Poročilo šolskega (naučnega) odseka o peticijah za ypeljavo slovenskega nčnega jezika. III. Pripozaaao je obče tudi v šolakej reči vedao potrjeao aačelo, da je pouk le tedaj aapešen ia ploduuosen, če se vrši aa jediaeai aaravaera temelji, aa temelji pouka učeacev v materiaskeai jeziku. Kako naore sloveaakim uSeacem, ki nemakega jezika ne amejo prav nič, ali pa jako aepopolao, korialiti pouk, ki ae jim daje v tujem ali vsaj malo razumljivem jeziku ? Metodi5ea ia po zdravih načelib uravaaa pouk zahteva kot potrebao predaledico, da se poucno gradivo prav razmotri ia razumeva. V aa8piotaeia slučaji je učenje le mu5no vbijaaje v glavo, ia to vbijaaje v glavo traja na škodo poučaemu smotru tako dolgo, dokler se učeaec po lastaej moči ia potem, ko je premagal vse ovire, ne popae do popolaega razumevaaja. Pri takem pouku zgodi ae čcsto, in mora 86 aahajati pogostokrat, da ačenci, kateri bi pri v materiaačiai dajanem pouku aapredorali nepreatano in povoljno, zaostajajo ia da veliko izmej ajib opušča pričeto pot ne zbog pomaajkaaja aadarjeaosti, ampak zaradi neugodaib razmer. A še aekaj druzega je pri tem jemati \ ozir, namreČ blagodejao vplivaaje pouka v niate rinščiai dajanega aa razvoj jezika samega, na razvoj domače literature, aa pomaožeaje in razširjenje omike mej aarodom. Narod sme po vsej prarici terjati od svojib omikaaih ia učenib krogov, da se mu ae odstraajujejo ia potujSijo, marveč, da mu pomagajo pospeti se do blage aravi, da omike in b to v zvezi stojeSega blagostaaja, da mn dajo pomoč, varstvo prava, poak, da ž njim občujejo kot dubovaiki, uradaiki, zdravaiki, tebaiki, učitelji v iistem ia blagoslovaem jeziku. Iz tega treba razlagati težajo in zabtevaaje, katero se izraža v maogobrojaih peticijab tako točao ia nepopačeao, zabteraaje, kateremu je izvor naravao brepeneaje aaroda po omiki ia kateremu je pravai aaalov v državaih temelajib poBtavab zajamčena jedaakopravaoat. Iz takih razlogov akleuil je šolski odaek v seji 29. aprila 1882 obaoviti po zboraici poalaacev dae 23. aprila 1880 uže skleaeBO resolucijo. Ob jedaem pa se je aolskemu odseka dozdevalo prikladao, izreči svoje piepiičauje, da se mora v Ljubljaai ustanoviti samoatalaa gimaazija a aloveaakiai učaim jezikom po razmeri obstoje5ib učaib pripomočkov. To bilo bi tem možaeje, ker 8o uže v Ljnbljani aa spodajej giaiaaziji sloveaske paialelke, katere so jako obiskovaBe. Preuatroj aže obstoječib sloveaakih paralelk v aamostalao podginauazijo priporoča se aujao blagovoljaej pozoraoati aaučae aprave s teai zaključkom, da bi 86 ta spodaja gimaazija razširjevala v popolao gimaazijo tako, da bi se pri zaporedaem aapredovaaji učeacev uataaovljali novi razredi gorenje gimnazije. V tem alučaji bi iz sedaj utrakvističao urejeae gimaazije v Ljubljaai nastal zavod saino z aeraškim u5aim jezikom. Glede sredajib šol v Goriškej priporoča se od tamošajega deželaega zbora ia odbora zaželeaa aaprava. V Rudolfovem ia v Kraaji, kjer so aSenci skoro vsi eloveaskega rodu, mora se smatiati vpeljava slovcnskega u5aega jezika kot umestaa, sc ve, da po razmeri sočih učaih sredntev. Na gimaaziiah v Celji ia Maribora ia aa višjej realki vL;ubljaai je rosolucija skleaeaa po zboraici poslaacev leta 1880 le a tem izvedljiva, da ae aapravijo sloveaske paialelke, ker ae te siedaje šole v dva samoatalaa po učneni jeziku ločeaa zavoda ae smeta deliti zbog tega, ker bi obiskovaaje vsacega teh zavodov bilo prepi51o. Kot samo ob aebi uaievao zdi 86 aolskema odseku, da bi ae aa vseb zavodih, kjer bi se uvel slovenski kot učni jezik, moralo tudi skrbeti za to, da si pridobe učenci popolno zaaaje aemskega jezika in Rpretaoat, poaloževati se ga. To je točka, katero poudarja slovenski narod sam (kakor je razvidao iz maogih gori navedenib peticijj, ker aloveaski Barod ae prezira velike važB08ti aemškega jezika ia po ajem dosegljive omike, temve6 je uverjea, da je šolskej mladeži po koufianib sredajih šolah znanje aeaiščiae neobhodao potrebao. Kako radovoljao zastopniki Sloveacev prizaavajo važuost aemškega jezika, ravidno je iz tega, da je pri debati leta 1880 o drngej reBoluciji poalaaec Vošajak predlagal dostavek, aaj se na učiteljiščih v resoluciji omeajeuib skrbi tudi za to, da si učiteljski pripraaiki pridobč popolao zaaaje aemakega jezika, da v ta uamen predavajo učae predmete v tem jeziku. Da se v prvej resolaciji 1. 1880 to n\ poaebao aaglaaalo, to ai aikak protidokaz; izrekoma se ta točka ai oaieojala le iz tega uzroka, ker se je mialilo, da je potreba popolaega zaaaja aeniakega jezika uraevaa ob sebi. la če aedaj v resoluciji, ki ae aaslaaja aa sklep od 1. 1880 ia katero ravao Solaki odaek predlaga viaokej zboruici, ta točka ai izra/.eaa, koastatirati je aa teai niestn, ka je bil odsek popolaea prepričaa, da bode aau5aa nprava to sraatiala kot samo ob sebi umevno. Da se aloveaakira dijakom omogoči pridobitev zaaaja aeaiškega jezika, treba je, da aeoiščiaa po vseb razredib aa sredaji šolab ostaae obligatai u5ai predniet. Ko bi to ae zadoatovalo, aaj bi 86 ae jedea predmet poučeval v aemškeia jeziku, uidida počeuši od II. ali III. razreda. Tudi bi se pri pievajaujil) iz latiaščiae ia gračiae utegailo ponavljati v uemščini. A to so le lnigljaji, o katerih abodaoati bodo pietresovale ia dolo5evale kompeteatae šolske oblasti. (Konec prib.)