Kako v Črešenskih goricah na Štajarskem z
moštom ravnajo.
Ker veliko leži na tem, kako se z mostom ravna, da bo iz njega dobra kapljica, ktera človeško serce razveseli, povejte drage w\oviceft, kako naj se z mostom ravna, da bo sladka kapljica iz njega.
Res je, da lega, zemlja, terta, obdelovanje vinogradov veliko veliko pripomore, da sladko vince izraste, al pri vsem tem se vendar še pogostoma „čviček Matiček" pridela. Pervo je, da je grojzdje za vsem zrelo, za to se mora gnjilo grojzdje spodbrati in ločiti. Sodci morajo biti vinsko lepo dišeči, pervič z oso I j eno vodo, potem s kuhanimi tropinami, zadnjič s starino pokuhani in z studenčnico zmiti. V sod se dene pol lopa pol preševca, predroblak se mora posebej devati, drugač dobi vino po tropinah okus. Posebno se mora gledati, da mošt, kadar začne vreti, blato čisto izmeče, zato se mora dva dni dobro zalivati, in tretji dan se pretoči v drug dobro pokuhan sod. Cez veho se pokladajo tertne peresa, dokler mošt vre, čez veho klsati se pa ne pusti več. Kadar se mošt včisti, se zopet pretoči, če bi se bati bilo, da bi se vino spridilo.
Tako se dobi tista neprecenljiva kapljica, ktera po svetu hodi in „ljudi moti", kakor zastavica pravi: Kaj je to: Dedec v grobu leži, hčerka njegova na njemu stoji, mož se je oklenjen derži, otroci pa po svetu hodijo in ljudi motijo?                     Joško Iskrač, kmet na Frankolovem.