tek) redno iznebi nov. Po tridesetih letih žena ne s menjati teže svojega telesa, kajti vs takšnega menjavanja teže, se ko raztegne ta postane mlahava, izgu prožnost ta odpornost, ta se rac guba. Pameten način prehrane, stradanja, je pa glavni ta edini po za zdravje, mladostnost in lepoto.
Pri teiav vsled hemoroid
pomagata že 1 ( Leo-piluli, če jemljete po
Ogla» reg. pod Sp. br.
edi
o 'sredstvo poma že po petih, šes urah do lalikeg prijetnega odvaj
od 28. X. 1938
Leo -pilu le
Porabiti nasveti
Nič ni bolj neprijetnega od trg
na najrazličnejših mestih. Proti si pa lahko pomagate na Kaj pre
način; boleča mesta nadrgnite s pentinom, položite nanje flane
SAH:w
Problem it. 25
Sestavil F. Miiller d.Werra (1889)
Mat v 3 potezah (B 41)
Problem št. 26
Sestavil YV. A. Shtakman (1900)
Mat v 4 potezah
(B 52)
Klasična kratka partija
Škotski gambit (Newyork 1859)
Beli:	Črni:
P. Morphy	Perrin
(brez Sbl)	
1. e4	e5
2. Sf3	Sc6
3. d4	eXd4
4. 1x4	Lc5
5. o—o	d6
6. b4	Lb6
7. b5	Se5? (Sa5)
8. SXe5	dXe5
9. f4	d3 šah
10. Khl	Dd4
11. LXf7šah	KXf7
12. fXe5 šah	Ke8
13. Di3	Se7
14. Df7 šah	Kd8
15. Lg5	DXe5
16. Tadl	DXg5
17. TX d3 šah	Ld7
18. Df8 šah	TXf8
19. TXf8 mat.	
šahovska kombinacija
Pozicija iz partije IHingvvorth-AIejcander (Hastings 1931)
us _
'i u m
mm mim
Cmi Je igral
14. ....	f6—f5? a beli je odgovoril
15. Sc3—d5!
in črni se je vdal, ker izgubi figuro.
Rešitev problema št. 23
1. Lb3—dll	Kf5—gfl
2. Da2—g8šah
3. Dg8—g7 (g4) mat.
1.......
2. Da2—c4šah
3. Dc4—d4 (g4) mat.
1. ....
2. Da2—e2
3. Dc2—e5, g4 ali h5 mat.
Na 1........ Kf4	sledi	2. Df2šab.
kar koli
Kf5—e4 kar koli
Kf5—g5 kar koli
Bešitev problema št. 24
krpe in nekaj minut po njih likajte s toplim likalnikom. Tako preženete] tudi revmatizem.	i
1. Lf3—h5
2. Se5—f7 šah
3. Ld4—f2 mat. 1.......
2. Se5—f3šah
3. Ld4—e5 mat.
Kh4—g5 Kg5—h4
Kh4—g3 Kg3Xf4
S7. nadaljevanje
Ni se domislila, da bi utegnil ta ali oni utrujeni diplomat izbrati kakšen samotnejši kotiček, kjer bi se odpočil, predvsem pa pobegnil pred radovednimi časnikarji.
Narobe, Orana je naivno upala, da bo Miguel po napornem delu iskal razvedrila v velikih in razkošnih hotelih, v zabaviščih, kjer se shajajo ljudje z vseh vetrov. Razen tega se je skušala približati posebno vsemu, kar je bilo francosko, ne da bi bila pomislila, da bo morda Miguel iskal družbe rajši v nemških in italijanskih krogih.
Tako je mlada žena tri dni brez uspeha iskala svojega moža. Obedovala in večerjala je v raznih velikih restavracijah, sprehajala se je po vseh ulicah, kjer bi ga utegnila srečati, pridružila se je celo nekim znanim pariškim časnikarjem, upajoč, da ji bodo ti vendar že pomagali najti Miguela.
Lepega dne ga Je pa le zasledila, in sicer tedaj, ko je najmanj pričakovala.
Odzvala se je bila povabilu nekega znanega francoskega časnikarja; spoznala ga je pred več meseci pri svoji sestrični v Parizu.
Bil je mož okrog štiridesetih, zaupen in simpatičen, veder in vsak trenutek pripravljen storiti vse, samo da ugodi kakšni lepi ženski ali pa izvoha kakšno novico za svoj list.
Orana, vsa mladostna in lepa, se mu je zdela pripravna odskočna deska za vstop v družbo; ni je povabil toliko zato, da bi jo poučil o tem in onem — Orana ga je namreč takoj vprašala po podatkih o španski delegaciji, ne da bi omenila ime svojega moža — temveč vse bolj zato, da bi ga ljudje videli v njeni družbi in da bi imel neposredno korist od tega.
Bil je srečen, da se je lahko nekoliko pobahal pred to lepo žensko in ji pripovedoval razne senzacionalne novice, ki je o njih trdil, da jih je sam izvohal.
Imel je toliko opravkov s pokloni, da je čisto pozabil na namen svojega povabila in na svojo obljubo Orani, da ji bo pomagal izslediti nekega španskega znanca, baje člana španske delegacije. Nepristranski opazovalec bi opazil, da možakar kaj malo pozna člane raznih delegacij, kajti mož, ki ga je Orana tri dni zaman iskala, je sedel v njuni bližini, v družbi dveh gospodov, ne da bi ga bila Orana in njen spremljevalec opazila.
Orana je verno poslušala svojega novopečenega znanca, upajoč, da bo izvedela mnogo važnih novic, ki bo z njimi presenetila Miguela, češ, kako dobre zveze je imela v Ženevi in iz kako zanesljivih virov je dobivala razne novice. Prav ko se je vrli časnikar trudil, da bi ji razložil namen takratnega zasedanja Zveze narodov, je mlada žena na lepem opazila na drugem koncu dvorane svojega moža.
Sedel je v najbolj' oddaljenem in naj mirnejšem kotičku in večerjal v družbi dveh gospodov. Nehote so njegove oči poromale po gostih in se nenadno ustavile ob Oranini mizi. Mladi mož se je nenadno živo zganil. Na njegovem resnem obrazu se je zazrcalilo presenečenje, prav v trenutku, ko ga je Orana zagledala in vzkliknila sama pri sebi:
»Vendar že!«
čeprav presenečen, se je Moreno obvladal. Obsedel je pri svojih tovariših, morda pri svojih gostih, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Gospoda ob njegovi mizi sta bila že starejša od Morena; sodeč po njuni zunanjosti, sta bila Spanca kakor on. Miguel ju je spoštljivo poslušal in sl zdaj pa zdaj kaj zabeležil v zapisnico, ki je ležala pred njim na mizi.
Orana še slutila ni, da bi utegnila zbuditi družba tujega moškega v Morenu kakršen koli zli sum. Videla je samo, kako dobro se zna njen mož obvladati, in to jo je zjezilo. Rajši bi videla, da bi bil nejevoljen zaradi njenega prihoda, kakor pa tako ledeno ravnodušen...
Kislo je požrla svoje razočaranje, potlej se je pa obrnila k svojemu spremljevalcu:
»Ali morda poznate tiste tri gospode ob mizici na koncu dvorane?« ga Je radovedno vprašala.
»Vsi trije so plemiči.«
»Da, pozna se jim, da so Spanci. Rada bi pa vedela njihova imena.« Mlada žena ni odnehala.
»Popolnoma neznani so mi,« je priznal njen spremljevalec, »sicer pa za nas časnikarje tudi niso zdaj nič kaj važni, španski problem je danes tako rekoč urejen. Prispeli so najbrže samo zaradi kakšnih nepomembnih popravkov ali zahtev.«
»Vseeno bi pa rada vedela, kdo so,« jo trmasto ponovila Orana.
»če je tako,« je vljudno odgovoril časnikar, »vam prav lahko pomagam. Vprašal bom hotelskega ravnatelja. On bo prav gotovo vedel, kdo so njegovi gostje.«
»Vprašajte ga, prosim,« je vneto potrdila Orana, potlej pa nekam plaho pristavila: »Toda pazite, da ne bo nihče opazil...«
jtfu&vzeH
španskega častnika
»Bodite brez skrbi!«
Poklical je ravnatelja. Ni se bil zmotil. Uslužni gospod mu je hitel pojasnjevati:
»To so zastopniki Španije. Največji izmed njih je Salvades, španski poslanik v Bernu. Drugi, starejši, de Parragua, je šef španske delegacije; no in tretji, najmlajši...«
»Tretji?« se je vznemirila Orana, in srce ji je pričelo burno utripati.
»Tretji je Moreno, nekdanji letalec. Zdaj se je posvetil diplomatski karieri; vse se zdi, da mora imeti vražjo voljo, kajti španska vlada ga je poslala v Ženevo, v oporo Parragui, ki že tako slovi kot izvrsten diplomat...«
»Hvala za pojasnilo,« je dejal časnikar in si hitel pisati imena v zapisnico pred seboj. Potlej se je obrnil k Orani:
»Ali ste zdaj zadovoljni, lepa gospa?«
»Popolnoma.«
»Ali vam ta imena kaj posebnega pomenijo?« jo je nekam začudeno vprašal časnikar.
»Uganili ste. Posebno eno...«
»Oh! Ali mi mar veste kaj posebnega povedati o teh gospodih?« jo je v poklicnem ognju vprašal spremljevalec.
»Kaj naj vam povem?« je bila zdaj vrsta na Orani, da se začudi.
»No, kakšno anekdoto. Kakšno posebnost... dogodivščino. Veste, ljudje to tako radi bero. Saj razumete?«
»Razumem... Hm...«
Oklevala je. Priložnost je bila vabljiva, skušnjava velika.
Sleherni živec v njej se je uprl, ker je videla svojega moža tako mirnega, čeprav je vedel, da sedi nekaj korakov poleg njega ona, njegova žena.
V tistem trenutku so ji šinile skozi možgane vse pritožbe proti Miguelovi nebrižnosti v sedanjosti in preteklosti.
Ali je mogoče, da ta človek, ta diplomat, ki bi vendar moral poznati umetnost pridobivanja naklonjenosti — da ta človek tako robato in ponižujoče z njo ravna? Tako malo mu pomeni, da ji ni niti zaupal, kakšen je njegov pravi poklic. Njo, svojo ženo, je odrinil od najvažnejše strani svojega življenja. Morda zato, ker jo zaničuje... ali pa — to bo še verjetnejše — ker ji hoče prikriti svoje pravo življenje. Nekaj je pa nedvomno dokazal s tem svojim vedenjem, nekaj, kar je prav tako važno: da je ne ljubi.
Pravkar je dokazal, da je v družbi sploh noče poznati!
