Vdclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki Na zadnji tisočinki zagledaš hotenje: biti zavestno bitje. Neviden ulomek milimetra za hotenje: biti bog iz človeka. In ti, sin moj, si bolan in nestrpen! In ti, sin moj, si nevernik postal in ne veš, da pred nami sploh ni bilo zavestnega hotenja, da bi nekaj postali! Vdclav Burian /Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki i. Kakor pri Čehih, tako so bili tudi pri Slovencih začetki novo? dobne dramatike radi pomanjkanja pristnih talentov na* vezani predvsem na prevode. Spočetka se je prevajalo, kar je prišlo pod roke. Najbolj se je prestavljalo priljubljeno nemško, zlasti pa dunajsko gledališko blago, vendar se opaža v slovenski dramatiki že od samih začetkov poseben namen — prevajati tudi iz slovanskih literatur, zlasti pa iz češčine. Iz čeških avtorjev so bili takrat najbolj priljubljeni Jan Nep. Štčpanek, Vaclav Kliment Klicpera in Jas. Kajetan Tyl, čigar šaloigre in burke so bile cesto prevajane in so se tudi dalje časa držale na slovenskih odrih. A. Trstenjak je v svojem Slovenskem gledališču (1892) že deloma obdelal to gradivo, toda ne popolnoma točno, ker je vanj sprejel množico nezanesljivih poročil in posnel od drugod razne napake. V sledečem svojem pregledu hočem njega in njegove vire popraviti in dopolniti, predvsem kar se tiče slovenskih prevodov iz J. N. Ste* paneka (1783—1844). 1. Že leta 1848. je bila poslovenjena Štepanekova1 šaloigra «Č e c h a Nemec« pod naslovom «T a t v mlinu ali S1 o * venec in N e m e c». Prevod je preskrbel za Slovensko društvo v Ljubljani Juri Kosmač2 s pomočjo J. Kleemana3 (Klemana), 1 Starejši slovenski viri («Novice» 1848, 194 in 202) sploh ne navajajo imena češkega avtorja ali ga pomotoma zamenjajo s Tylom (P. pl. Radics, «Ljubljanski Zvon« 1887, 291). Šele A. Trstenjak («Slovensko gledališče«, str. 38) ga je (po «Novicah» 1867, 387) točno dognal. 2 «Novice» 1848, 202, potem «Novice» 1867, 387 navajajo za prevajalca naj= prej I. Klemana in šele v drugi vrsti Kosmača; ravno tako tudi Trstenjak 38, kar ni popolnoma pravično, ker prevod sam je nujno pripisati I. Kosmaču. 3 Dr. Jan Nep. Kleeman je bil od leta 1845. profesor, od 1849. pa provizorični ravnatelj ljubljanske gimnazije. Več o njem glej: Jahresbericht des k. k. Gymna= siums zu Laibach 1850, 21, in 1851, 22/23; «Slovenija» 1850, 6; «Novice» 1850, 114, 126; Ant. Knezova knjižnica, II. zv. (1895), 176 in 184. 220 Vdclav Burim I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki rodom Čeha, ki mu je najbrž služil za nekak pomožni češki be= sednjak. Prevod je bil po takratni maniri lokaliziran in slovenskim razmeram primerno prikrojen.4 Ker ni Štepanekova burka po* polnoma originalna, spisana je namreč zlasti po zgledu Weidman* nove igre «Bettelstudent», je tudi njen slovenski prevod v ozki ge? netični zvezi z navedenim nemškim virom. Natisnjen ni bil nikoli, dasi je ljubljansko Dramatično društvo še leta 1867. obljubljalo, da ga izda v tisku.5 Ohranil se je le v rokopisnih prepisih. Dva, od katerih eden je napravljen po originalu (prepisal ga je šepetalec Janez Zorin 22. novembra 1848.), hrani literarno*historični del arhiva Narodnega gledališča v Ljubljani pod št. 604 (starejša 323). Ta je zanimiv še s tega stališča, ker je v njem zabeležena «Pesem starega Kranjca«, ki zasmehuje slovensko renegatstvo, pesem, ki jo je Nolli pozneje predelal. V tem prevodu, ki je najbrž krožil v številnih prepisih, se je ta burka pogosto igrala. Prvič so jo igrali v Ljubljani v Deželnem gledališču dne 22. novembra 1848., in