Slišal sem,
Da nekdo `ivi
V idealih plave grobnice,
Da ljubi rde~e ro`ice.
Slišal sem,
Da nekdo `ivi,
Ki študira malega princa,
Da pogovarja se z lisico,
Da v o~eh nosi resnico.
Slišal sem,
Da nekdo `ivi,
Tega ne trdim,
Jaz sem samo slišal,
Slišal,
Da nekdo `ivi…
'()) 


		 #


" 
No~na sapa
Osvaja ne`ne duše.
Poslušaj:
Blagostanje orehovih listov
Šepeta skrivnost,
Ki ti~i pod lupino jedra
Zrelega sade`a.
Rumena jabolka nastavljajo
Svoja brhka telesa
Profilu mese~ine;
Veter pa jim je kot
No~ni ko~ija` za nebesa –
o~e lahke zibelke izbran.
In tudi sorodni duši
Sledita pravljici
Lahke zibelke;
Epilog je znan:
Spontano okušanje
Dovoljenih sade`ev
Do jedra sokov.

	


	


4"*
Ko no~ zadiha,
Potrebuje spanec
Svoje misli.
Preve~ nekoga je v njih,
Da bi se spro`ile sanje.
Zato:
Molitev in šepetanje
Prošenj vetru za
`vi`gajo~o pesem
Rosnih Podoknic.
Napenjanje ušes:
Ni vlaka! Niti avta,
Niti pijanca,
Niti potepuškega psa
Iz zaspanih ulic.
Samo šepet molitve
Znanih ustnic
Pošilja stari znanec.
O, prihaja Odrešitelj odrešitve!
Kon~no utelešen spanec!
	 #


5
!

Naj ne klone
Tvoja te`ka glava,
Ker imena tvojih spominov
So pozabljena
Od v~eraj na danes.
Naj nekdo drug nosi
Vence na la`nih kri`ih,
Ker stezica tvojih solz
Je napa~nim naslovljena,
Ker:
Ti si še vedno
Gospodar svoje sence,
Zato ne boj se
Obli~ja nebogljenih in
Umrljivih,
Poiš~i si zavetje
V obli~ju
Neumrljivih.

	


	


6

V mrazu
Skozi sneg
Ubrana sled.
Sama belina
In tvoja pot
Za mano.
A pred mano:
O uboga ptica otrdela
SREDI
Svojega poleta.
Zmrazi me
Ob pogledu nanjo.
Obrnem se:
Za mano
Otrdela ptica
Sredi
Svojega poleta,
Pred mano stezica
SREDI
Preminulega
POETA.
	 #


/

Ugasla sve~a.
V breznu grobov.
Napis:
NI LU^I,
NI IZHODA.
KRIK:
Prodajalci lu~i,
Nosilci svetlobe,
Ve~ni svetilnik –
Razsvetlite brezna grobove!
ODMEV:
Isti kot
KRIK ...
Izobilje mraka,
Megljenje lastne
Identitete.
Izgubljanje in
Skoraj nehanje.
Nevidnost.
Na polju.
Samo še raztrositev
Pepela za
Rodno `etev.
Zdaj konec je!
~as je za odrešitev!