Zakaj ji vendar ni privoščil ne prijaznega pogleda ne pozdrava?!
Hči graščaka Cadrerona je začutila, kako vse trepeta v njej zaradi užaljenega ponosa in ranje-rega samoljubja.
»Oh, tako daleč smo že, da ga je sram pred menoj! Ničesar noče
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA N. N.
vedeti o meni! Prav. To mi bo pač drago plačal!«
V sveti jezi in užaljenosti niti ni pomislila, da bi utegnilo njeno pripovedovanje njenemu možu kakor koli škodovati. Čutila je željo po maščevanju, in ta želja je premagala sleherni pomislek.
Skušala je ostati mirna, kakor da bi ji vse to ne bilo nič mar. Z nasmehom se je obrnila k svojemu spremljevalcu in mu tiho dejala:
»Da, mnogo vem o enem izmed njih... prav čedno zgodbo... pravo ljubezensko romanco, tako romantično, da bi navdušila vse vaše bralce.«
Časnikar je kar poskočil od veselja in radovedno zapičil oči v lepo ženo. Proseče je vzkliknil:
»Nekaj veste? Oh, povejte mi vendar!«
»Hm... to je zgodba intimnega življenja enega izmed teh treh,« Je obotavljaje se rekla mlada žena, ne vedoč, kako bi pričela.
»Nič za to! Saj lahko poveste zgodbo taktno... diskretno...« jo je izpodbujal radovedni časnikar.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in Bvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Toda pod pogojem, da ne boste napisali, kdo vam je dal te podatke,« je nekam hlastno odgovorila mlada žena.
»Drži. Torej?«
»Pravo ime najmlajšega izmed njih. Morena — kakor je rekel hotelski ravnatelj — je Miguel de Plata...« je pričela Orana.
»Počakajte, da sl zapišem. Mi... guel de... Plata. Ali to za gotovo veste?«
»Popolnoma za gotovo. Njegova žena je moja najboljša prijateljica.«
»Izvrstno! Torej?«
»Da. Poročila sta se med špansko državljansko vojno. No, in zdaj se prične prava ljubezenska zgodba... Bilo je v Barceloni. Nista se niti poznala. Sploh ne. To zapišite.«
»Sploh se nista poznala?«
»Ne. Zaljubila sta se na prvi pogled!«
»Srčkano!«
»No, in česar vam še nisem povedala, to je najbolj zanimivo: komaj uro po svojem prvem srečanju... po prvem spogledu... menda me razumete?«
»Da.«
»Uro nato sta se poročila.«
»Neverjetno!«
»Da, v eni uri je bilo vsega konec. Menda se spominjate, da so bile v državljanski vojni poročne formalnosti kaj preproste?«
»Res, spominjam se.«
»No, prav. Tako sta se torej poročila. Pod vtisom ljubezni na prvi pogled! Drugo jutro je moral Moreno odriniti na fronto... pustiti svojo mlado ženo obupano samo, po poročni noči, po prvi edini ljubezenski noči...«
»Ljuba gospa, saj mi pripovedujete pravi, pravcati ljubezenski roman!«
Nasmehnila se je, in čeprav so jo časnikarjeve besede nehote zbodle, je bil njen nasmeh vseeno nasmeh sreče.
»Da, prav imate. To je pravi roman! Čudovit roman!« je sanjavo pristavila.
»In ta zveza še drži?« je živo vprašal časnikar.
»In še kako!« je vzkliknila mlada žena. »Obožujeta se. Ona je lepa, mlada žena, hči nekega francoskega industrijca in plemiča... In on? Kakor vidite, je čeden gospod, zelo dobro vzgojen... pravi gentleman! Pravkar ste izvedeli, da je zelo sposoben diplomat... Zdi se, da je izredno dodelana, izrazita osebnost...«
Časnikar jo je začudeno pogledal.
»Pravkar ste dejali, da ga ne poznate, zdaj mi pa pripovedujete o njem stvari...«
»Oprostite! Njega sem poznala, toda drugih ne,« je hladno odgovorila Orana.
»Vprašal sem vas samo zato, ker morajo biti podatki za naš časopis popolnoma pravilni in resnični,« je vljudno pojasnil časnikar.
Njegov dvom je izpodbodel Orano kakor izpodbode konja ostroga, živahno je dejala:
»Prepričani bodite, da sl nisem ničesar izmislila! Vprašajte moje starše ali mojo sestrično! Povedali vam bodo, da izredno dobro poznam ta dva človeka, posebno pa ženo tega mladega diplomata.«
»Madame de Plata?«
»Da. Madame de Plata je moja prijateljica, moja najboljša in najintimnejša prijateljica, tako rekoč moj drugi jaz.«
»Hvaležen sem vam, da ste mi to povedali. Tako prijetno je pisati takšne nežne in romantične ljubezenske zgodbe današnji čas, ko tako pogrešamo idile hi romantike,« je vljudno dejal časnikar. »Ljubezen mladega, zmožnega diplomata na prvi pogled, poroka v eni uri... vse to je res izredno zanimivo?«
»Kaj ne?«
»In vaša prijateljica, ali ljubi svojega moža?«
Orana je cb tem nenadnem, odkritem vprašanju nehote zardela.
Prvi april
V prvem razredu gimnazije razlaga profesor otrokom o planinah na ev-ropsko-azijski meji. Ko opazi, da mali Peter ne posluša, ga hoče iznenaditi
»Peter, ponovi vse, kar si slišal o Uralu!«
»Ural je... Ural je... najvišja gora v Alpah!«
»Kaaaj? Kaj je Ural? Sedi, dvojko dobiš!«
Petru je nerodno, ker ga je profesor ujel pri nepazljivosti, in se hitro Izgovori:
»Prvi april, gospod profesor,« se nasmehne. »Ural ni najvišja gora v Alpah ampak glavno mesto Argentine.«
Sama
V prepolnem tramvaju stoji gospodična Milica. Na lepem jo nekdo pokliče:
»Zdravo, Milica, ali sl sama?«
Moč navade
»Pomisli, izvedel sem, da je Lipetu žena ušla že tretjič, odkar sta poročena.«
»To ni nič čudnega. Prej je bila kuharica in je neprestano menjavala
službe.«
Med prijateljicami
Prva prijateljica: »Pavel je zmerom tako vljuden nasproti meni.«
Druga prijateljica: »Da, da, tudi meni se zdi dolgočasen!«
Slaba trgovina
šolski nadzornik pride v ljudsko šolo ravno med zemljepisom in vpraša nekega učenca:
»Povej mi, zakaj je zemeljska obla zgoraj in spodaj sploščena?«
Deček se niti ne zbere, da bi pomislil, ko že na težko vprašanje odgovori učitelj:
UMI?
»O, prosim, gospod nadzornik, tega nismo mi pokvarili. Takšen globus smo dobili že od trgovca.«
Pri neki priložnosti pripoveduje nadzornik ves razburjen o tem dogodku svojemu znancu pri obedu:
»Pomislite, vprašal sem nekega učenca, zakaj jo zemeljska obla zgoraj in spodaj sploščena, učitelj mi je pa odgovoril, da je trgovec poslal takšen globus.«
»Da, da,« se zgraža nadzornikov znanec, »tudi jaz sem mu večkrat svetoval, naj nikar ne kupuje šolskih potrebščin pri trgovcu Brglezu.«
Nesporazum
»Poslušajte, Rezika, včeraj so vas moji znanci videli v kinu v moji obleki.«
»Saj vendar ne mislite, gospa, da bom šla v tako staromodni obleki na ples?«
Lovska dogodivščina
Lovec ranjenemu gonjaču: »Zelo mi je žal, da sem vas ranil. Kako se pišete?«
Gonjač: »Medved.«
Lovec: »Ni mogoče? Medved se pišete! Nšte sto dinarjev. Zdaj se bom vendar lahko pohvalil, da sem vsaj enkrat v svojem življenju medveda ustrelil!«
Izbira poklica
»Kaj bo vaš sin, ko bo končal šole?«
»Učitelj bo postal.«
»Ali ima kaj smisla za pedagogijo?«
»Da, že zdaj ljubi počitnice.«
Otroške
»Dobro jutro, gospa,« pozdravi majhno dekletce svojo prijateljico pri igri. »Zdaj hitim domov, da skuham kosilo svojemu možu.«
»O, jaz imam pa še dosti časa za kuhanje korila,« se odreče prijateljica. »Meni se ne mudi, kajti moj mož je — vdovec!«
»Mama, novo žogo bi rad!«
»Ali sl ob pamet, otrok moj! Saj je stara še čisto dobra!«
»Saj sem tudi jaz še čisto dober, in vendar si kupila drugega sinčka...« *
»Ali v šoli pazljivo poslušaš, sinko?«
»Seveda, očka!«
»Kaj pa najpazljiveje poslušaš? Kaj te najbolj zanima?«
»Najbolj poslušam proti koncu ure, da slišim — zvonec...«
*
»Jožek, ali veš, kako so se imenovali ljudje, ki so v starem veku živeli ob reki Nilu?« vpraša učitelj.
»Vem, gospod učitelj — mumije!«
Italijanski humor
Majhno dekletce vpraša v šoli učiteljico:
»Gospodična učiteljica, ali je Bog bolan?«
»Kako ti je pa to šinilo v glavo, otrok moj?«
»Moja mamica je btala v časopisu, da je ljubi Bog doktorja Paccija k sebi poklical.«
*
Francesco odpotuje v Newyork.
Ko se sprehaja po Broadwayu, se mu utrga nogavična podveza in pokuka Izpod hlačnice.
»Hej, Sir!« zavpije neki majhen prodajalec časopisov, »vaša trakulja bi rada pobegnila!«
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tud! za bolnika mnogokrat važnejše cd trsne!
Zato piite Vi in Vaš bolnik cim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki ie obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Prospekte !n »sa potrebna nav:di!a pošlje gret,s in z veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Za en sam trenutek so njene oži poromale k mlademu Špancu, sedečemu ob mizi v kotu, in se ustavile na njem, na njegovi lepi, izraziti glavi, s temnimi, nekoliko kodrastimi lasmi, na ponosnem moškem obrazu z energično brado. Objele so njegovo sloko postavo, ki jo je tolikokrat na tihem skrivaj ogledovala, kadar sta drug ob drugem, z roko v roki korakala po nočnem Parizu.