sicer s takim uspehom6, da so jo morali dne 29. novembra istega leta ponavljati.7 Za oder jo je pripravil J. Bleiweiss in pomnožil s petjem, za katero je zložil napeve J. Fleišman.9 Leta 1849. (2. januarja) so jo igrali v Slavjan* skem društvu v Trstu10, leta 1850., 1855. in 1861. v mestnem gle* dališču v Idriji,11 leta 1852. (1. januarja) v Celju,12 pozneje pa, v 60. in 70. letih, je bila priljubljena točka slovenskih Čitalnic in ljubljanskega Dramatičnega društva,13 tako da je postala znana skoro po vsem slovenskem ozemlju. Še v 90. letih se je vprizorila v Ljubljani in občinstvo se je pri nji «izborno zabavalo».14 Zadnjič so jo vprizorili v Ljubljani dne 7. marca leta 1905. v Tišnovi režiji (Plakat). Tako je ta igra nad petdeset let živela med Slovenci in je s svojim patriotizmom in satiro na nemškutarstvo dramila narodno zavest najširših slovenskih slojev. A ne samo to, njen vpliv se da zasledovati tudi v domači slovenski produkciji, ki je po njenem * «Novice» 1848, 202. 5 «Novice» 1867, 387. 8 «Novice» 1848, 202; Trstcnjak 38. 7 Trstenjak 39. 8 Ibidem. 9 Ibidem. 10 «Slovan» 1886, 186 (Lovro Žvab, Zgodovinske črtice o Slav j. društvu v Trstu). 11 K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva. III. 30. 12 Ibidem 32. Na oder jo je uvedel Josip Drobnič. «Zora» 1873. (Trstenjak.) 13 Trstenjak 112, 116, 143, 144. 14 «Ljubljanski Zvon» 1897, 191 (Zbašnik). 221 Vdclav Biirian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki zgledu rada segala tudi k dvojezični mešanici, da bi s tem karakter rizirala in bičala sodobno slovensko narodno nezavednost, kakor je to storil Vilhar v svoji «Pošteni deklici«. 2. V ccLjubljanskem Časniku« (1851) II. letnik, str. 32. si., je izšel prevod češke igre pod naslovom «R o d o 1 j u b i». Ime češkega avtorja niti slovenskega prevajalca ni navedeno. Poznejša slo* venska literarna zgodovina je dognala prevajalca v osebi Fr. Ceg* narja,15 toda češki avtor in pristni naslov te češke igre do sedaj nista bila ugotovljena. Dopolnjujem torej to vrzel z ugotovitvijo, da je to prevod Štepanekove igre «Vlastenci aneb Vi* tezstvi u Lipska», čigar konec je Cegnar zlokaliziral in prilagodil okoliščinam svoje dobe: Štepanekova igra, ki je bila napisana leta 1813., se konča s slava^klici cesarju Francu L, dočim se Cegnarjev prevod zaključuje z apoteozo na cesarja Franca Josipa I. Vprizorila se v slovenščini ta igra najbrž ni, zato je menda tudi ušla Trstenjakovi pažnji. 3. V istem letniku «Ljubljanskega Časnika» (1851), str. 180. si., je izšla še tretja Štepanekova igra, namreč burka «K u 1 i f e r d a» (prevod iz češkega). Češki avtor zopet ni naveden,16 dočim je popolnoma razvidno prevajalčevo ime iz rubrike «Slovstvo in umetnost« iste številke (45). Je to namreč Sebastijan Žepič,17 ki najbrž ni razumel češkega izraza «kuliferda», ki pomenja «kljukec», in ga je zato pustil tudi v svojem prevodu. Tudi ta igra najbrž ni bila vprizorjena, ker o nji Trstenjak tudi ne govori. Da je to prevod iz Štepaneka, je iz vsebine in naslova popolnoma jasno. 4. Zadnji znani slovenski prevod iz Štepaneka je «B ob iz Kranja« (Vesela igra s petjem v enem dijanji, poslovenjena po češkem), ki je izšla v Bleiweisovem zborniku Slovenskih gledi-ščinih iger, V. zvezek, leta 1865. Niti avtor niti prevajalec nista navedena. Kar se tiče češkega avtorja, je o njem v slovenskem tisku krožila opetovano ponavljana napaka, sprejeta iz Bleiweisovih «Novic»,18 ki so o «Bobu iz Kranja» poročale, da je to «po češki Klicperovi Kolači iz Prage poslovenjena in na slovenske okoljščine zasukana« igra. To napako je iz «Novic» sprejel tudi Jos. Nolli 15 Lovro Žvab v Koledarju in kažipotu po Trstu 1884, II. del, str. 39; I. Marn, Jezičnik XXIX (1891), 57; «Dom in Svet« 1892, 179; Glaser, Zgodovina sloven* skega slovstva. III. (1896), 303; Iv. Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1911, 213. 16 Poznejši slovenski tisk ga tudi ne navaja. 17 «Ljubljanski Časnik« 1851, str. 180. 18 «Novice» 1865, 132. 222 Vdclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki v svoj seznam slovenskih iger19 in po njem P. Radics v pregledu slovenske dramatike20 ter končno Trstenjak, ki pomotoma navaja VI. V. (namesto V. KI.) Klicpero.21 Toda iz vsebine te igre je razvidno, da je to prevod Štepanekove burke «Berounske kolač e», kar je že isti Nolli v prvem poglavju svoje omenjene knjige22 po svojem češkem viru23 točno navedel (toda v po* znejšem seznamu slovenskih iger je to zopet pozabil!). Torej ni dvoma o tem, da je «Bob iz Kranja» prevod J. N. Štepaneka. Ker pa je Štepanek napisal (1818) to svojo igro po zgledu nemške burke J. A. Gleicha «Das Kolatschenfest in Kumrowitz» (1817),24 je tudi njen slovenski prevod v ozki zvezi s temi Gleichovimi «Kolatschen», ki najbrž nikoli niso bili natisnjeni in čigar rokopis se je izgubil.25 Imena slovenskega prevajalca se mi ni posrečilo dognati. Tisk prevoda ga ne navaja, «Novice» v svojem referatu o predstavi te igre se ga tudi ne spominjajo,26 Bleiweis v svojem poročilu v Čitalnici dne 24. aprila 1870. omenja, da je to igro samo za oder «vredil»27 in poznejši viri vedo tem manj o tem povedati. Verjetno bo torej najbrž, da je ta prevod pripisati enemu izmed trojice Kosmač*Cegnar?Žepič. Prevod sam bo najbrž starejšega datuma; lotili pa so se ga, uprizorili ter natisnili šele v 60. letih. Dejanje igre je bilo, kakor rečeno, lokalizirano, vanjo so bile vpletene pevske točke, ki mu je zložil napeve Josip Fabian (Fabjan),2S rodom Čeh in takratni čitalniški pevovodja. Prvič se je «Bob iz Kranja« igral dne 16. aprila leta 1865. v Deželnem gledališču v Ljubljani in to z velikim uspehom.29 Igra se je potem držala dalje časa na slovenskih odrih; tako so jo n. pr. igrali v oktobru leta 1866. v Čitalnici v Št. Vidu,30 2. majnika 1869. zopet v Ljubljani v Dra* 19 Josip Nolli, Priročna knjiga za glediške diletante. Slovenska Talija, I. zv. 1868, 164. 20 P. v. Radics, Der verirrte Soldat (Agram 1865), odd. B, str. 118. 21 A. Trstenjak 52. 22 Glej št. 19., str. 32. 23 Josef Mikulaš (Boleslavsky), Pfiručni kniha pro divadelni ochotnikv, Praha 1866. 24 Mir. Hysek, Dejiny čes. divadla v Brne, Hlidka XXIV., 1907, str. 429. 25 Fr.Tichy, Berounske kolače, Češke divadlo, sv. 34, Praha 1922, Uvod, str. 15. 26 «Novice» 1865, 132. 27 Letopis Narodne Čitalnice 1871, str. 22. 28 «Novice» 1865, 132; Slovenske gledališke igre, V. zv. (1865), str. 40; Trste* njak 52. 29 «Novice» 1865, 132. 30 «Novice» 1866, 332. 223 Jernej Jereb I Suženj demona matičnem društvu,;il dne 6. februarja 1870. v Postojni'52 itd., tako da je postala tudi med Slovenci znana in priljubljena kakor doma na Češkem.33 To je menda vse, kar je bilo iz Štepaneka prevedeno v sloven* ščino. Niso to seveda njegove najboljše igre: dve izmed njih se sploh nista igrali, samo «Tat v mlinu» in «Bob iz Kranja» sta res živeli med Slovenci in imata torej svoj pomen tudi v slovenski ' dramatiki. (Konec prihodnjič.) Jernej Jereb / Suženj demona (Nadaljevanje) Zaspal sem in sanjal. Zgrabile so me ženske roke, ki so me privile k sebi. Čutil sem, da se toplina ženskega telesa veča in se golo telo