291
Naši dopisi.
Z Dunaja. — Kakor o Bosni in Hercegovini, tako se tudi o grofu Andrassy-u dandanes največ govori tu, pa tudi po vsej Cis- in Translajtaniji. Povsod se vprašuje: ali je Andrassy še minister vnanjih oprav ali pa je že odložil breme, kateremu ni kos. Tukajšnji časnik „Deutsches Montagsblatt" je prinesel te dni obširen članek, v katerem med drugim to-le piše: „Od-poved Andrassy-eva bi se bila vsakako sprejela, ako bi se ne bilo v viših krogih mislilo, da bi sprejeta odpoved okoli njegove glave ne ovila glorije mučenca, če bi bil zavoljo njegovih Turkom prijaznih zahtev zdaj iz službe dejan. Ln tako se je naredil oni kompromis, po katerem je grof Andrassy slov6 dal svojim nameram, da bi Turčija in Avstrija skupno gospodovali v Bosni, pa je zato dovoljenje dobil, da sme su-vereniteto sultanovo pripoznavati v malo hvaležni obliki. Odpovedno pismo Andrassyevo je zato na odločilnem mestu z ozirom na ustavno dolžnost bilo rešeno tako, da se mu je reklo, da se odpoved ne more sprejeti, predno delegaciji svoje sodbe ne izrečete o politiki odgovornega ministra. Kako bode ta razsodba se glasila, to dvorni krogi mislijo že zdaj natanko vedeti. Padec grofa Andrassya je gotov. V tem le imate ključ skrivnostnih dogodeb zadnjih 14 dni." — Tako piše gori omenjeni časnik z nekim ponosom, kakor da bi vedel pravo.   Jaz dostavljam temu le: vederemo!
292
Iz Gradca 9. sept. — Včeraj je bilo vse mesto in velik del Stajarske dežele na nogah. Odkril se je namreč, kakor so »Novice" že poročale, slovesno spominek nepozabljenega nadvojvode Joana. Ne bodem Vam po-pisaval svečanosti na dolgo in široko, le to navajam, da sam presvitli cesar je iz Beča prišel poveiičat svečanost , ki je trajala v nedeljo od 11. ure do poldne; popoldne ob 3. uri se je cesar zopet vrnil na Dunaj nazaj. Spominek je krasen, bronasta podoba priljubljenega nadvojvode je mojstersko delo.
Iz Notranjske Bistrice 3. sept. — Naj Vam danes zopet nekoliko vrstic pišem iz naše doline! Pred 14 dnevi nas je počastil s svojim obiskovanjem presvetli Tržaško -koperski škof g. Jurij D o bril a. Ustavil se je — namenjen birmat v Podgraje in Jelšane — na tukajšnji železniški postaji ter je pri gosp. dekanu obedoval. Pred svojim odhodom je počastil Bistrico ter ogledal našo lepo podružno cerkev sv. Jurija, Proti večeru se je s vitli gospod odpeljal v Podgraje. Vsa kemu , kdor je imel srečo ž Njim govoriti, se je škof zel6 prikupil s svojim priljudnim in prijaznim obnašanjem. Bog ga ohrani in živi še mnogo let! — Ko se je v Bistrici doznaia vesela novica, da so naši hrabri vojaki vzeli srce Bosnije — Sarajevo je bila Bistrica razsvetljena in mnogo hiš je bilo s slovanskimi zastavami okinčanih. Razsvitijava je bila .,improvisiranau, ali vendar je bila dobra , le malo hiš je bilo tamnih; še cel6 siromaki so par lučic po oknih razpostavili. — Našega spoštovanega in priljubljenega okrajnega sodnika gosp. Jurija Strucelj-a je zadela britka zguba. Padel mu je v boju v Bosni vrli brat Jakob, katerega je gospod sodnik srčno ljubil. V Trnovski farni cerkvi je imelo 10 duhovnikov veliko mrtvaško slovesnost v pričo obilno zbranega ljudstva za dušo ranjkega Jakoba Strucelj-a. Bog bodi milostljiv njegovi duši, čigar truplo počiva daleč od domovine slovenske!