Drobna gubica je skalila njeno belo čelo, ko je dejala: »Kajpak, tudi moja prijateljica obožuje svojega moža! Njeni starši so mi to povedali prav pred kratkim, komaj dva dni je tega... Pri njih sem bila, preden sem odpotovala v Ženevo.«
»Razumem, da se zanimate za mladi zakon,« je vljudno odgovoril časnikar. »Povejte mi vendar,« j« vzkliknil nenadno, »ah je ta mlada žena res tako lepa, da se utegne preudaren, hladen človek, kakor se zdi ta španski diplomat, na prvi pogled do ušes zaljubiti vanjo?«
»Ni napak... čedna je... zdrava, mlada... polna življenja,« je v zadregi naštevala Orana, »sicer pa, saj veste, ljubezen ima svoj okus... In kakor se zdi, naš diplomat ni imel slabega okusa,« je skoraj hudomušno pristavila.
»Res srečen zakon! To ste menda hoteli reči, mar ne?«
»Da, prav to. Kakor dva golobčka sta!«
In kakor da bi v domišljiji gledala zanimiv film, se je zagledala v daljavo in pričela pripovedovati:
»Zmerom sta skupaj... Nikamor ne hodita, če pa slučajno le morata kam v vas ali po opravkih, gresta vselej skupaj, življenje drugih ju ne zanima...« In kakor ▼ sanjah je dokončala: »Prijetno mora biti takšno življenje v dvoje, res.«
»Samo, če ni predolgočasno,« je podvomil časnikar z modrostjo štiridesetletnega samca.
»Oh, njuno življenje nikakor ni dolgočasno,« je vzkliknila Orana v nenadnem ognju.
Med govorjenjem se je mlada žena vsa razvneta sklanjala globoko k svojemu spremljevalcu, da mu ne bi ušla nobena beseda. Časnikar jo je pa zaverovano poslušal in že v mislih pisal zanimivo poročilo svojemu listu. Orani so od veselja nad tem domislekom kar žarele oči, okrog črešnjevordečih ustnic ji je pa zdaj pa zdaj zaigral hudomušen smehljaj. In zdelo se je, kakor da bi se tudi njen spremljevalec nalezel njene dobre volje, kajti zdaj pa zdaj se je zadovoljno nasmehnil ali se pa sklonil k Orani in k njenemu navdušenemu pripovedovanju kakšno duhovito pripomnil. Nepoznano oko bi, sodeč na prvi pogled, videlo v čednem, razigranem paru mladoporočenca v medenih tednih ali pa novopečena zaljubljenca.
če ljudje vidijo, kako lepa dama in čeden moški prijetno kramljata, se spogledujeta in si nasmihata, nehote zmerom mislijo na ljubezen in ne na prijateljstvo.
V trenutku, ko se je Orana ob opisovanju svoje ljubezni do Morena sanjavo 'zagledala v daljavo, je opazila, kako njen mož z drugega konca sobe nejevoljno in mrko ogleduje njenega spremljevalca.
Zmagoslaven smehljaj je kakor sproščenje zaigral na lepem obrazu mlade žene.
Ali je mogoče, da se je njen mož vendarle otajal? Torej mu le ni vseeno, kakšen je človek, ki spremlja njegovo ženo?! In čeprav je ta ponosni — najrajši bi rekla ošabni — možak pravkar zatajil svojo ženo, ga je vendarle zbodel pogled na tistega, ki je tako samo po sebi umevno sedel in kramljal ob njeni strani...
Pobesila je oči, da Moreno ne bi mogel videti utrinka sreče, ki se je nenadno vžgal v njih. Spet se je globoko sklonila k svojemu spremljevalcu:
»Posebno nečesa ne smete po-zabiti! Napišite, da je ta hladni, preudarni diplomat do svoje žene neverjetno nežen in čustven. Da. kar blazno je zaljubljen vanjo— Ce bi ga varala, ali če bi samo podvomil o njeni ljubezni, bi bil zmožen storiti kaj nepremišljenega zaradi ljubosumnosti...«
‘ UHU "iciasaa
edp	•§*
K ^	^P|	*P*	|R:	jfUj'.
11 riaaiiii
MII
soaoaaoaaa
Nemški uvoz iz
Celotni nemški uvoz 1. i9;w
Jugosla-
vije
Homu
nije
Kako je prav za prav z blokado?
Doslej še zmerom tri vrzeli: na severu, na jugovzhodu in na Daljnem Vzhodu. — Švedsko železo je Nemčiji potrebnejše kakor človeku vsakdanji kruh. — Uvoz tretjega rajha iz jugovzhodnih držav Nemčiji še zdaleč ne bi zadoščal, tudi če bi te države ves svoj prebitek njej namenile
3. septembra 1939. so nemške trgovinske ladje na splošno izginile z oceanov in z morja. Kar jih je ostalo v prometu (predvsem v Severnem Atlantiku in Vzhodnem morju), tako rekoč nič ne pomenijo, tako majhno je njihovo število. Nemška trgovinska mornarica je štela pred dvema letoma (po statističnih podatkih z dne 1. julija 1938!) 4,244.000 ton, t. j. 6'3°/o svetovne tonaže. Če tolikšna mornarica od danes do jutri izgine Ir prometa, se to mora nekje poznati.
V svetovni vojni je trajalo nekaj let, preden je zavezniška blokada začela roditi sadove. V sedanji vojni kaže, da je zaveznike že pol leta v°jne izučilo. Velika Britanija in Francija mislita, da je treba po vsa-, ki ceni zadelati nevtralne vrzeli, češ da skoznje blokada le preveč pušča,.
V prejšnji številki smo priobčili zelo poučno statistiko Manchester-Guardiana o izvozu ameriškega bombaža preko nevtralnih držav v Nemčijo. Podobno kakor z bombažem je tndi z drugimi za vojno potrebnimi surovinami.
Prv^r,-etapa zavezniške blokade je Veljala-rsamo nemškemu uvozu; šele ko so Nemci lani v novembru začeli Vojno s tako imenovanimi raagne-tifnimi minami, so Angleži in Francozi za odgovor proglasili blokado Se nad nemškim izvozom.
Nasproti nevtralcem so bili žavez-niki v začetku zelo obzirni; toda obvestili so jih, da bo blokada veljala tudi zanje, če bodo trgovali z Nemčijo. Tako je pred nekaj tedni pa-stala ona znamenita afera z nemškim premogom, namenjenim Italiji; takrat so sicer Angleži pristali na kompromis, vendar od tistih dob noben parnik več ne prevaža nemške-Ra premoga v Italijo.
Tako se .je blokadna zanka okoli Nemčije čedalje bolj zadrgovala, ne da bi se bila tudi zadrgnila. Ostale So še vrzeli v skandinavskih vodah, v jugovzhodni Evropi (Balkan) in na Daljnem Vzhodu (Rusija).
Odkar je na Francoskem prevzel vlado veliki gospodarski strokovnjak in odločni nasprotnik hitlerizma Paul Reynaud, Kaže, da je tudi blokadna Politika krenila na nova, odločnejša Pota. Te dni smo brali, da so zavezniki ustavili v vzhodnoazijskih vodah dve ruski ladji, natovorjeni s tihotapskim blagom, namenjenim Nemčiji; dos'ej so namreč Angleži in Francozi Rusom prizanašali (podobno kakor Italijanom). Gibati se je začelo tudi na severu (Skandinavija) in na jugovzhodu (Balkan).
Mislimo, da se zares začenja nova laza gospodarske vojne proti Nemčiji. Skandinavija dobavlja Nemčiji 2a vojno prepotrebno železo; jugo-y?hod je sicer neposredno za Nemalo manj važen (gl. obe razpredelnici na koncu strani), v poštev ji pa Pride toliko bolj kot lina, če že ne kot okno v svet.
Reynaudova blokadna politika — mislimo, da se ne motimo, če jo imenujemo po francoskem premierju — utegne biti velika stvar. Če uspe, bi Se znala vojna neznansko hitro po-°striti; ni pa izključeno, da bi se tudi nežnansko skrajšala.	O.
Nemška produkcija železa
Nemčija (slab železovec) > 11*1 Avstrija (dober železovec) 2'7
Skupaj (v milijonih ton) 13*8
Nemški uvoz železa s Švedskega .....	8’9
z Norveškega . . ...	18
od zaveznikov...................7'5
iz prekmorskih dežel ...	3’7
Skupaj (v milijonih ton) 21-9
V vojnem času so nemške pgtrebe po železu seveda še izdatno poskočile.
Zanimivo, je, da je 1. 1930. Nemčija uvojsjla zelo malo železa; samo 3'4 'milijona fon, t j. 6krat manj kakor leta 1938. (22 milijonov ton).
Razen Švedske in Norveške pridejo zdaj, v vojni, kot dobaviteljice železa za Nemčijo v poštev le še Luksemburška, Jugoslavija in sovjetska Rusija, a ves njihov izvoz skup je v primeri s skandinavskimi količinami železovca quantite negligea-ble, Rusija ima sicer veliko prvo-
IZGUBE UMSKE TRGOVINSKE MORNARICE
Nemška trgovinska mornarica je štela pred sedanjo vojno 4,471.662 ton. V prvih sedmih mesecih se je skrčila za 263.558 ton, t. j. za 5'9%. V tem številu sp vštete samo prave izgube (ladje, ki so jih Nemci sami potopili, ali so jih pa zavezniki zajeli); dejansko bi pa morali šteti med vojne izgube tudi vse tiste nemške trgovinske ladje, ki se ne morejo ganiti iz domačih ali tujih pristanišč,
AMt
Cornli zemljevid kale glavne pomortka poti, ki to do začetka vojne »luille nemtkltrgovln« ki mornaric; .Bremen-Hewyork-Montroal, Hamburg-Valparalto in dalje skozi Panamski prekop v Kalifornijo; Hamburg-Buepos Aires; Hamburg-Cibral.ar-Suez.Dal|ni Vzhod * »s I relija; Hamburg-Sredozemlje (Južna Francija, Italija, Jadran, Egejsko morje); Hamburg-črno morje; Hamburg-Murmansk, Hamburg-Fms a. Spodnji zemljevid kaže, kakšno je danes stanje na morju; Gibraltar, Suez, Rokav so zapahnjeni, severni Prebod med Veliko Britanijo in Islandijo in Crenlandijo pa straži britanska vojna mornarica. Nemti|i sta ostali le So poti v MurmanaK^ir« v S®*'""'0 prvo od n|i|u mislijo zavezniki pretrgati (to je namen njihove najnovejše politik« proti Norveški in Švedski), tako da bi bila Nem i| odrezana skoraj od vsega sveta. Tudi čez Rusijo bo Nemčija tetko dobivala surovhie ^Amerike: m Azij.9, ker so’	j*
ustavljati ruske parnike na Daljnem Vzhodu in pleniti Nemcem namenJeno blago. - K	V*'*	200	00o	Cn
ladja (Zgoraj) predstavlja too.ooo ton nemške pomorske trgovina v mirnem času; vsaka bela ladja (spodaj) predstavlja 200.000 t zaradi blokade ustavljene trgovine.	(sMatch«, Pariz)
«y£ra£iii4vk4r
J-očk—p f--vž^K-"7	—-,
čl.	o	/>	n
—'J
Švedsko železo
J® za Nemčijo ena izmed najvažnejših uvoznih postavk. Če bi se za-v®znikom posrečilo, pretrgati pohorski promet med Skandinavijo in Nemčijo, bi bilo najmanj tri četrt vojne zanje dobljeno.