oklepa mojega telesa. Stud, ki me je objel spočetka, se je izpremenil v neznano slast, da sem zastokal v bole? čini. Prebudil sem se ... Zaspal sem znova in spal do poldne. Ko sem vstal, sem bil izmučen. Pogledal sem se v zrcalo in sem se ustrašil samega sebe. «Ali ni bolje, da spiš ponoči in bereš podnevu?» mi je dejal oče. Čez nekaj minut molka sem dejal: «Jutri se odpeljem v mesto.» Oče je pomislil; pogledal me je z dolgim pogledom in zinil: «30 «Po kaj?» Nisem vedel, kaj naj rečem. Francka me je pogledala v dno oči: «Ali imaš v mestu dekle?» — Nič me ni zadržalo več. Na* slednje jutro sem se odpeljal. Bilo je poletno jutro, tako lepo, z zlatom in pesmijo posejano, da je srce vriskalo v prsih. Ko se je med Sveto Goro in Svetim Valentinom odprlo Solkansko polje, me je zapeklo. Po kaj sem prišel? Noga me je nezavedno peljala do hiše z visokimi okni in čipkastimi zastori na njih. Gospa Fani me je pozdravila z velikim začudenjem in hinav* * skim poudarkom v sladki besedi. V kuhinji je sedela njena mati, 1 » ki je prišla z jerbasom na glavi tri ure hoda, da se vrne isto pot. Ta ni videla hčerine zadrege, niti njenega trepeta ne, «Še malo počijem, pa grem,» je dejala. 31 «Novice» 1869, 137 (glasom tega poročila je bila igra predelana); Trste* njak 111. 32 «Triglav» 1870, št. 9. 33 O njeni priljubljenosti med češkim ljudstvom zanimivo poroča Al. Jirasek v svojem romanu «U nas», II. del, str. 267—277. 224 Vdclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki in sem srečen, ker sem s to ljubeznijo izluščil biser v svoji duši. ŽENA: Nehaj, nehaj! (Po kratkem molku.) Daj mi roko! Posloviva se kot prijatelja. MOŽ (rezko): Ne! ŽENA: Čuden si! Zakaj, ne? MOŽ: Ker bom ostal vedno s teboj, vedno poleg tebe. ŽENA: Jaz ne morem ... MOŽ: Ni potrebno! Ti pojdi, moje navzočnosti ne boš čutila, niti mojega bdenja nad seboj ne boš čutila... a posloviti se ni potrebno ... ŽENA: Jaz grem. MOŽ: Pojdi! (Vera odide. Molk. Mož se izprehaja po sobi, gleda v tla. Nekje je slišati akorde klavirja, melodijo nekega valčka...) MOŽ: O, to boli, boli... In ne razume, ničesar ne razume! Kako bi mogla razumeti, kako, ko pa sam tavam v megli, in se lovim kakor umirajoč bolnik po strmi, kameniti cesti? Ali sem boljši, ali sem slabejši? (Ustavi se pred ogledalom; tiho.) O, povej, povej, ali sem dober, ali sem slab? Molčiš?! Gledaš me?! Tvoje oči se širijo, tvoje ustnice se pačijo ... o ta tvoj obraz, ta živinski izraz ... ali si človek, ali nisi? (Se krohoče.) Človek ... kaj je človek, kje je človek, kdo je človek ... Naj* popolnejša žival... (Strahoten smeh ga vsega zastrupi, da leti s smehom navzdol v brezdno ... Slišati je močan udarec akorda na klavir. V hipu obstane, preneha s smehom ... Pogladi se z roko po čelu...) Pa sem vendar boljši, boljši, ker hočem biti boljši! (Se vsede k pisalni mizi in vzame v roke peresnik ...) (Konec III. scene.) Vdclav Burian /Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki (Konec) II. Razen Štepaneka je prihajal skoro istodobno na slovenski oder tudi Vaclav Kliment Klicpera (1792—1859). Prevedeno je bilo nekoliko njegovih veseloiger, ki so krožile v prepisih skoro po vseh slovenskih Čitalnicah. — 1. Najstarejšega datuma je prevod njegove enodejanke «1 dobre j i t r o», katero 19* 291 Vdclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki je že leta 1849. prestavil pod naslovom «D o b r o j u t r o» Jurij Kosmač s pomočjo I. Kleemanna.34 V tem prevodu jo je prvič uprizorilo Slovensko društvo dne 10. septembra leta 1849. v ljubljanskem gledališču.35 Dejanje je bilo