KATOLKKIM Eatoliške šole v Franciji. Francozi so ljudje, ki dobro vedo, kolikega pomena je vzgoja mladine za usodo posameznega človeka in celega naroda. Hoteč dati svojim otrokom najboljšo vzgojo, jih katoliški starši pošOjajo v katoliške šole. Ker so državne šole brez vsake versko vzgoje, svoje otroke Ijubeči starši ne marajo pošiljati dece v fakšne šole. Njihova previdnost je tem bolj iipravi.ena, ker so na teh šolah delnjoči učiteljl po ogromni večini organizirani v socialističnih in fkomunističnh zvezah. Zato pošiljajo otroke v zaeebne katolišlke šole. Letno poročilo o katoližikih šolah v Franciji za leto 1933 Javlja, da je v tem letu obiskovalo te Sole 927.499 otrok, dočim jih je leta 1930 obisikovalo 823.865 učencev. Plače za 29.253 učitr\:v in učiteljic so znašale okoli 500 milijonov frankov. Ta svota se zbere na Framcoskeni s prostovoljninii darovi. Čast ikatoliškim Francoz«m, ki dajejo drugim ikatoličanom zgled in spodbudo! Eatolicizem na Japonskem. Krvava preganjanja preteklih stoletij na Japonskem so katoliško vero skoro popolnoma zatrla. Nekaj ikorenin je ostalo, iz katerih se je v zadnji dobi začelo lepo razvijati drevesce ikatolicizma, iki daje utemeljeiit) upanje, da se bo razvilo v krepko drevo. Proti Evr-opi je v poslednjih letih zavladalo precejšnje politično nerazpoloženje, ki pa se ne nanaša na osebo rimskega papeža, s katerim je Japonska v najboljših zvezah. Med duhovništvom, ki deluje na Japons.kem v katoliškem dušnem pastii'stvu, dobivajo domačini vedno več besede in moči. Število katoličanov je primeroma malo, tem večji pa je vpliv ikatolicizma na javno mnenje. Katoliške resnice pritegujejo v svoje območje vedno več pisateljev in učenjakov. Katoliška iknjiževnost se vedno bolj čita na Japonskem, kjer dnevno narašča interes za evropsko književnost. Nedavno je japonsld stf.rinar Sato našel »Knjigo sentenc (naukov)« Petra Lombarda, slovečega modro- in bogoslovnega pisatelja iz 12. stoletja. Knjrga, ki je dragocena zaradi svoje redkosti in starosti, je bila natisnjena v švicarskem mestu Bazlu leta li^8. Ker nosi ta knjiga grb papežaGre- gorija XIII., ki je vladal cerkev od leta 1572 do leta 1585, je verjetno, da jo je ta papež poslal kot dar na Japonsiko. Protestanti proti boljševikom. Čim« bolj se zunanji minister sovjetske Rusije Litvinov trudi, da sklopi zveze z evropsikimi državami ter tako Rusom zavaruje hrbet v morebitni vojni z Japonsko, in čim bolj stremi službena francosika diplomacija za tem, da pritegne Rusijo ikot enakopravno članico v Zvezo narodov, tem bolj se proti temu množijo protesti od gotovib strani. Nedavno je ženevski list »Journal de Geneve« objavil protest švicarskih protestantov proti temu, da bi se boljševiki sprejeli v Zvezo narodov. Protestantovska cerkev je vedno protestirala, tako se izvaja v tem ugovoru, zoper sramotno in strahotno preganjanje kristjanov v Rusiji. Sedaj pa bi naj gledali v Zvezi narodov vlado, iki ima okrvavljene roko s ikrvjo bratov-mučenikov, vlado, ki od^ krito propoveda mržnjo zoper vsako religijo. Vatikanski list »Osservatore Romano« pripominja :k temu protestu, da je plemenit in tkrščanski. Vendar bi švicarski protestanti ne smeli pozabiti, da je korenina vseh današnjih verskih odpadov v Evropi in tudi verskih preganjanj v Rusiji pravzaprav v protestantizmu. S svojim odpadom od katoliške cerkve je protestantizem razbil cerkveno edinost v Evropi ter ustvaril s svojim samovoljnim anarhičnim ikrščans-tvom možnost za največje verske zablode. Protestantizem je ded, boljševizem pa vnuk.