—  Kakor sem Vam že zadnjič pisal, imamo letino pri nas le srednjo , le sadja je toliko, da nam skoraj posode manjka shraniti ga. Ravno, ko Vam to pišem, tuli in razsaja huda burja, ki nam bo prezgodaj češ-plje in jabelka otresla, grozdje osula in ovila, in tur-šico polomila. Burja je pač huda nadloga za naše kraje. Srečni Gorenjci in Dolenjci, da vsaj te šibe ne poznate.
—  Že več kot dve leti hodijo k nam neke komisije Tržaškega magistrata, in celo sam župan de Angeli je bil že parkrat v Bistrici. Po kaj hodijo sem ti gospodje? Nič druzega jih sem ne vabi, kakor naša mrzla in bistra voda. Zelo jim je všeč, radi jo bi kupili ter jo v Trst po vodotočih izpeljali. Obetajo neki Bistri-čanom 500.000 gld., kar se bi med mlinarje in Žagarje razdelilo. Po zimi in spomladi damo lahko Tržačanom še trikrat toliko vode, kolikor je zahtevajo, ali po leti bi naša soseska skoraj na suhem ostala. Zatorej velika razprtija med Bistričani. Posebno kmetje in podružniki protestirajo zoper početje mlinarjev in Žagarjev, ki hočejo biti edini gospodarji vode. Najbrže pa iz vsega tega ne bo nič. Mi bomo obdržali svojo vodo, Tržačani svoje tisuče.    Z Bogom!                                           xyz.
Iz Ljubljane. — Jutri se začne deželni zbor, za katerega so si tako imenovani „ustavoverni nemci" po raznoterih potih oskrbeli večino na zemlji slovenski. Kaj namerava ta večina v prihodnjem zboru, je oficijozna ,,Presse" hitela v listu od 7. dne t. m. svetu oklicati. „Per putz und stingel" bode iztrebila vse, kar so narodnjaki poslednja leta o narodnih zadevah „zmedli in pokvarili". Šole se morajo prestrojiti v duhu liberalizma in ponemčiti; uradovanje deželnega odbora tudi v slovenskem jeziku se mora odpraviti, narodnim uradnikom slov6 dati, slov. gledališču podpora vzeti itd. itd.    Po takem je od te stranke   domačinom napo-
vedan nov boj, katerega izid ni dvomljiv zato, ker imajo nasprotniki večino. Pred očmi takih izjav bodo narodni poslanci glede na način glasovitih volitev menda vedeli, kaj storiti.
— (V seji deželnega odbora 10. dne t m.) sklenila se je predloga na deželni zbor glede plače ljudskih učiteljev in deželnih uradnikov v slučajih, kedar med vojake stopijo vsled mobilizacije. — Odločil je deželni odbor načela, po katerih se bode med uboge družine rezervistov v ta namen nabrani denar razdelil. Nabranega denarja je dosedaj blizo 8000 gokL (7676 goid. 75 kr.), toda število takih družin je veliko; oglasilo se jih je dosedaj 470 žen, ter se še oglašajo.
—  (Zbornica kupČijska) je sklenila prošnjo do c. k. ministerstva kupčijstva, naj na vso moč dela na to, da se napravi železnica iz Siska v Novi.
Enak predlog so v včerajšnji seji mestnemu odboru narodni odborniki izročili.
—   (Občni zbor učiteljev Kranjskih ljudskih šol) se je pričel včeraj. Sešlo se jih je 34. Že prvi dan je prof. Linhart s svojo nemščino povod dal živahni borbi*
—   (Cespljev sejm) je malo ljudi privabil v Ljubljana; kupčije je zato le malo bilo. Groveje živine tudi ni prišlo veliko na sejm; cena jej je bila srednja; tujci so je največ pokupili. — Za med in vosek se na navadnem trgu ,,pred mostom'' ni mogla nobena prava cena določiti; kupci so za stari cent medu ponujali po 15 do 1572 gold., za to prenizko ceno ga pa čebelarji niso hoteh dati.