Nemčija slovi po tem, da zna sko-ral za sleherno stvar izumiti nadomestek. Toda kljub vsej njeni iznajdljivosti se ji doslej še ni posrečilo, izdelati ersatz za kovine. A brez kovin ni topov ne streliva, ni hin ne podmornic, ni bomb ne letal.
Produkcija železa v Nemčiji (in seveda v deželah, ki jih je okupirala od marca 1938.) doseza kvečjemu tretjino potrebne 4i količine. Nemčija pridobi komaj eno osmino |*ste količine bakra, ki jo potrebuje, in eno petino potrebnega ji svinca,
Nemčija se zaveda, da ji primanjkuje kovin. Zato si že osmo leto *upiči zaloge, podira železne ograje, Predeluje konzervne škatle in rckvi-rira kljuke; zdaj celo že zvonove
Pretaplja.
Koliko so si Nemci s takšno gospodarsko politiko pripravili zalog, seveda nihče prav ne ve V I onrio-Uu sodiio. da premore Nemčija že *eza in jekla za šest mesecev, kosi-,ra in zlitinskih kovin pa za leto dni
Med kovinami je železo najvaž uejše; za vojno industrijo je železo sakor kruh ,v vsakdanji hrani. In “Neža lahko Švedska dobavi Nem č'ji več ko polovico nemške potre °e- Sicer pa dajmo rajši številkam Pesedol
Takšna bo slika nemške oskrbe z uvoženim blagom, ko bo blJkada zadelala se anje v zeli. Vsak simbol na gornjem diagramu pomeni 10 ®/o celotne nemške potrebe po doličnem blagu; belo so označene količine, ki Jih Nemčija zaradi blokade ne bo mogla (ali Jih le zdaj ne more) uvažati. — Cornji diagram, prirejen po pariškem Matohu, navaja podatke o padcu nemškega uvoza bombaža, oljnatih semen, kave in kakaa, volne, petroleja, usnja, bakra, koruze, železa in kavčuka.
Obe statistiki veljata seveda za razmere v mirnem času. Nemčija je povprečno porabila v mirnem času 33 milijonov ton železa na leto. Na vsake 3 tone porabljenega železa je morala torej 2 toni uvoziti, od teh 2 ton pa 1 tono iz, zavezniških držav (Lorene, Alžira itd.) in iz prekmorja.
vrstnega železa, a kaj, l.o ga sama toliko potrebuje! Ruski izvoz železa namreč ne presega pol milijona ton — t. j. toliko, kolikor ga Jugoslavija sama izvozi.
Vse to je dokaz, da je skandinavsko železo za Nemčijo življenskega pomena.
kjer jih je vojna zalotila. In teh je velikanska večina.
Na 1 strani prinašamo številčni pregled nemške trgovinske mornarice in njenih dosedanjih izgub. Statistični podatki po londonskem obzorniku lllustraied London News.)
Nadaljevanje na 1. strani
♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦«♦»»»♦♦♦♦♦*
Jugovzhod ni rešitelj
Balkan je nekoč veljal za evropski politični ognjenik Ta sloves je po svetovni vojni izgubil, a tudi drugi sloves, ki naj bi ga dobil v nadomestek za izgubljenega, ne drži: Balkan ni evropska zakladnica, kakor trdijo ljudje, ki le preradi mislijo s srcem namesto z glavo. Hladne številke nam najbolje povedo, koliko je ura.
Spodaj priobčujemo dve zanimivi in v sedanjih časih le preaktualni statistični razpredelnici o nemškem uvozu iz jugovzhodrih dežel in o balkanskem izvozu. Statistični podatki veljajo za leto 1938., t. j. za poslednje leto pred vojno; le pri Jugoslaviji in ČSR navaja druga razpredelnica številke za leto 1937. (leta 1938. je bil izvoz iz teh držav nekoliko manjši). Nepopolni so podatki o celotnem izvozu Romunije in Grčije, ker obsegajo samo prvih 10 mesecev leta 1978.
Sodeč po številkah obeh razpredelnic, ne pomenijo jugovzhodne države za Nemčijo niti zdaleč toliko, kakor besedičijo nekateri evropski listi.
Če bi Nemčija dobila ves izvOz jugovzhodnih držav, bi k*ila z niim približno tri četrtine svoiih potreb po žitu, dve tretjini potrebne ii količine lesa in skoraj devet desetin potrebnega ji petroleja. A to velja samo za čas miru; v vojni se vse te postavke povečajo, poseono petrolejska poraba.
Boksit, edina omembe vredna ruda, ki jo Balkan izvaža v večji količini — iz njega se izdeluje aluminij ■ | . r» -	*> m ••• Jugo-
slovanskega železa ni šlo do nedavnega niti en gram v tretji rajh; a tudi če bi jugovzhodne države ves železovec pošiljale v Nemčijo, bi to pomenilo manj ko 2K°to vse nemške porabe in manj ko 4% vsega nemškega uvoza te rude.
Edino petroleja premore evropski jugovzhod (Romunija) kolikor toliko. Toda romunski petrolej je v normalnih razmerah predrag in preslab, da bi mogel tekmovati z azijskim in ameriškim; razen tega bi zgolj v mirnem času ustrezal nemškim potrebam, in še takrat le s težavo. V vojnem času poskoči nemška potreba po petroleju za 100—150°/o; torej tudi v tem pogledu jugovzhod ne more biti rešitelj.
(Podatki in statistični razpredelnici po reviji Die Neue Weltbiihne, Pariz.)
Žito...................
Ziviiia ..... Presno maslo .	.
Druge maščobe .	.
Jajca..................
Oljnati sadovi .	.
Tobak..................
Les  ..................
Lan....................
Železovec .... Druge rude .	.	.
Pirit .................
Boksit.................
Bakrov kršeč .	.
Petrolej in bencin .
8.
1
4
h
j
4
947 187 92 42 102 .675 94 .290 261 .928 .736 .431 . lo5 556 967
719
31
2
17
20
69
38
1.004
22
255
82
27
790
10
448
Blago (v 1000 tonah)	Celotni nemški uvoz 1. 1988	Celoitni izvoz iz						
		Romu- nije	Bolga- rije	Jugosla- vijo	ČSR	Ogr- ske	Grči- je	n vseh u-Bovznod-nih dni«
	3.947	918	172	1.074	220	621	2	3.007
Živina		 .	187	48	3	79	1	136	—	267
Presno maslo ....	92	—	—	8	1	3	—	4
Druge maščobe ....	42	—	1				18	—	27
J ajca 			102	9	15	13				14	—	42
Oljnati sadovi . . . .	1.675	87	38	10			lb	5	155
Tobak			94	—	33	3			—	29	65
	4.290	777	—	1.162	789	26	2	2.756
	261	-	—	25	—-	4	—	29
Železovec		21.928	54	- 8	500	—	6	240	808
Druge rude		1.736	16	3	177	—	9	165	370
Pirit		1.431	—	—	126	—	—	186	312
Boksit		1.185	—	—	838	—	361	112	811
Bakrov kršeč ....	556	—	—	42	—	—	—	42
Petrolej in bencin . . .	4.907	3.781	—	—“			~	3.781
DRUGA FRONTA
Ključi za fajnopise v vohunski službi! U'C'	DIVJI	LABODI
Kako v vojni šifrirajo in dešifrirajo zaupna pisma
Rinteleua berete, in še na vsakem koraku slišite o vohunih, zato vas bo zanimalo, kako pišejo vohuni, kako brzojavljajo in oddajajo po radiu »šifrirana« poročila, zdaj oblastem zdaj svojim pomagačem.
Vsi romantični filmi o vohunstvu in p roti vohunstvu so zvečine iz trte izviti. In vendar nista ne vohunstvo ne proti vohunstvo sad razgretih glav; narobe. Na prav trdnih in močnih nogah stojita, zlasti v današnjem času.
V	tajni službi bijejo bitke, ki niso nič manj srdite, nič manj nevarne kakor bitke na fronti.
Nekaj dni po nedavni vojni napovedi se je že angleški Intelligence-Service trkal po prsih, češ do malega vsi sovražni tajni agentje v Veliki Britaniji so za mrežami! To je bila kajpak preimenitna zmaga britanskega protivohunstva in sam britanski vojni minister je priznal, da tistih par vohunov, ki so še o pravem času •dnesli pete, prav nič ne zasenči zaslug britanskega protivohunstva. Zasluga angleških tajnih agentov je zato tako pomembna in vse pohvale vredna, ker se jim je med svetovno vojno posrečilo ujeti na Angleškem le neznatno število sovražnih vohunov.
Intelligence-Service ve, dš za sovražne agente ni največja umetnost dobiti važne podatke, temveč da je njihova najtežja naloga, kako jih spo-roče svojim dopisnikom. Zato je ukazano, da mora sleherno pismo in sleherna pošiljka za tujino na strogo kontrolo in cenzuro; takisto brzojavke ;n tiskovine.
Skušnje, ki si jih je nabral Intelli gence-Service med svetovno vojno, so na moč dragocene, zlasti v tej vojni, ki jo bije zdaj njegova domovina. Tako na primer so nekoč mesece in mesece romale note, prave glasbene note, brez sleherne zapreke čez mejo, dokler se ni neki član angleškega protivohunskega urada domislil, da bi se dale note morda dešifrirati na kla-
virju. Ugotovil je, da se po notali ne da zaigrati melodija, pač pa se je dalo prebrati neko skrivno poročilo.
Poštne znamke in druge, na oko še tako nedolžne stvari, so bile že dostikrat ključ do tajnega kodeksa. Dovolj je, da na znamki odrežeš po en zobec na določenem mestu, pa ti vsak tako manjkajoči zobec pomeni določeno črko, ali kar celo sporočilo.
Največje težave je imel Intelligence-Service z odgonctanjem tajno-pisov. To je prava znanost — in Sir George Aston, starešina oddelka tajne službe »M. I. 5« je posvetil temu vse svoje napore in vso svojo bistroumnost.
Po zaslugi tega strokovnjaka je iz-vojeval Intelligence-Service svojo najnovejšo zmago.
Eden izmed najpreprostejših tajno-pisnih sistemov sestoji v tem, da črke abecede razporediš v drugačnem redu. Ta postopek je znan pod imenom »permutacij«. Tako n. pr. pomakneš vsako črko za eno mesto naprej. A postane B, B postane C, itd.; ali pa za dve mesti naprej: A postane C, B postane D, itd.