lokalizirano in prepleteno s pevskimi točkami, ki jih je zložil dr. I. Bučar.36 Pozneje so jo igrali v ljubljanski Čitalnici 20. de* cembra 1863.37 v Bleiweisovi priredbi3S in še v Dramatičnem društvu, ki jo je uprizorilo dne 14. marca leta 1869. v prostorih Čitalnice39 in 23. oktobra leta 1870. v Deželnem gledališču.40 Poleg Ljubljane so jo še igrali tudi na drugih slovenskih odrih, n. pr. v Celju, kjer so jo prvič uprizorili že 30. novembra 1851. (za oder jo je priredil Josip Drobnič)41, potem še 23. septembra 1866.,42 v Kranju 26. novembra 1865.,43 v Mariboru44 itd., tako da je postala znana in priljubljena45 skoro po vsem slovenskem ozemlju. Njen prevod je nameraval izdati že leta 1864. dr. J. Bleiweis v svojem Zborniku gledaliških iger;46 toda natisnjen je bil šele leta 1867. v Slovenski Taliji, IV. (a) zv. (Dobro jutro, Vesela igra s petjem v dveh dejanjih, iz češkega), brez imena češkega avtorja in slovenskega prevajalca. Prevod je dovolj veren in gladek, toda ker so to igro uprizarjali s pevskimi točkami, razdeljen na dve dejanji. Drugič jo je menda prevel tudi Jurij Grabrijan, dekan v Vipavi, toda razen Trstenjaka47 ga slovenska literarna zgodovina sploh ne navaja. Prestavil jo je najbrž za oder vipavske Čitalnice. 2. Burko iz dijaškega življenj a «Divotvorny klobouk» — «Čudo* delni k 1 o b u k» (gluma v treh dejanjih, po Klicperi iz češčine poslovenil S. Ž.) je prestavil že 1851. leta Sebastijan Žepič.48 34 «Novice» 1863, 405; «Slovenski glasnik« 1864, 283; cjezičnik« XX, 41, in XXIII, 78; «Slovensko gledališče« (Trstenjak) 50. 35 «Novice» 1849, 160 in 164; «Slovensko gledališče« 39; Glaser III, 28. 36 Ibidem. 37 «Novice» 1863, 405; «Slovensko gledališče« 50. 38 Letopis Narodne Čitalnice v Ljubljani 1871, 21. 39 «Novice» 1869, 82; «Slovensko gledališče« 111. 40 «Novice» 1870, 341, 349; «Slovensko gledališče« 113. 41 «Zora» 1872, 145 do 147; «Jezičnik» XXIV, 51; «Slovensko gledališče« 190; Glaser III, 32. 42 «Ljubljanski Zvon« 1911, 504. 43 M. Pirnat, Narodna Čitalnica v Kranju (1863—1913), str. 41. 44 Register iger mariborske Čitalnice. 45 «Novice» 1868, 207. 46 «Novice» 1864, 193. 47 «Slovensko gledališče« 92. 48 ccNovice« 1867, 387; J. Nolli, Priročna knjiga, Slovenska Talija, I. zvezek, str. 164; «Jezičnik» XXV, 78; «Slovensko gledališče 48. 292 Vaclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki Uprizorjena sploh ni bila in tudi ne natisnjena. Prevod je ohranjen v rokopisu iz leta 1851., ki ga hrani zgod. del dramskega arhiva v Narodnem gledališču v Ljubljani pod št. 250. Iz njega je razvidno, zakaj je niso uprizorili: Žepičev prevod je namreč tako neroden in ponesrečen, da je na njegovem rokopisu neka druga roka zapisala opazko, da je to «dobro za omaro». In na ta način ni došlo do uprizoritve te res dovtipne in literarno uspele veseloigre. Drugič jo je baje prestavil Fr. Cegnar, toda razen L. Žvaba49 nihče drugi tega ne omenja. 3. Pravljični proverb «Z 1 a t o n e b 1 a ž i» je prestavil leta 1865. pod istim naslovom «Z 1 a t o ne b 1 a ž i» (Dramatična drobtinica, češki spisal Vacl. KI. Klicpera) L. P^d^ojrJJ^kJ^jL^^Lavoslav Gorenjec.50 Ta prevod ni bil ne natisnjen ne uprizorjen. Ohranil se je v zgod. delu dramskega arhiva pod št. 241. Kot prelagatelj je na njem podpisan L. Podgoriški, kar odgovarja popravljenemu Trste* n Jakovemu poročilu. 