—   (Odbor Matice slovenske) je slavnemu našemu pesniku Koseškemu, ki jutri obhaja 80. rojstni dan, danes v lični obliki poslal čestitko v Podbrezje na Gorenjsko, kjer so ga pretekli teden osobno pozdravili gospodje dr. J. Bleiweis, ravnatelj Zagrebške gimnazije Bradaška in pa prof. Vodušek.
—   Prošnja Kranjskega mestnega odbora, da ne bi prestala Kranjska gimnazija, žalibog! ni vslišana.
—  (Pevski večer) na čitalničnem vrtu v nedeljo je bil prav dobro obiskan in bili so zbori in čveterospevi pevskega zbora z veliko pohvalo sprejeti. Vsled živahno naznanjene želje sta pela prvaka slovenskih pevcev gospoda Meden ia Josip No 11 i pesem „Domovino" s spremljevanjem zbora, konečno pa gosp. Noili, ki je drugi dan odpotoval v Milan, se „Kje dom je moj" in „Slovo" iz Jamske Ivanke. Grromoviti aplavs bil je dokaz, kako visoko ceni občinstvo omenjena pevca , 8 katerima se smemo ponašati Slovenci.
—    (Slovenska slovnica za prvence)f ki jo je spisal gosp. Andrej Praprotnik, je po ministerskem ukazu 5. t. m. št. 11785 vnovič potrjena in dopuščena slovenskim ljudskim šolam, in se ima prirediti v zapisnik dopustijivih učilnih knjig za ljudske šole, ki je bil v Dunajskem 3,Verordnungsblattu" 1. junija t. 1. naznanjen. Ta slovnica (o kateri se je že tudi po slov. časopisih poročalo, daje v imenovanem zapisniku izpuščena) sme se tedaj rabiti po vseh slov. ljud skih šolah. Naprodaj je v Miličevi tiskarni in tudi pri drugih bukvarjih vezana po 30 kr. To naznanjamo tedaj vsem, ki poprasujejo, ali se sme ta slovnica v javnih šolah rabiti ali ne.
—   Ravnokar nam je došel prvi list časnika „B o-sansko-hercegovačke no vi ne", kije začel izhajati v c. k. vladni tiskarni v Sarajevu; vredni k mu je Jan. Lukež, cena 2 gold. za četrt leta. Zanimiv je ta list posebno onim, ki imajo kakega svojih ljudi v Bosni.
—  (Dve mikavni politični pravdi) ste bili 7., 8. in 9. dne t. m. pri deželni sodniji v Ljubljani zoper laške rogovileže proti Avstriji. V Ljubljani ste bili vsled ukaza više deželne sodnije Graške. Poslušat ji je prišlo
293
več Lahov iz Trsta in Kopra, vstop je bil le z vstopnicami. Predsednik sodišču bilje gosp. Grčar, državni pravdnik grof Gleispach iz Gradca, zagovornika za-tožencev gosp. dr. M o še in Zamik. — Prvo dejanje hudodelstva veleizdaje se je godilo v Trstu 1. junija t. 1. na sprehajališči „acquedotto". Trije markerji (atre-žaji v kavarni), vsi Italijanski podložniki, so bili zasa-čeni pri tem, ko so na drevesa pritiskali in po tleh raztresali oklice nekega Laškega „comitato degli Alpi Gjuli", ki hujskajo proti Avstriji. — Ker je pa glavna priča zdaj pri vojakih v Bosni, se je po predlogu državnega pravdnika ta obravnava preložila do tje, ko bo tudi ta priča mogla sama priti.
