328
Mnogovrstne novice.
* Koliko je jezikov in po koliko imajo besed. Sešteli so jezike, kateri se govore po sveti, in misli se7 da jih ni nad dva tisoč. Pozna se jih namreč 860, izmed katerih jih pripada 53 Evropi. Rihard Lep-sius, pruski egiptolog, ki je sestavil občni alfabet, podaje nam popis od tr is to i nd v a j se t jezikov. Britansko in inostransko biblijsko društvo je prevedlo poleg naznanila 1. 1863. sv. pismo v 197 jezikov. Za gotova se ve, da so ,,sv. pismo", ,,Nasledovanje Rristau Tomaža Kempeana in ,,Pavel in Virginija" Bernardin de S t. Pierra (katero delo je tudi nam prevel A. Umek), knjige, katere so se najbolj pogosto tiskale in prevajale.
Sešteli so tudi jezike, katere so posamezni ljudje govorili, in poroča se, da je Mitridat natanko poznal jezike, katere je govorilo triindvajset njegovemu žezlu podvrženih narodov; tako se pripoveduje tudi o vladarjih Frideriku II. in Karolu V. Kardinal Mezzo-fanti poznal je ob konci svojega življenja 58 jezikov. Moderni iinguisti, kakor na pr. Po 11, poznajo gotovo nekoliko stotin jezikov , čeravno jih gladko ne govore1. Izvrstnim jezikoslovcem smemo prištevati tudi našega M. Čopa, kateri je govoril in pisal 19 jezikov Evropskih.
V zavodu gluhonemih v Berolinu rabi se do 500O znamenj pri poduku, kineski slovarji obsezajo 40.000 sinogramov; Angleži cenijo bogatstvo svojega jezika na 100.000 besed. Slovar bratov Grimmov, kedar se dovrši, bode obsezal do 229.700 besed; popoln slovar italijanskega jezika ima od 300 do 400.000 besed.
Ali naj ne misli zaradi tega dragi bralec, da vsakdo pozna in rabi vse besede materinega jezika svojega. Župnik nekega otoka v Friziji zagotavlja, da neki delavec v njegovi župniji vse življenje ne rabi več nego 300 besed. Maksimilijan M lil le r prišteva enemu Londonskemu gentiemenu od 3 do 4000, a profesorju 10.000 besed. O nesmrtnem Shakespearu pravi, da je se 15.000 besedami obrisal svet, a Mil ton v svojih delih ima 8000 besed , stari zakon nima jih niti 6000 ; ene bukve jih ne obsezajo niti 700. Dela Konfuci-jeva in naslednikov nimajo nad 2500, a kedor jih po-znd 5000, poseduje kinežko literaturo historično in fiio-sofično. Bogatstvo jezika v Homerju se ne more oceniti, ono je silno.
* V London so nedavno morskega soma živega pri-peljali; dolg je 9 čevljev in 6 palcev, tehtal je 10 centov, nekoliko pa je zdaj shujšal, ker je moral se postiti 14 dni. Vjeli so ga na morskem obrežji Labradorja v severni Ameriki. Pripeljali so ga v lesenem zaboji, v katerem je ležal na morskem mahu, katerega so noč in dan vsake 3 minute močili z morsko vodo. Le z velikimi težavami so tega velikana morskih rib pripeljali v London,   kjer  so   ga  djali v velik železen
vodnjak, 44 čevljev dolg, 20 čevljev širok in 6 čevljev globok, ki je napolnjen s frišno vodo. Morske vode mu niso mogli še preskrbeti, vendar se nadjajo, da tudi v tej vodi živ ostane. To je prvi morski som (Wall-fiach), ki je živ v London prišel.
* Koliko se porabi tobaka v Avstriji brez Ogerskega. Dohodki prvega letošnjega polleta v splošni prodaji po vseh deželah prevedenih domačih in inostranskih ta-bačnih fabrikatov insmodek znašajo27 milijonov in 426.746 gld., dohodki iz prodaje posebnih sort 845.581 gold., skupaj 28 milijonov 272.327 gold. Ako se prišteje k temu še izkupilo v tujih deželah s 53.037 gold., da to skupno svoto 27 milijonov in 782.511 gld., katera je pa manjša za 457.147 ali 1*5 odstotkov naemo dohodkov ravno tega časa lanskega leta. Prodaja tobaka za nos se je v splošni prodaji za 2*123 kilogramov in v špecijalitetni za 22 kilogramov zvišala. Tobaka za kaditi se je skupaj v pušicah, zavitkih in brez zavitkov skupaj 54.107 kilogramov manj, nasproti pa se je tobaka za kaditi v pismih 5 milijonov 780.413 komadov (to je 447.541 kilogramov) več prodalo. Prodaja tobaka v listih , kakor Špecijaliteta, se je za 241 kilogramov znižala.
329