BoIgorsHo-srbsho bojišče. Sedaj Bolgari bolj počasi napredujfjo, tudi na jugu. Njih uradna poroCila pravijo, da je položaj na južnem bojišču nespremenljiv. Gotovo so morali Bolgari na jugu nanovo razvrstiti svoje čete, da si zavarujejo hrbet proti francosko-angleškim četam, ki so se izkrcale in se še vedno nanovo izkrcavajo v Solunu. Ali bodo te čete mogle preprečiti usodo arbske armade, je veliko vprašanje. Po splošni sodbi to ne bo šlo. Rusi še dosedaj niso napovedali Bolgarom rojske in še ludi niso posegli v vojno drugače kakor z obstreljevanjem Varne z morske plati. Po našrm mnenju je to znamenje velifch ran, ki jih je ruska armada zadobila rsa Poljskem. Rusi niso z»ožni postaviti nove armade z novimi Castniki, z novo municijo in rovimi velikimi topovi. Rusija je yojaško hudo oslabljena. Na sevem, kjer vodi general Bojadjev bolgarske čete, so zavzeli Bolgari Pirot ter se tudi od izhodne strani približujejo glavni srbski trdnjavi, Nišu. Tudi od severa, od Knjaževca prihajajo bolgarske čete vedno bližje Nišu. Na Donavi je stik med nami in Bolgarijo dosežen, odkar so se naše in bolgarske čete v ozemlju ob D&navi, severno od Negotina združile in pregnale Srbe. Naše ladje že vozijo na Bo*garsko. To je velikega pomena. Bolgarija ima veliko žita, fižo la. riža in živine na prodaj. Ako bo naša vlada hotela. bo lahko vsega kupila. Potom Bolgarije pa smo dobili tudi zvezo s Turčijo, kar je velikega gospodarskega in vojaškega pomena. Neačija bo gotovo poslala Turkom topov in streliva, da lahko nastopi proti Angležem v Egiptu. Tudi vojake za vojsko na Kavkazu proti Rusom bo jim Nemčija oborožila. Iz Turčije pa bomo dobili za vojaštvo bomfeaža, bakra, salpeira in druge rude. Samo gumija za naše avtomobile še manjka, toda gumi se da vsaj za tovorne avtoraobile nadomestiti tudi z železom. Pirot po krvavem boju zavzei Iz Sofije se dne 28. oktobra poroCa: Po dclgem krvavem boju so bolgarske čete zavzele Pirot in so danes slovesno vkorakale v mesto. Bolgari osvobodili avstrijske ujetnike. Pri svojem prodiranju y Macedoniji, so bolgarske čete, v mnogih krajih ©svobodile avstrijske vojne njetpike, kntenh niso mogli Srbi pravočasno spraviti naprej. OsT«b«jeni Avstrijci *o že na potu v Soiyo. Grčija in Rumunija, Grčija si je z Bolgarijo dobra. Najboljši dokaz za to je, da je Grčija svoje vojaštvo odpoklicila z bolgarske meje. Toda Grčija si je tudi s četverosporazumom dobra, in nič ni storila, da bi zabranila nadaljno izkrcavanje čet v Solunu. Le tolik© skrbi da se ji preveč ne ugnezdijo v Solunn, za to ima tudi svojega vojaštva v Solunu ?se polno. Zatrjuj« se, da bo Bolgarija v zahvalo za prijateljako raz~ merje prepustila Grčiji od Nove Srbije Bitolj ter ji zaradi Albanije ne bo delala nobenih težav. Grčija želi Albanijo in »ihče, razven Italije in Srbije, j; ni v tem nasproten. Zato pa bo nastal zelo zanimiv položaj, ako bo morala srbska armada Laa albanska ila. Italija bo nemima, še bolj pa Grška. Grška zna uporabUi to priložnost, da vkoraka v Albanijo in jo zasede. Saj zbira ob mei že svoje čete. Grški aficirji pa s k*mitaši že v Albaniji delajo nemire proti — Srbom in Italijanoai. Težko je verjetl. da bi Grčija proti nam ali proti Bolgarom posegla vmes. Prej zna delati težave četverosporazumu zaradi njegovih čet v Solunu. Toda za to še je čas, ko je srbska armadapopolnoma premagana. Rumunija je za nas še vedno bolj negotova kakor Grčija. Toda vojske proti nam skoro gotovo ne bo začelaj kajti potem bi uporabia gotovo boljši trenotek kakor je sedanji. Glede žita in drugih potrebščin pa nam Rumunija še nadalje dela velike težave. Je pač resnica, česar ne smemo pozabiti, da je skoro vsa javnost v Rumuniji proti nam.