Druga obravnava je bila zoper dva vseučiiiščna dijaka: Felice B en a ti iz Kopra in Luigi Quarandotto iz Rovinja. Tožena sta b:la hudodelstva veleizdaje. Zatožba ju namreč dolži, da sta ponoči med 1. in 2. junijem, ko se je po Italiji, pa tudi po Istri in nekaterih lahonskih mestih obhajal Italijanski statut, v Kopri ca „monte Grisino" prilepijaia rudeče in bele listke z laškimi napisi: „Živijo Humbert L, nas kralj" — in ,,ven s tujcem!" Žandar Decolle ju je namreč videl, ko sta okoli 11. ure prišla na „belvedere" (razgled na morje), tam sedla na klop in se pogovarjala. On je po ukazu politične gosposke stal tam za zidom na preži, ker se je bilo to noč bati političnih demonstracij na tem kraji. Tu skrit je videl, kako sta ta človeka, katerih pa še ni poznal, šla proti zastavnici, videl je tudi roko — več ne, — ki se je vzdignila in nekaj prilepila na zid. Na to gre on navzdol, potem po stopnicah na drugem kraji navzgor, stopi k zastavnici in vidi še mokre listke prilepljene, prižge kiinček in bere gori omenjena napisa. Raztrgavši ta lista in pustivši še druge, ki jih je ob vratih videl, se poda za hudodelnikoma v kavarno, kjer izve njuna imena. — Zatoženca soglasno pravita, da sta omenjeni večer res šla še pozno od doma zato, ker je Quarantotta grizlo po trebuhu, sam si pa zavoljo bojazljivosti ni upal ponoči v lekarno zdravila iskat. Res sta sedela na „belvederu" na klopi, kjer je Q*araatottu toliko odleglo, da ni maral več buditi lekarnarja, ampak šel s tovarišem v kavarno ogret si želodec. Na poti tje po „Fernandovi cesti" sta zagledala za sabo žandarja, a nista se zmenila za-nj. Pri izpraševanji trdita odločno, da sta šla po tej cesti, ne pa po drugi, kakor žandar trdi, iz kavarne naravnost domu. S politiko se nič ne pečata, o demonstraciji sta zvedela še le drugi dan po svoji gospodinji. Njuno zagovarjanje se zdi poslušalcem verjetno tem bolj, ker njuni osebi nikakor niste podobni veleizdajalcem; skoro bi rekel človek, da morata v javnem življenji biti prava „božja volka''. Občinstvu se jame dozdevati, da je žandar na mestu pravih tičev vjel dva nedolžna, ki sta mu ravno v mrežo priletela, to tem lajše, ker je moral iti precej daleč na okoli, toraj so pravi budodelniki čas imeli, odnesti pete. Ta pa nista nikakor bežala, in to da sklepati na to, da ju vest ni pekla; hudodelnik ne čaka žandarja. Tudi je čudno to, da žandar ceJ6 teh dveh ni nemudoma prijel, ampak je bil zadovoljen z njunimi imeni. — Glavna in skoro edina priča, žandar Decolle, se pri zaslišanji pred porotniki prav tako lovi, kakor se je lovil pri izpoved-bah pred preiskovalnim sodnikom; zlasti o času nima pravega pomena, pol ure več ali manj mu ni nič. On govori le laški. — Druge priče, katerih je bilo vseh skup 10, niso vedele nič povedati, kakor le to, da je Qua-rantotto tak strahopetnež, da zvečer ne gre nikdar ven brez svojega spremljevalca, ki ga zato nalašč plačuje. Benati pa je vedno doma in se uči. Oba sta iz dobrih, Avstriji vdanih rodovin, Benati ima brata kateheta na realki, Quarantotto pa strica kanonika v Rovinji, vrh tega nevesto iz rodovine Avstriji prijazne.   Za politiko
se ne ta, ne oni čisto nič ne brigata. — Prebere se še več pisem raznih uradov, nek jako nesramen oklic ^Itaiianissimov" do Istrijanov zoper Avstrijo, ki se je o istem času našel nabit v Paznu in Poreči, dalje neke ode Trsta, Ogleja in Pole do kralja Humberta; v Oglejski se trdi, da je Atila razdjai le njegovo truplo, Dunaj pa razdeva tudi njegovo dušo. Vse to ima podpis „Comitato istriano". — Zoper zatoženca pričajo še trije žandarji, a vsi poved6 le to, kar so zvedeli od De-colle-a. — Dokazovanje je bilo končano še le v nedeljo o poldne, potem je podala sodnija porotnikom čvetero vprašanj, — za vsacega zatoženca dvoje: 1. sta li kriva veleizdaje, in čs te ne, 2. sta ii kriva hudodelstva ka-lenja javnega miru. Drugemu vprašanju ugovarjata oba zagovornika, ker ga v zatožbi ni, a sodnija ga po predlogu državnega pravdnika vendar-le obdrži. Po vsem tem se oglasi Graški državni pravdnik grof Gleispach. Ze v obravnavi je bil pokazal, da je dobro zmožen laškega jezika, rekel je celo, da ume slovenski. 