4. Enodejanko «Veselohra na m o s t e» je prestavil leta 1867. pod naslovom «N a m o s t u» Fran Rebec. Njegov prevod je izšel v Slovenski Taliji, II. (b) zv., leta 1867. (Na mostu, gluma v enem dejanju, iz češkega po Klicperi po* slovenil). Ta prevod je dovolj zvest in se še danes dobro bere; lokalizirana so samo krajevna in krstna imena. Prvič jo je uprizorilo ljubljansko Dramatično društvo kot svojo prvo otvoritveno predstavo dne 24. oktobra 1867. v prostorih Čital* niče,51 potem še 2. oktobra leta 1870. v Deželnem gledališču.52 Igra je jako ugajala.53 Tudi po drugih slovenskih odrih so jo pogosto uprizarjali. 5. Burko brez ženskih vlog «R o h o v i n č t v e r r o h y» je pre* stavil že pred letom 1867. pod istim naslovom «R o h o v i n» (Šalo* 49 Lovro Žvab, Koledar in kažipot po Trstu, II. del, str. 39 (1884), navaja, da njegove prevode iz češčine (Rodoljubi in Čudodelni klobuk) hrani ljubljanska licejska knjižnica; toda jaz jih tam nisem dobil. 50 «Novice» 1867, 387, pomotoma navajajo za prevajalca Podgorskega (kar je psevdonim L. S ve t ca), po njih je to napako sprejel J. Nolli, Priročna knjiga, str. 171, pozneje tudi J. Marn v «Jezičniku» XXX, 23. A. Trstenjak, «Slo; vensko gledališče«, str. 48, navaja tudi Podgorskega, na str. 98. pa prav Pod* goriškega. Vkljub temu je pripisal Glaser III, 77 (1896), ta prevod Luki Svetcu (t. j. Podgorskemu)! 51 «Novice» 1876, 368; «Slovensko gledališče« 111. 52 «Novice» 1870, 326; «Slovensko gledališče« 113. 53 «Slovenski Narod« 1871, št. 6. 293 Vdclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki igra v enem dejanju) Peter Graselli54 (s pomočjo ljubljan? skega Čeha Jana Macaka55). Do uprizoritve te burke sploh ni prišlo in tudi natisnjena ni bila, četudi jo je Dramatično društvo nameravalo izdati.56 Rokopis hrani prelagatelj. Čeprav se je iz Klicpere precej prevajalo, vendar sta v slovenski dramatiki resnično živeli samo dve njegovi veseloigri, in to niti ne najboljši. Krivi so bili temu večinoma slabi ali nerodni prevodi. * Z razvojem delavnosti Dramatičnega društva se je tudi znatno pomnožil češki repertoar. Tako so prihajali na slovenski oder koncem 60. in začetkom 70. let različni češki avtorji, kakor n. pr. K. Sabina (Inserat), F. F. Šamberk (Ultra), J. Neruda (Ženin od gladu), J. J. Stankovskv (Gospod regisseur), J. J. Kolar (Dajte mi surko), J. Štolba (Krojač in čevljar), Gustav Pfleger=Moravsky (Te? legram, Ona me ljubi, Poglavje), in zlasti Josip Kajetan T y 1 (1808—1856). Šele s Tylom se je poprijelo Dramatično društvo tudi resne igre. Poprej je skoro izključno gojilo veseloigro in «puhle šale za otroke in kuharice«.57 Zatorej igrajo prevodi iz Tyla znatno vlogo tudi v razvoju slovenske dramatike. Ker ni bilo v tem oziru resnih domačih del, se je zopet moralo Dramatično društvo lotiti pre? vodov in Tyl je bil eden izmed najbolj prevajanih in igranih avtorjev tekom celega desetletja 1870—1880. 1. Časoslovno prihaja tu v poštev prevod njegove pravljične igre (ta genre je vpeljal Tyl prvi v češko literaturo) «J i f i k o v o v i d e n i», katero je prestavil že pred letom 1867.58 pod naslovom «J u r č k o v e prikazni« (čarobna igra s petjem v petih de= janjih) Fran Rebec.59 Ta prevod ni bil natisnjen in rokopis se tudi ni ohranil. Prvič jo je uprizorilo Dramatično društvo dne 19. novembra 1871. v ljubljanskem Deželnem gledališču. Kritika je pohvalila njeno glo? boko moralo, zanimivo dejanje in bridek humor in je poudarila, 54 «Novice» 1867, 387; J. Nolli, Priročna knjiga, str. 168; «Slovensko gleda* lišče» 48, 92. 55 Po poročilu še živečega prelagatelj a. 56 «Novice» 1867, 387. 57 J.Stritar v «Zvonu» 1870, 110. 58 Dramatično društvo je navedlo ta prevod v svojem seznamu rokopisov že leta 1867. Glej «Novice» 1867, 387. 