Ta način je sicer preprost, zato ga pa tudi ni dosti prida. Zakaj po črkah, ki se najpogosteje ponavljajo, nazadnje vendarle uganeš vso tajno abecedo. Saj je skoraj pri večini evropskih jezikov najpogostejša črka E, pri orientalskih A, v ruščini pa O. Nekateri jeziki ne poznajo ne X no Y in Z, medtem ko so prav te črke v drugih jezikih pogoste. V tajnopisnem besedilu, ki se v njem — denimo — pogosto ponavlja črka T, zamenjaš to črko po vrsti z E ali O ali z A, in kaj kmalu najdeš ključ do vse abecede.
Kadar pa gre za tajnopis, ki ni zgrajen na preprosti permutaciji, moraš pač poskušati na več drugih načinov.
Strateiki	pomen
med Renom,	Mai
že leta 1927. so začeli Nemci graditi prekop, ki bo vezal Srednjo Evropo 3 Črnim morjem in sicer po Renu, Maini in Donavi. Po podatkih italijanskega lista »Forze Armate« bo ta prekop dograjen leta 1945. Vezal bo Bamberg ob Maini z Numbergom in Regensburgom ob Donavi. Dolg bo približno 400 kilometrov in ploven za ladje do 1.500 ton. Ko bo ta prekop končan, se bo v precejšnji meri spremenil ne samo gospodarski pomen rrometa v Srednji Evropi in v donav-kem bazenu, temveč tudi strateško azmerje tega dela Evrope, kajti Sred-lja Evropa bo tako še v tesnejši zvezi
jugovzhodno Evropo.
Ne oziraje se na to, če dograditev ega prekopa pomeni del nemške politike, znane pod imenom »treh B-jevc, kar pomeni železniško zvezo Berlin-Bizanci Carigrad) -Bagdad, je vendar treba poudariti, da so na to gradnjo Nemci ponosni, ker je zanje velikega gospodarskega in strateškega pomena.
Nemčija je danes ob Donavi najmočnejša država. Njeno rečno ladjevje ima okrog 600.000 ton z okrog 90 tisoč konjskimi silami, to je več, kakor /.naša moč ladjevja Jugoslavije, Madžarske' in Romunije skupaj. Vse tri države imajo namreč za okrog 400.000 ton rečnega ladjevja, s skupaj okrog 'i0 tisoč konjskimi silami.
Nove nacionalne težnje terjajo od Nemčije zgraditev velikih rečnih poti, m tako zvezo njenih velikih industrijskih središč s trgovskimi središči Bal-sana in Male Azije. V tem pogledi; so pa rečna pota dosti praktičnejša in cenejša od železnic. Zato je gospodarski pomen r.ovega prekopa tako važen. Lahko rečemo, da bo ta prekop ne samo gospodarskega, temveč tudi političnega pomena za Nemčijo.
V	strateškem pogledu je gradnja tega prekopa za notranjo plovbo po nemškem rajhu važna strateška pot, ki omogoča zvezo, manevriranje in oskrbovanje vojske na skrajnem vzhodu pa tudi na skrajnem zahodu rajha. Z dograditvijo tega prekopa, dobro zavarovanega sredi nemškega ozemlja, se bodo uresničile sanje Karla Velikega in tudi samega Napoleona. Ze ta dva sta namreč njega dni skrbno proučevala možnost takšne zveze med zahodno hi jugovzhodno Evropo.
Ren je po:ebno primerna pot za notranjo plovbo, ker teče po ozemlju, kjer cvete kovinska in kemična industrija. Po Renu bo po novem prekopu vezano črno morje s Severnim morjem. Na njegovih bregovih leže največja trg. pristanišča v Evropi: Hamburg, Rotterdam, Anvers, London in Bremen.
Maina je dolga okrog 500 kilometrov: po njej se odpira pot proti severu ali pa proti jugovzhodu, kar je glavni cilj tega prekopa.
Donava, ki ima najdaljši tok (okrog 2.300 kilometrov) je za Volgo najmočnejša evropska reka. Naposled je sama smer Donave izredne važnosti,
saj vodi iz osrčja Srednje Evrope prav na jugovzhod. Ustje Donave ni tako velike važnosti, je pa blizu velikim in bogatim središčem Bližnjega Vzhoda.
Po vsem navedenem je jasno, da bi se z dograditvijo prekopa med Renom, Malno in Donavo precej povečala gospodarska moč Nemčije. Hhratl bi se s tem pridobila nova zveza, ki bi še tesneje vezala jugovzhod s centralnimi državami naše celine. Toda, to so za enkrat v glavnem samo načrti. Tudi
1.	1945. je še daleč pred nami. In za enkrat bo ostal ta projekt spričo vojne in važnejših stvari — samo projekt.
Upajmo pa, da bo takrat, ko bo projekt že stvarnost, tudi evropsko človeštvo preveval nov duh in bo ta vodna pot v korist vsem, prav vsem evropskim narodom.
Teže je razplesti poročila vohunov, ki imajo eno samo besedo za ključ tajnopisa. Vzemimo na primer besedo »Kaiser«, ki so jo tako pogosto izgovarjali in pisali med svetovno vojno. S to besedo se da napraviti ključ v obliki križanke (ali mreže). Z drugimi besedami: iz te besede narediš 5 vrst po 5 črk. Prvih 5 črk besede »Kaiser« tvori prvo vrsto. Šesta črka (R) začenja drugo vrsto:
K
R
A I S E
3000 cenzorjev na delu
Napisal Stanley Jackson (London)
Pred začetkom svetovne vojne je štel angleški cenzurni oddelek samo 170 oseb; že v začetku leta 1918. je imel okrog 5000 strokovnjakov, ki so noč in dan pregledovali pisma in ostalo pošto.
To pot je Angleška začela vojno z več ko 3000 ljudmi, ki pregledujejo pošto, poznajo tajne šifre in skrivnosti nevidnega črnila. Vsi ti cenzorji govore skupaj 130 jezikov in narečij.
Osebje pripada vsem mogočim poklicem. Pošto in pakete Dregledujejo učitelji, vseučiliški profesorji iz Ox-forda, duhovniki, bankirji in odvetniki. To delo opravljajo za plačo, ki znaša povprečno 350 funtov (okrog
84.000	dinarjev) na leto. V Liverpoolu in drugih večjih mestih pregledajo vsak dan za več ko 5 ton pLem. Po zaslugi uspehov na cenzuri so od septembra 1939. britanske ladje zadržale na morju in zaplenile za 10,000.000 funtov blaga (skoraj za 2'A milijarde din!).
Vsak izvedenec ima poleg sebe r<- lične vrste tajnih abeced in pogosto prebije po cele ure nad posameznimi poročili. Dešifriranje je lažji del tega opravila; težje je pa izslediti šifro sšmo.
Za skrivanje poročil je veliko načinov. Včasih pišejo tajni poročevalci svoja poročila pod znamke ali pa v kakšen trgovski cenik.
Pogosto morajo pismo ne samo odpreti in fotografirati, temveč tudi zapreti, tako da prejemnik niti ne sluti, da je njegovo pismo kdo odpiral. Najpogosteje odpro ovoj, vza-•rnejo iz njega pismo, ga uregledajo, potlej pa s posebnim lepilom zalepijo odprte robove.
Ko pismo zalepijo in posuše, ostanejo tako neznatni sledovi, da jih razločiš samo z drobnogledom. Ovoje pa odpirajo tudi tako, da napravijo
Potlej vpišeš po vrsti vse črke abe-i cede, samo tistih ne, ki so že vsebo-* vane v samem ključu. Mreža bo torej* pokazala takšnole sliko:	J
K A I S K R B C D K G H L M X
0	P Q T U
V	W X Y Z Ta mreža dopušča več kombinacij za tajnopis. Vsako črko, ki jo potrebuješ, zamenjaš recimo s črko, ki je v križanki izpod nje. Tako bi na primer besedo »top« zapisali YVW. Nov ključ lahko sestaviš tudi tako, da vzameš za želeno črko naslednjo izza nje v vodoravni vrsti. Potlej bi zapisali besedo »top« takole: UPQ. Kadar menjaš ključ, je seveda dešifriranje na moč težko, ker moraš uganiti pred-; vsem ključ, potlej pa še način zame-, njave črk.
Taka reč je hudo težka In naporna,; vendar izvedljiva. To je dokazal Sir George Aston. Dešifranti imajo dve osnovi: besedilo poročila in abecedo.; S sodelovanjem matematikov, slovničarjev in filologov in seveda z veliko vztrajnostjo in potrpežljivostjo se da razplesti vsaka takšna uganka. Brez skrbi lahko rečemo, da današnji dan ni tako zamotanega in bistroumnega kodeksa, ki bi mu učenost in vztrajnost ne prišla do živega.
(»Dimanche Illustrč«, Pariz)
rfidtr. Ul
Zato se je ponoči splazila od njega v majhno izbo, v izbico, ki je bila okrašena prav tako kakor gozdna duplina, in pletla oklep za oklepom. Toda; ko je pričela sedmega, ji je zmanjkalo kopriv.
32
Na pokopališču so pa rasle koprive, to je dobro vedela. Toda kako neki naj pride do njih, kako naj jih sama natrga, in kako naj neopazno pobegne od tod?
odprtino pod znamko, pismo izvleče-! jo s posebno žico, po pregledu ga! pa vrnejo na prejšnje mesto. Neko-! liko kleja na odprtino in znamka se! spet zalepi.	;
Fotografski aparat je prav tako! izredne važnosti pri tem delu.
Boječ se, da ne bi običajno šifri-; rano poročilo razbrali, pošiljajo ne-; kateri tajni poročevalci poročila tako,; da v popolnoma običajnem pismu; napravijo z iglo posebne znake nad posameznimi besedami. En takšen; znak in že je dovolj, da naslovlje-; nec razume pomen poročila.
Uporaba nevidnega črnila je tako; stara kakor zgodovina vohunstva.; Kljub temu iščejo še zmerom novih receptov za nova tajna črnila. .Doslej so odkrili že neznansko veliko po-; ročil, pisanih med vrsticami v pismih, ki se zde na prvi pogled popolnoma nedolžna. Danes je mogoče takšno poročilo razbrati in ga iznova napraviti nevidno. Tako najdejo pozneje tudi poročila, ki jih agenti pošiljajo drug drugemu.
Od časa do časa dobe v roke za-: voj s tako imenovanim filmom. Sele z drobnogledom lahko na niih opaziš neznatne zarezice, ki se zde na pogled čisto slučajne.