8 podkupljivo zgovornostjo in v dobro stavljenih stavkih skuša porotnike prepričati, da je nabijanje takih listov in razširjanje oklicov propagande italianis-simov hudodelstvo veleizdaje. Po občudovanja vredni sestavi vsega, kar se je pokazalo v razpravi, prepričuje porotnike tudi, da sta pred njimi sedeča zatoženca res prilepijaia gori omenjene listke, in se drži pri tem vseskozi le priče žandarja Decolle a. Slednjič pričakuje od patriotičnega duha porotnikov kot Avsirijcev, da bodo tako izdajsko početje italianissimov obsodili v teh dveh zatožencib. — Za njim govori dr. Zarnik in sicer slovenski (vsa druga obravnava je bila na pol laška, na pol pa nemška). Najprvo hoče porotnikom razložiti, zakaj se je ta pravda prestavila iz Trsta v Ljubljano. A predsednik ga ustavi rekoč, da se o tem ne sme govoriti. Isto tako ga ustavi predsednik, ko hoče opomniti, da je vseh teh demonstracij prav za prav kriv sedanji sistem, ki — zatirajoč v Primorji Slovane — je dal dušek lahonskemu živelju, ki postaja zdaj Avstriji nevaren. Tedaj ne ostane dr. Zamiku druzega, ko dokazovanje tega, da so take demonstracije le pobalinske, otročje, ne pa veleizdajske, ker so se v nekaterih slučajih, ko so bili vjeti pravi razgrajaici, kaznovale le s 14 dnevi zapora. Tudi dokazuje, da njegov klijent Benati nikakor ni kriv niti prvega niti druzega hudodelstva, ker ni dokazano, da bi bil storil to, česar ga tožba dolži. — Za druzega zatoženca zagovornik je dr. M ose. On meni, da se tako važna vprašanja, kakor so ločitve deželnih kosov od Avstrije, ne bodo vršile po takih pobalinskih demonstracijah, kakor se zadnji čas po Primorskem in v Istri gode. Te demonstracije so imele pač vspeh, a ravno nasproten, namreč ta vspeh, da so na dan godu našega presvitlega cesarja goreli kresi po slovanskih prebivalcih zažgani ob vseh južnih mejah Avstrijskega cesarstva. Laška kri po naših deželah je živahna, se rada vname za kaj, a se ravno tako naglo ohladi. Prave nevarnosti se od naših laho-nov za Avstrijo ni bati, ker ItaHjanska vlada vse tako rogovilstvo odločno zametava. Ce bi bil toraj njegov klijent res vse to storil, česar ga tožijo, bi bil le rogo-vilež, ki se politično kaznuje. A Quarantotto tudi tega ni storil, nasprotno je po vsem, kar se je pri obravnavi dokazalo, čisto nedolžen, da, cei6 nezmožen takih demonstracij, — prvič ker se s politiko prav nič ne peča, drugič, ker je tako bojazljiv, da si ponoči sam nikamor ne upa. Vrh vsega tega je po vsi obravnavi očitno, da sta oba zatoženca popolnoma nedolžna; kar tožba trdi, storili so vse drugi ljudje. Toraj se tudi on obrača do porotnikov kot Avstrijcev z nado, da pri takih možeh najde pravico, kdor pravice išče. V odgovoru državnemu pravdniku si dr. Zarnik še enkrat nakloni grajo
294
od predsednika zato, ker je rekel, da je ta pravda vaakako politična. — Predsednik potem podd porotnikom se enkrat pregled vse razprave in jih opominja, naj sodijo po svoji vesti« Porotniki gred6 v svojo sobo in ko pridejo nazaj, oznani načelnik njihov, gosp. Dom-ladiš, da so obojno vprašan je zanikali: prvo z 10 proti 2, drugo s 6 proti 6 glasovom. Po takem sta bila zato-ženca ne kriva spoznana, kajti po porotni postavi veljd zatoženec za nekrivega, če je enako število glasov „da" in „ne". To je vzbudilo pri nazočib Lahih veliko veselje. —
Popisali smo celo obravnavo zato bolj obširno, ker je bilo vse občinstvo radovedno njenega izida in je bila tudi velike politične važnosti. Gotovo bodo naši nasprotniki sumiČili zato Ljubljano in Slovence, češ, da so nelojalni, ker takih lahonskih demonstracij proti Avstriji ne obsodijo. Al pomisliti je, da tu ni slo za demonstracijo, ampak za tiste, ki so je biliobdolženi; demonstracije take mora vsak Avstrijec obsoditi in kriva spoznana bi bila gotovo tudi oba ta zatoženca, če bi bilo dokazano bilo, da sta rea ona dva to storila, česar sta bila obdolžena. Naj pripeljejo prave, naši porotniki jih bodo obsodili.