59 «Novice» 1867, 387; J. Nolli, Priročna knjiga 166; «Slovensko gledališče» 99, 116. 294 Vdclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki da je prav na dobro prišla publiki.60 Drugič so jo igrali dne 18. novembra 1872.61 Končno pa so jo uprizorili v Inemannovi režiji dne 25. septembra in 6. novembra leta 1898. pod naslovom «J u r č k o v e s a n j e». Še takratna kritika jo je smatrala za «prav dobro igro za nedeljsko občinstvo«.62 Jurčka je to pot igral Čeh VI. Housa, ki je «izvrstno presanjal sanje svojega Jurčka».63 2. Drugo pravljično igro «S 1 e p y mladene c» je prestavil okrog leta 1871. pod naslovom «S1 epi mladenič» (Romantičen igrokaz v treh oddelkih) Jože Ahdrejčkov, t. j. Podmilšak.64 Natisnjena ni bila in tudi ne igrana. Rokopis z datumom 10. ju* nija 1871. (ko je bila vložena v Dramatičnem društvu) hrani zgod. del dramskega arhiva pod št. 423. 3. Ta čas je prevedel isti Jože AndrejčkovsPodmilšak tudi Tvlovo «T v r d o h 1 a v o u ž e n u» pod naslovom «Tr d o g 1 ava ž e n a» (Pravljica v treh dejanjih).65 Prevod ni bil natisnjen; ohranil se je samo v rokopisu z da« tumom 30. junija 1871. v zgod. delu arhiva Narodnega gledališča v Ljubljani pod št. 424. Iz njega je razvidno, da je bil že 25. ja* nuarja 1873. predložen cenzurnemu uradu. Dramatično društvo jo je uprizorilo dne 6. januarja 1874. v Deželnem gledališču.66 Glasbo za napeve je zložil kap. J. Schantel.67 Niti «Novice» niti «Slovenski Narod» niso prinesli o tem nobene kritike. Potem se ni pokazala več na ljubljanskem odru. 4. Želji po resni drami je ustregel Josip Stare s svojim prevodom Tvlove Paličovv dcery (Požigalčeva hči, Resna igra v petih dejanjih), ki je izšla v Zborniku «Slovenske Talije», zv. 20., 1871.03 Dramatično društvo jo je prvič uprizorilo dne 24. aprila 1873. leta v Deželnem gledališču.69 Kritika jo je sprejela prav z ume* vanjem in tudi odobrila Staretov prevod, grajala je samo lokali* ziranje iger na slovenska tla.70 Glasbo za napeve je zložil Vojteh Valenta.71 60 «Novice» 1871, 375, 384; «Slovenski Narod« 1871, št. 134. 61 «Slovensko gledališče« 119. 62 «Ljubljanski Zvon» 1898, 701. 63 «Slovenski Narod* 1898, št. 220. 6* «Ljubljanski Zvon» 1884, 732 (G. Jereb); «Slovensko gledališče« 85. 65 Ibidem. 66 «Slovensko gledališče« 123. 67 «Ljubljanski Zvon« 1893, 442. 88 F. Simonič, «Slovenska bibliografija« 515. 69 «Novice» 1873, 136; «Slovensko gledališče« 121. 70 «Slovenski Narod« 1873, št. 92 in 95. 71 «Ljubljanski Zvon« 1893, 442. 295 Vdclav Burian I Doneski k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki Ta igra se je držala na ljubljanskem odru skoro do 1890. leta. Tako so jo uprizorili še 25. decembra 1873., 19. marca 1876., 19. marca 1878., 2. februarja 1883. in 24. januarja 1886.72 Tudi na drugih slovenskih odrih se je pokazala. Tako so jo uprizorili v Rojanu dne 8. marca leta 1874.73 V Ljubljani je bila Požigalčeva hči prevedena iz slovenščine tudi v nemščino; prevod je oskrbel slovenski igralec Kocelj,74 ki je v nji tudi nastopil na nemškem odru Deželnega gledališča, ko so jo Nemci uprizorili dne 1. februarja leta 1874.75 Igra je imela tudi v nemškem gledališču popoln uspeh.76 5. Dramo P r a ž s k y flamendr je prestavil leta 1872. pod lokaliziranim naslovom Ljubljanski postopač (Slika iz meščanskega življenja v štirih dejanjih) Josip Stare.77 Ta prevod ni bil natisnjen; njegov rokopis z datumom 18. ok* tobra 1872. hrani zgodovinski del arhiva Narodnega gledališča v Ljubljani pod št. 315. Prvič jo je uprizorilo Dramatično društvo dne 26. oktobra 1872. v Deželnem gledališču.78 Kritika je pohvalila njeno lepo moralo70 in njeno resno dejanje ter hvaležne vloge.80 Toda igrano je bilo slabo.81 Na ljubljanskem odru se ni več pokazala. 