Pregledovanje trgovskega blaga je pa zvezano z dosti večjimi težavami. To je delo, ki terja veliUo potrpljenja in ostro oko. Vrvca, ovojni papir, lepenka; vse to utegne skrivati poročila in načrte, ki jim je treba priti na sled. Tajna poročila so našli že pod petami čevljev ali pa v vzorcih nogavic. V pretekli vojni so našli neko poročilo, spretno zavito v šop papirja. Drugo so izsledili med plastmi kosa lepenke. Nekatera poročila so pa našli za vezavami knjig, v srajcah in celo v teniških žogah.
\C\c se živete, pa/e cifre
Prirodoslovce že od nekdaj zanima, ali so prve ribe, bolje sploh prvi vretenčarji živeli v sladki ali v morski vodi. Po lastnem prepričanju bi zanesljivo rekli, da so prve ribe živele v morju. To zaradi obilice rib, še bolj pa, ker v morju žive še danes najmanjše in tudi najenostavnejše živalce.
Natančna raziskovanja in naplavine okamenin najstarejših rib so dva severnoameriška raziskovalca napotila do istega zaključka, če je okamenima, ki so jo našli, naplavina sladke ali morske vode, lahko doženejo na različne načine: posebno pa po raznih fosilijah. Po najdbah okamenelih rib. ki so zelo malo podobne drugim fosi-lijam, se zdi, da je izhodišče vseh rib sladka voda. Tudi iz svojstva okamenin lahko mursikaj sklepamo. Iz raz-iskavanj obeh ameriških raziskovalcev U. S. Romerja in B. H. Groveja spoznamo samo dve dejstvi: iz okamenin sklepajo, kako so se s časom ribe razmnoževale, hkrati pa so spoznali, da so v silurju in v pradevonski dobi živele samo sladkovodne ribe. Pozneje so se pa ribe razmnožile tudi v morju.
1
»Oh, kaj je bolečina v mojih prstih spričo trpljenja, ki ga mora pretrpeti moje srce!« je pomislila. »In vendar moram tvegati! Gospod mi ne bo odrekel svoje pomoči!«
S težkim srcem, kakor da bi nameravala kaj slabega, se je v jasni mesečni noči splazila v vrt, stekla skozi dolgi drevored in po samotnih cestah tja proti pokopališču. Zagledala je na grobovih strašne, grde čarovnice; slekle so svoje cape, kakor da bi se hotele kopati, in odkopavale sveže grobove; iz njih so z dolgimi, suhimi prsti izkopale šele dobro pokopana trupla in jedle njih meso.
33
Eliza je morala mimo njih; naperile so svoje zlobne oči vanjo. Eliza je pa molila, pobožno in vroče. Potlej je nabrala koprive in jih odnesla v grad.
»VT\
En sam človek jo je videl, nadškof. Bdel je tedaj, ko so drugi spali. Zdaj je pač vedel, da je prav imel, misleč, da z mlado kraljico ni vse tako, kakor bi moralo biti.
Bila je čarovnica, zato je začaTala kralja in vse ljudstvo. Pri izpovedi je povedal kralju, kar je bil videl, in česa se boji.
n
fi
In ko je izgovoril trde besede, so leseni svetniki zmajali z glavami, kakor da bi hoteli reči: »Saj ni tako! Eliza je nedolžna.« Toda nadškof je drugače razumel njih dejanje. Mislil je, da zmajujejo z glavo nad Elizinimi grehi in da pričajo proti njej.
Dve težki solzi sta spolzeli čez kraljeva lica, toda odšel je domov z dvomom v srcu.
D A L J E P IM tl 0 D N .1 I C
preru amer
Las$Uc6i/0'
škega zahoda
^ipir iM&sitsa
SPISAL ZAHE 6REY • PREVEDEL Z. P.
5.	nadaljevanje
Sonce je zašlo za visokim robom , canona in hladna senca je zavila ' kamnitne stene v mrak. Venters je nahranil psa, odpeljal konja ubitega roparja v globel in ga privezal. Wrangla je pustil prostega na trati. Potlej je narezal nekaj smrečja in je splel senčnico za dekle. Nežno jo je položil na odejo in jo skrbno zavil. Drugo odejo si . je vrgel čez pleča in si poiskal udoben sedež ob smrečjem deblu, ki je bilo senčnici za oporo. Ring in Whitie sta ležala tik njega; ta je spal, oni je čuval.
Venters se je bal nespečne noči. Ponoči so mu bile misli zmerom živahne, in tokrat bo moral še stražiti umirajoče dekle, ki ga ima na vesti. Na tisoče opravičil si je izmislil za svoj greh, toda niti eno ni moglo omiliti očitkov, ki so ga venomer morili.
Ko je padla trda noč, se mu je zdelo, da vidi bledi dekletov obraz Še,'razločneje.
»Kmalu bo konec z njo,« je dejal predse. »Odrešena bo vseh muk
—	hvala Bogu!«
Vsakih nekaj minut se je zdrznil, trdno prepričan, da je že umrla; tadaj se je vsakikrat sklonil nadnjo ih položil svoje uho na njene prsi. Srce ji je še zmerom utripalo.
Hladna svetloba zvezd je svetila v zgodnjo noč. Konji so bili mirni hi noben glas ni zmotil grobne tišine v canonu.
»Tukajle jo bom pokopal,« si je del Venters, »in njen grob naj ostane prav tako skrivnost, kakor je bila skrivnost njeno življenje!«
Zakaj redke dekletove besede in izraz njenih oči sta bila Ventersa čudno prevzela.
»Neko dekle — in nič več,« je razmišljal. »Kdo ve, kaj jo je vezalo na Oldringa? Razbojniki na--vadno- ne -jemljejo svojih žena, sester ali hčera s seboj. Bog ve, ali je sama rada živela z njim?... Čudno in okrutno je življenje. Oldringov zakrinkani jezdec! Razbojnik, ki so se ob njegovem imenu Poskrili vaščani in zaklenili vrata. Ime, ki je onečaščeno s tucati umorov, s sto ropi in tisoč tatvinami. In koliko je pri vsem tem oskrunjena dekličina roka?«
Minevale so ure. Bleščeče zvezde so potovale druga za drugo čez ozki pas temnosinjega neba. Iz molka je vstalo lahno brenčanje žuželk. Venters je opazoval negibno. bledo lice, in medtem ko je tako uro za uro čakal, kdaj bo umrla, je sramota njenega imena bledela v njegovih mislih. Mislil je samo še na žalostno resnico tega trenutka. Naj bo kdor koli — naj je zakrivila kar koli — mlada je in s smrtjo se bori.
V	večnost se je vlekla druga polovica noči. Svetloba zvezd je zbledela in tema je postala vsa trša v najtemnejši uri pred dnevnim svitom. »Ob svitu bo umrla,« je zamrmral Venters; neke stare prazne ■vere se je domislil. Tema je zbledela v medlo sivino, sivina se je redčila in dan se je zaznaval nad ■vzhodnim skalnatim robom. Venters je prisluhnil srčnemu utripu na dekletovih prsih, še zmerom je bila živa. Ali si je samo domišljal? Srčni utrip se mu je zdel močnejši, čeprav je bila razlika komaj zaznavna. Močneje je pritisnil uho na njeno nedrje. Kar odskočil je. Njegove lastne žile so utripale hitreje.
»Morda, morda...« je šepnil.
Ali je mar notranja krvavitev Prenehala? Krvava mrenica na njenih ustnicah je izginila. Venters je odpel dekletu srajco, odvedi ruto in skrbno odstranil ka-^uljne liste z rane na rami. Rana je bila zaprla. Dvignil je dekle Jn se je prepričal, da se je tudi izstrelna rana na hrbtu zaprla. In tedaj se je spomnil, da se čiste rane v zdravilnem višinskem ozračju kaj brž zapro. Seveda ni mogel ugotoviti, ali notranja krvavitev še “'aja, mislil je pa, da je prenehala. Sicer bi dekle gotovo ne bilo '’cč živo. Ogledal si je natančneje ^strelno rano in presodil, da je korala krogla ravno še oplaziti Zgornje pljučno krilo. Morda je J^niia tudi pljuča. Medtem ko je umival krvave madeže z njenih P1-si in skrbno obvezoval njeno *ano, mu ie preletel srce čuden, esen občutek sreče ob misli, da bi <m.)enka utegnila vendarle še ozdraveti.
Bistra dnevna svetloba in odsev sončnega svita na visokem robu zahodnih čeri sta ga opomnila, da mora misliti nase in na svojo okolico.
Medtem ko je dokončaval malenkostna opravila v taborišču, je vse natanko premislil. Ne bilo bi pametno, če bi ostal predolgo v istem skrivališču. Ako namerava res zalezovati sledove goveda, da iztakne skrivališče roparjev, bo kar najbolje, da vzame kar precej pot pod noge. Zakaj vedel je, da roparji kot ukoreninjeni jezdeci ne bedo mnogo marali za to, ako se eden ali dva njihova tovariša zamudita čez noč zunaj taborišča, če pa do določenega roka pogre-šancev ne bo nazaj, bodo brez. dvoma začeli poizvedovati po njih. In tega se je Venters bal.
»Premeten stezosledec bi me prav gotovo iztaknil,« je zamrmral. »In jaz bi tu ne vedel ne kod ne kam. Bomo videli. Roparji so lena golazen, kadar se ne ukvarjajo s svojim umazanim obrtem. Tvegal bom. Potlej bom pa menjal skrivališče.«
Skrbno je očistil svoje orožje in ga nabil. Ko je pa vstal, da bi se odpravil, je vrgel še poslednji dolg pogled na nezavestno dekle. Potlej je ukazal Whitiju in Ringu, naj skrbno stražita, in je odšel.
Najboljše klitje je imel tik ob steni canona, in tu, skozi bohotno goščavo, se je Venters počasi in prisluškevaje plazil proti okrožini. Ko je prišel do široke jase, se je odločil, da jo bo prečkal in da se bo potlej plazil ob levi steni prav do goveje gazi. Z ostrim očesom se je razgledal po okrožini, ko da bi iskal ubežno antilopo. Potlej se je kradel iz kritja v kritje, skrivaje se za skalami in kaduljnim grmičjem, dokler ni prišel do goščave ob znožju nasprotne skalnate stene. S še večjo previdnostjo, a vendar hitreje, je hitel ob ustju drugega canona mimo in' je prečkal pri vhodu v tretji caiion bistro brzico; nekaj sekund nato je pa nepričakovano trčil na govejo gaz.
Držala je ob nizkem bregu potočka. Venters ni izpustil gazi iz oči in se je plazil vzdolž goščave. Kakšno miljo daleč se je vil canon v kačastih zavinkih in se razlil potlej v ravan. Rdeče pege so migljale pred škrlatasto kaduljo, dolge verige rdečih pičic so segale čez ravan prav do daljne skalnate stene.