— {Javno vprašanje do gospodov, ki imajo Ljubljanske mitnice (šrange) v zakupu). Mi kmetje ne vemo, kako je to, da od novega leta 1878. sčm se na Ljubljanskih mitnicah (šrangah) od na sejm prignane živine za noter v mesto in ven iz mesta kar skupaj ob enem cestnina pobira. To je za prodajalca očitna krivica, zakaj po takem mora on tudi od take živine, ki jo Ljubljanskemu mesarju prodd in ta jo v mestu pobije, brez izjeme tudi za nazaj iz mesta cestnino pla-črti. Naj nam gospodje, ki imajo cestnino v najemu, poved6, zakaj to? Pa čeravno se živina tudi iz mesta žene, zakaj neki bi moral prodajalec kupcu za na-kupljeno živino cestnino plačevati? Jo bode že sam plačal kakor poprej. Torej proč s to naredbo, ki je po naših mislih krivična, in držite se starega reda, če pa mislite, kako pravico imeti do tega, povejte nam jo, da ne bomo mislili, da kmeta odirate.         M. Hov ar,
kmet v imenu več druzib.
— (5. izkaz milodarov dežel, odboru poslanih za za-puŠČene rodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po 4. izkazu 5003 gold. 69 kr. Od čistega zneska 44 gold. 18. avgusta v Mokronogu napravljene loterije, od katerega se je že 3 družinam reservistov dalo po 12 gold., ostanek 8 gold,, c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji nabiro občine Loški potok 16 gold. 75 kr., društvo strelcev v Crnomlji 30 gold., gosp. Ri-hard Seemann v Ljubljani 10 gold., gosp. Pogačar Simon, c. k. uradnik vojaškega oskrbnega urada 5 gld,, dohodek svečanosti za god presvitlega cesarja v Skofji Loki 50 gold., v jour-fix družbi v Skofji Loki v predvečer cesarjevega rojstnega dne nabrani donesek 17 gld. 50 kr., nabira fare pri sv. Križu pri Tržiču 2 gold., nekdo daruje najdeni 1 gold., gospoda trgovca Franca Ksav. Souvan v Ljubljani 50 gold., Ljubljanska hranilnica 500 gold., gosp. Virant Anton, krčmar v Logatcu 2 gold. 55 kr., po c. k. namestniku Dolnje-Av-strijskem baronu Konradu 600 gld. od svote 10.000 gld., katere je daroval baron Alb. Bothschild v imenu svoje rodovine M. S. pl. Rothschild; nabira županstva mestne občine Idrijske 61 gold. 40 kr., nabira županstva v Tržiču in čisti dohodek pevskega večera 18. avgusta 81 gold. 17 kr., županstvo v Domžalah 9 gold., cerkvena nabira pri sv. Heleni 10 gold., gosp. Moschek Anton,   hišni posestnik v Ljubljani  10 gold.,  gosp. A.
Dreo, predsednik kupčijske zbornice 30 gld., nabira fa-ranov v St. Jurji 10 gold. -— Skupni znesek 6508 gld. 6 kraje.