6. Drugo dramo iz družabnega življenja Bankrotaf je prestavil leta 1874. pod istim naslovom Bankrotar (Igra iz meščanskega življenja v petih dejanjih) Anton Sušnik.S2 Prevod ni več lokaliziran. Uprizorjena in natisnjena ni bila; hrani se samo v rokopisnem prevodu v arhivu Narodnega gledališča pod št. 244. 7. Pravljično igro Strakonicky dudak je prestavil že v 60. letih I. Makarovič pod naslovom Češki godec (Igra v petih dejanjih, prosto poslovenil) in ponudil svoj prevod Dramatičnemu društvu, ki pa mu je prevod vrnilo.83 72 «Slovensko gledališče» 123, 128, 132, 134, 136. 73 «Novice» 1874, 81. 74 «Slovenski Narod» 1874, št. 24. Kocelj jo je prevedel pod naslovom «D i e Tochter des Brandlegers». 75 «Laibacher Zeitung» 1874, str. 159. 7« Ibidem 182. 77 «Slovensko gledališče» 100; Glaser IV, 408. 78 «Novice» 1872, 348; «Slovensko gledališče« 119. 79 «Novice» 1872, 355; «Laibacher Zeitung« 1872, str. 1756. 80 «Slovenski Narod» 1872, 123. 81 «Novice» 1872, 355. 82 «Slovensko gledališče« 101. 83 «Novice» 1867, 387; J. Nolli, Priročna knjiga 164; «Slovensko gledališče« 96. 296 V. Blasco Ibdnez / Steklina Drugič jo je prevedel 1901. leta Vekoslav Benkovič pod lokali* ziranim naslovom Zal oš ki godec (Narodna čarobna prav* ljica s petjem v treh dejanjih).84 Ta prevod ni izšel v tisku, temveč se je ohranil samo v dveh prepisih, ki jih hrani zgodovinski del arhiva Narodnega gledališča pod št. 610. Na njih prelagateljevo ime ni navedeno. Prvič so jo uprizorili v nedeljo dne 22. septembra 1901. in nato 6. oktobra istega leta v režiji Dobrovolnega in to s popolnim uspehom. Kritika je z umevanjem pisala o Tvlovem delu, o lepi tendenci te igre, o režiji in tudi o umetniški interpretaciji igralcev, med katerimi so se zlasti odlikovali Deyl, Lier, Lounska in Ter* seva.85 To je vse, kar je bilo prevedeno v slovenščino iz starejših čeških dramatikov — Štepaneka, Klicpere in Tyla. Mnogo, kar je od tega res živelo na slovenskih odrih, je ostalo samo v rokopisih in prepisih, ki jih še danes hranijo arhivi nekaterih slovenskih Čitalnic. Marsikatera dobra stvar sploh ni bila uprizorjena, marši* katera pa je na odru propadla, kar je večinoma zakrivila takratna prevajalska manira — nespretno lokaliziranje in nerodno pre* sajanje iger na slovenska tla, pred čemer je odločno svaril slo* venske prevajalce že leta 1873. kritik «Slovenskega Naroda» (najbrž J. Jurčič), poudarjajoč, da «s tem izgube (igre) svojo iz* virno vrednost in vendar tudi nijso domače, ker se jim pozna tuje mišljenje«.86 V. Blasco Ibdnez / Steklina Od vseh koncev huerte1 so prebivalci tekali v kočo Pascuala Caldere in prestopali nje prag z nekako grozo, v kateri se je razburjenje mešalo z bojaznijo. — «Kako je malemu? Bolje?» Oče Pascual je v krogu svoje žene, svojih svakinj in celo najbolj oddaljenih sorodnikov, zbranih ob nezgodi, z ža* lostnim veseljem sprejemal to zanimanje soseščine za njegovega sina: — Da: dobro se mu godi! Že dva dni ni čutil napadov te strašne «stvari», ki je burila hišo. In molčeči kmetje, Calderovi prijatelji, ali vrle sosede, ki so v ganutju vzklikale, so vtikali nos med sobne duri in plaho vpraševali: «Kako se počutiš?» 84 Gledališki plakat z dne 22. septembra 1901. 85 «Ljubljanski Zvon» 1901, 789; «Slovenski Narod« 1901, št. 218. 86 «Slovenski Narod» 1873, št. 95. 1 Obširna ravnica, deloma pokrita z oranževci, na obeh bregovih Guadala; viara. 297