»O, rdeča čreda!« j" vzkliknil Venters.
Potlej mu je nekaj belih in črnih peg povedalo, da je v tem dolinskem kotlu tudi še govedo drugih barv. O Id ring, kravji tat, je torej živinorejec!
»čudovita paša!« je govoril Venters predse. »Vode in paše za petdeset tisoč glav, pa še pastirja ni treba.«
Ko si je opomogel od prvega presenečenja, ni Venters prav nič več okleval, temveč se je splazil spet nazaj v kaduljo, da bi nadaljeval svoje izsledovanje. Kakor kakšen indijanski oprezovalec se je plazil skozi goščavo ovalne doline in naposled stopil v canon, ki je iz njega držala goveja gaz in ki so bili vanj pred njegovimi očmi izginili roparji.
S	podvojeno previdnostjo si je utiral pot skozi prepreženo pod-raščino in čez razklano pečevje. Zdajci je zaslišal lahno Zamolklo mrmranje. Sprva je mislil, da je daljno grmenje, ali pa da se je kak skalnati previs odtrgal v višini in zdrknil v dolino. Toda šum je trajal še dalje; postajal je čedalje močnejši in se je spremenil iz šumljanja v medel hrum.
»Slap,« je vzkliknil Venters. »če ni morda prav tista voda, ki sem izgubil njeno sled?«
Hrum mu je bil nevšečen, ker ni mogel ničesar drugega slišati. Toda kmalu se je pomiril ob misli, da tudi njega nihče ne sliši.
Ko je prišel na vrh vzpetine, se je začuden vrgel na skalo. Pred njegovimi očmi se je razprostiral kratek canon; dno je bilo skalnato in popolnoma golo. stene so pa bile pobešene in stopničaste Široka, valovita rečica je tekla proti njemu, v ozadju canona je pa iz široke razpoke v skali bruhal vodopad. Padal je čez dve zeleni stopnici in se je potlej razširil v
1	dolgo, belo pršečo zaveso.
če ne bi bil Venters prepričan,
| da je res v pravem canonu, bi se ine bil tako zelo začudil. Tu se je
torej canon končal — in tu so se po vsem videzu končale tudi vse sledi.
»Kravja gaz drži iz tega canona,« si je brez prenehanja dopovedoval Venters. »Iz canona ven! No, zdaj bi pa, tri sto rogatih, samo rad vedel, kako je živina noter prišla!«
Nemara se je zmotil, nemara je kjj kaj prezrl. Tu, prav tu mora biti ključ do nedognane skrivnosti. Kaduljni jezdeci so vedeli mnogo pripovedovati o tem labirintskem sistemu varljivih canonov in dolin. Pota, da, pota drže v Slepilno sedlo, toda noben jezdec še ni hodil po njih.
Zdajci je prehrumel lahno šumenje slapa nenavaden hrušč, ki si ga Venters ni mogel koj pojasniti. Vrgel se je na trebuh za veliko skalo in prisluhnil. Kmalu je postal trušč razločnejši. Venters je spoznal glas čredniškega zvonca, vmes pa peketanje podkovanih kopit na poplavljenem kamenju in votlo pljuskanje. Počasi se je vzravnal in previdno pogledal čez rob skale.
Po sredini reke je lomastila dolga vrsta natovorjenih mul, gnana od treh imenitno oboroženih konjenikov. Ko bi bil Venters srečal te temno oblečene, zagorele in do zob oborožene jezdece kjer koli v Utahu, kaj šele tu v tej roparski votlini, bi bil v njih na prvi mah spoznal razbojnike. Naravnost proti slapu so gnali svoje mule, naravnost in v sredini skoz, kjer se je voda kakor prhutajoč dim spreminjala v mrenasto, tenko zaveso. Tik za tovorno živino so jezdili razbojniki v belo meglo; za trenutek so se njihove postave ostro zarisale na belini, potlej so se pa zdajci razblinile v nič.
Venters je globoko zajel sapo.
»Sveta nebesa! To je pa že več ko roparsko gnezdo!... Za slapom votlina, potlej pa skalnata steza, ki drži v drugi canon! V Oldringo-vo skrivališče! Samo pot, ki drži si kaduljne ravni, mu je treba za-1 stražiti! Zdaj sem vendarle odgo-netil uganko, ki me je tolikanj osupila, zdaj vem, zakaj je bila kravja gaz mokra!«
Popoldan se je že nagibal, ko se je Venters vrnil v svoje taborišče.
Dekle je ležalo s široko razprtimi očmi. In še so se razširile, ko je pokleknil poleg nje. Vročična rdečica ji je gorela na licih. Podprl jo je in ji nastavil čutaro na izsušene ustnice, in nepopisljiv občutek olajšanja ga je prevzel, ko je začela po malem in s težavo goltati. Nežno jo je spet položil nazaj na zemljo.
»Kdo... ste?« je z zastajajočim glasom šepnila.
»Tisti, ki vas je obstrelil.«
»Ali me ne boste... ubili?«
»Ne, ne!«
»Kaj... boste... počeli z menoj?«
»Ko boste spet dovolj krepki, vas popeljem nazaj v tisti canon,
• kjer drži pot skozi slap.«
Kakor da je švignila mimo nevidna senca, se je spremenila marmornata bledica njenega obraza.
»Tja., tja... me nikar... ne peljite!«
G. POGLAVJE
Na vse zgodaj je dekla sporočila Jani Withersteenovi, da bi Judkins rad govoril z njo. Judkins, ki mu rana ni kdo ve kaj nagajala, je bil snoei odšel na vas, da vidi, kako in kaj. Jane je stekla ven, ko ga je pa uzrla oboroženega z risanko in revolverjem, je bila tolikanj presenečena, da ga je kar pozabila vprašati, kako je z njegovo rano.
»Čemu orožje, Judkins?«
»Drugače ne gre, miss Wither-steenova,« je odgovoril. »Pridite v gozdič. Ni brez nevarnosti, če me tukajle vidijo.«
Odšla je z njim v senco topo ljega gaja.
»Kaj pomeni vse to?«
»Snoči, miss Withersteenova, sem j šel v materino hišo. Tedaj je ne-* nadejano potrkalo in neki mož mej je klical ven. Stopil sem k vratom; J krinko je imel čez oči. Dejal mi je,? naj nikar ne jezdim več za Jano j Withersteenovo. Njegov glas je bil} čudno hripav, spremenjen, bi re-t kel, spremenjen ko njegov zakrin-J kani obraz. Drugega ni nič rekel; J kar zbežal je v temno noč.« $
»Ali veste, kdo je bil,« je poj tihem vprašala Jane.	t
»Vem!«	J
Jane ni več spraševala; ničesar t ni hotela vedeti — zakaj bala se« je resnice. Ob tej eni sami misli* jo je minil ves mir.	j
»Zato sem oborožen,« je spet povzel Judkins. »Zakaj nikoli vas ne bom zapusti’, miss Witherstee-nova.«
»Hvala vam, Judkins, bolj zvesti ste ko moji lastni ljudje. Morala bi prav za prav odkloniti vašo zvestobo, ker boste trpeli zaradi nje. Toda kaj, ljubi Bog, naj le počnem? V glavi se mi vrti. še misliti se ne upam na krivice, ki so jih storili Ventersu, še manj na ukradeno čredo, na zakrinkane može in grožnje! Ne znajdem se več. Toda prav določno slutim, da se bližajo hudi časi!«
»Vse je na moč preprosto, miss Withersteenova,« je resno povzel Judkins. »Poslušajte me, prosim, in ne zamerite mi: obrnite strani svoje gluho mormonsko uho in dovolite mi, da povem resnico, samo živo in sveto resnico onemu drugemu vašemu ušesu. Snoči sem hodil po krčmah in trgovinah; vsi vaši jezdeci so na vasi. Pripovedujejo nekaj o ogleduških oddelkih. ki jih nameravajo ustanoviti, da bi kravjim tatovom stopili naj prste. »Jezdeci«, tak bo njihov vzdevek, po govoricah sodeč — in. pravijo, da so vas zato pustili vaši jezdeci na cedilu... Srečal sem Blaka in Derna; oba sta bila moja dobra prijatelja. Kar brez ovinkov sem ju vprašal, zakaj sta se vam izneverila. In tudi to sem omenil, kako ste njega dni ljubeznivo negovali Blakovo staro mater in kako dobri ste bili z Dornovimi otroki. Pošteno osramočena sta stala pred menoj. Zdelo se mi je, da vesta kako sta grdo nezvesta nasproti Jani Withersteenovi. ker morata biti pokorna neki višji sili. In to je vsa skrivnost. Jasno ko beli...«
?>Jasno!... Moje črede gredo v kaduljo: plen nesramnih roparjev! Jane Withersteenova bo sirota: Niena glava bo sklonjena, njen pogum strt!... Res, Judkins, res je jasno ko beli dan!«
»Dovolite, da zbobnam tiste fante. ki jih utegnem še dohiteti, da rešimo belo čredo, miss Withe1--steenova. žival je na rebreh, niti deset milj daleč; tri tisoč glav it: še samih bikov. Biki so divji; še kunec, če bi preveč strigel z ušesi, bi jih nagnal v beg. Taborili bomo ob čredi, da jo zadržimo.«
»Nekoč. Judkins, nekoč vas bom že še nagradila za vaše usluge, ako mi ne bodo vsega zropali. Zberite može, in Jerd naj vam da najboljše konje. Razen Blackstara in Nighta seveda. Toda zaradi te živine ne sme teči niti kaplja krvi
—	in nikar ne tvegajte življenja!«
Jane Withersteenova se je zaprla v samoto svoje sobice; tam pa ni mogla več krotiti svoje neizmerne jeze. Postala je žrtev strasti, kakršna je ni dotlej še nikoli prevzela. Ležala je na postelji, nema in slepa — trpoleč šiv plamen. In tako se je premetavala, medtem ko je njena jeza plamenela in gorela, dokler ni sama v sebi zgorela.
Ko sc je Jane Withersteenova zbita in izčrpana dvignila, je bila tiha in vedra. Drug človek, zaverovan v svoj cilj. Plamen srda je bil uničil v njenem srcu vse dvome, vso slabost. Storila bo svojo dolžnost po lastnem preudarku; živela bo svoje življenje, kakršno ji bosta velevala notranja pravičnost in resnica. Morda se ne bo mogla nikoli poročiti po svojem srcu — toda prav tako nikoli ne bo Tullova žena. Bratje njene cerkve naj jo le oropajo njenih čred, njenih pašnikov in polj, 6gradov in staj, očetove hiše in vrelca, ki napaja vso vas Cottonwoods. Nikoli je pa ne bodo mogli prisiliti, da bi postala Tullu žena. Njene odločitve ne bodo omajali in njenega poguma ne bodo strli!
Dalje prihodnjič
Kraljevo namizno grozdje!
Odlične trsne sadike slavnih Mati-iasovih pridelkov na najboljših ameriSkih podlogah. — Najsijajnejše jagode, šparglji, hmelj itd.
Najplemenitejše sadje!
Visokorasli, pritlikavi, špalirski in drugi tipi kulturnega sadjarstva.
—	Okrasne rastline, rože zimzelen, vrstno drevje, robinije itd.
Razpečava garantirano čiste in avtentične sadike
HORTUS
š*
trsna in sadjarska veledrevesniia — Telefon 66. — SUBOTICA — P. P. 26
Zahtevajte naš ilustrirani, brezplačni katalog na 80 straneh
= ŠPORTNI TEDNIK =
Živahna nedelja
V nedeljo je Krma že desetič videla »Triglavski smuk«. Ta tekma predstavlja pri nas najtežjo preizkušnjo alpskega smučanja in ima za nas isti pomen kakor znamenita kandaharska tekma v Švici, tek Wasa na švedskem ali pa Holmenkollen na Norveškem. Za letošnjo jubilejno prireditev je vladalo prav posebno zanimanje.
Zaradi neugodnih snežnih razmer so morali tekmovalno progo nekoliko skrajšati. Kljub temu je bila dolga
4	km z višinsko razliko okoli 900 m. Vse zadnje dni je v planinah gosto medlo in zato tekmovalci niso imeli dosti priložnosti za vaje. Na dan prireditve se je pojavila še druga nevšečnost, gosta megla, ki je seveda močno ovirala tekmovalce.
Na startu se je zglasilo 33 tekmovalcev, med njimi 5 Nemcev. Od naših sta. manjkala edino Heim in Kobler, sicer je bila pa zbrana vsa elita.
Starter je najprej odpustil 6 tekmovalk. Prva je odsmučala po vrtoglavi strmini Nemka Schrotten-b a c h o v a ; presmučala je vso progo brez padca in dosegla krasni čas 4 min 55 sek., ki ga ni za njo nobena več dosegla. Med našimi je prvakinja Per-nuševa imela smolo. Ze kmalu po startu si je zlomila smučko in tako izgubila sleherno nado na ugodno mesto. Damska proga je bila krajša.
V tekmi moških so se Nemci pošteno revanžirali za poraz na Dobraču: zasedli so vsa tri prva mesta. Uspeh so pošteno zaslužili. Pokazali so se prvovrstno trenirane atlete. Rezultati jugoslovanskih tekmovalcev so splošno presenetili. Najboljši je bil SaSa Molnar, ki je zasedel četrto, le malo slabši pa Tržičan Lukane na petem mestu. Cas pod 6 minut je dosegel še Nemec Kullnig. Neugodno je presenetil Praček, sicer naš najzanesljivejši tekmovalec. Imel je smolo, da je tik pred ciljem tako nesrečno padel, d > je izgubil skoraj 20 sekund. Samo zato je Kullnig prišel na 6. mesto.
Rezultati so bili naslednji:
Dekleta:	1. Schrottenbacli
(Nemčija) 4:55, 2. šulgaj 6:17, 3 Pavlič (obe Ljubljana).
Moški: 1, Maier Gustl (Nemčija' 5:01.2, 2. Seer (Nemčija) 5:03, 3. Kor-ner (Nemčija.) 5:28, 4. Molnar (Ljubljana) 5:46, 5. Lukane (Tržič) 5:43.8
6.	Kullnig (Nemčija) 5:54.
Po razredih je zmagal v prvem L u -kane (Tržič), v drugem Molnar (Ljubljana), v tretjem pa Tinček Mulej (Ilirija). Med moštvi je bil najboljši ASK Gorenjec (Žvan, Zni-nar, Bertoncelj).
V nogometu smo bili v nedeljo brez ligaških tekem, ker sta bili na sporedu dve meddržavni srečanji z Romunijo. Jugoslavija je oba boja prestala neporažena. V Bukarešti sta se srečali cbe A-reprezentanci. Našo enajstorico so sestavljali beograjski igralci. Zanimanje za tekmo je bilo izredno. Na-vzočnih je bilo 36.000 gledalcev, med njimi romunski trgovinski minister Cristu in naš trgovinski minister doktor Andres. Po izredno temperamentni, pa tudi fair igri je bil rezultat neodločen 3:3. Jugoslovani so bili neprestano v vodstvu, a so domačini vsakokrat izenačili. Polčas se je končal 2:2. Pri stanju 3:2 za Jugoslavijo so Romuni izenačili iz očitnega off-sida, vendar je madžarski sodnik Rubin priznal gol. V predtekmi je naša juniorska reprezentanca z lahkoto premagala romunske juniorje z 2:0.
V Beogradu sta u stali nasproti B-reprezentanci. Naše moštvo so sestavljali po večini igralci hrvatskih klubov. Igra se jc končala z našo Nadaljevanje na IH. strani pod črto
PUCH
MOTORJI - KOLESA
Glavno zastopstvo:
IGN. VOK
LJUBLJANA
Tavčarjeva 7, tel. 26-87
delavnica:
Resljeva c. 26, tel. 40-88
Podzastopstva:
FRANC WEBER
CEUE
Gosposka ulica
ERNEST STIVAN
MURSKA SOBOTA
Schichf*'
RADION
—— v letiU im-191? ■
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
Mali je mislila, da je Anicina obleka \ bela
23. nadaljevanje
Kakor vidite, Je bil načrt prav velikopotezen; v brzojavki Je nemški podtajnik Zimmermann naprosil nemškega poslanika v Mehiki, naj se prične zaupno pogajati s predsednikom Car-ranzom. Ob koncu brzojavke je napisal Zimmermann, da bo Nemčija tako Anglijo prisilila, da bo že v nekaj meseclb. na kolenih prosila za mir.
To važno brzojavko so odposlali iz Berlina v Mehiko po več brzojavnih poteh. Kajpak je bila šifrirana. Angleži so pa prestregli vse brzojavke, in ker so poznali tudi najnovejšo nemško šifro, so vse brzojavke takoj de-šifrirali. Sporočili so jo Američanom. Angleži so Zimmermannovo brzojavko, kakršna je bila, sporočili tudi ameriškemu tisku. Priobčili so jo vsi ameriški časopisi, in je med Američani zbudila silno ogorčenje proti Nemčiji in centralnim državam sploh. Prav ta brzojavka je pripomogla, da se je naposled Amerika zaradi lastne varnosti odločila poseči v razvoj dogodkov v Evropi...
Tatvina najtajnejše nemške šifre, tiste, ki jo je Rintelen osebno prinesel v Ameriko in ki se zaradi njenega nenadnega izginotja nemški pomorski ataše Boy-Ed ni dosti razburjal, je bila za nadaljnji razvoj dogodkov zelo usodna. Lahkomiselna izguba te šifro je bila za Nemčijo usodnejša
od marsikatere izgubljene bitke na fronti...
Pripovedujoč vam o Zimmermaimovi brzojavki in o plazu, ki ga je sprožila, sem pomaknil uro časa za več let naprej. Vrnimo se torej k tistemu večeru, ko sem kot vojni ujetnik sedel z admiralom Hallom in lordom Herr-schllom v njunem častniškem klubu.
Ko smo se že porazgovorili o vsem, kar nas je zanimalo, smo se iz kluba odpeljali na dom lorda Herrschlla. Tam smo popili še vsak kozarček whiskyja. Potlej je Herrschell sedel za klavir in zaigral nekaj Wagnerjevih skladb. Ko so izzveneli poslednji zvoki, me je admiral Hall prijel pod roko in mi dejal;
»Obžalujem, kapitan, toda zdaj morate od tod. V predsobi vas čakata dva detektiva.« In ko sem se vljudno, skoraj prijateljsko poslavljal od lorda Herrschlla in admirala Halla, pač nisem slutil, da se bomo še srečali kot ogorčeni nasprotniki, še manj sem pa slutil, kaj vse me je še čakalo kot vojnega ujetnika na Angleškem.
Vrata v svobodo — na stežaj odprta
Detektiva sta me pozno v noči odpeljala na bližnjo vojaško policijsko postajo. Odvedla sta me v sobo poleg uradnih prostorov. Sedel sem brez misli na eno izmed postelj; pozneje sem izvedel, da so bile te postelje
»F-s z-
so naiidealneiša obloga sten, trpežne in tople, Skrbno Vam izvrši tapeciranie sten z najnovejšimi vzorci,
tapetnik SEVfR, Ljubljana, Marijin trg 2.
Schicht
Ni čistejše beline od Radion beline
STEKLO
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
•••
motno (mat), ledcnasto motno in ledcnasto kombinirano, muslin In progasto v vseh debelinah (tudi 2 mm) Izdeluje: • ••
..Spettrum" - j. Krstič - Osijek
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARVI Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
CesU 29. oktobra (Rimska) it. 21
Telefon 33-53
D. K. W. motocikl 100 in8 \ zelo dobrem stanju kupim. Ponudbo n« upru\o »Družinskega tednika« pod Šifro »D K W.«
Zn UHlužbenslvo hotelov rest a v rn el J m večjih gospodinjstev priporočamo krasno ilustrirano knjigo Jelenc-Velikonju:
Serviranje
Dobi &e pri banovinski zalogi , šolskih knjig in učil v Ljubljani ter v vseh knjigarnah vezana po znižani ec id 40 din
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Strltorlevo ul. O
pri frančiškanskem mostu ,
Vsakovrstna očala, dalinogiedi, lopiomeri, barometri, hvgrometri, Itn. Vei.ua ubira ur, ilalnint in srebrnine. Samo kvolitalna optika:	Ceniki	breiplačno	i
OKAMA MAZILO
I/ zdravilnih zelišč. čudovit u#pe|i url ranah, opeklinah, ožuljen jih, volku, turih In vnetjih itd. zn n*-go dojenčkov pri kožnem vnetju, izpufi^fijih in hrast n h na temenu, zu razpokane prsne bradavice. <» I a v n a zaloga lekarna Mr. J. Oblak. št. Vid nad Ljubljano.
Ugodni plaiilni pogojil IVAN LEGAT, mehanik
LJUBLJENA MARIBOR Pralarnova 44 Vatrinjtka 30
Tel. inf. 26-36 Tel. inf. 24-34
SPALNICE Iz orehove korenine, solidno izdelane, s Metno garancijo, 17 komadov, .dobite zn 8.500 din pri KIMB FRANC, pohištvo Vrhnika, skladišče: Ljubljana, Prečna ulica 6.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihniek — vsi v Ljubljani,