PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _n .. Abb. postale I gruppo " LCDa 7 U llT Leto XXVI. St. 112 (7606) TRST, četrtek, 14. maja 1970 0 PEREČIH GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH VPRAŠANJIH Pomemben sestanek med vlado in sindikalnimi organizacijami Razgovor se bo nadaljeval prihodnji teden - Danes bodo tri sindikalna vodstva izdelala stališče na skupnem sestanku - Izjave ministrov Giolittija, Colomba in Donat-Cattina RIM. 13. — Danes ob 18. uri se je pričel sestanek med vlado ■n sindikalnimi organizacijami o perečih gospodarsko-socialnih vpraša- niiH ter če zlasti o stabilnosti cen, zdravstvu in prometu Sestanku predseduje Rumor, na hjem pa so za vlado prisotni: podpredsednik vlade De Martino in 'hinistri za proračun Giolitti, za »klad Colombo, za finance Preti in *a delo Donat Cattin. Za sindikalne organizacije pa so prisotni: Lama, rorni, Bonaccini in Verzelli za CGIL; Storti, Scaglia, Macario in Romei za CISL; Vanni, Ravenna, Ra-Vec£a in Simoncini za UIL. Po sestanku je bilo izdano uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so predstavniki sindikalnih or-S^nizaeij obrazložili že znane zadeve glede oen, stanovanj, davčne J^torme in javnih prevozov in da b° prišlo do novega sestanka prihodnji torek. Sindikalne organiza- o davčni reformi, o stanovanjih, ctje jx) sestanku niso hotele izreči nobenega stališča glede vsefbine razgovorov. Omejili so se na izjavo, da bodo jutri poročali svojim izvršnim odborom, popoldne ob 16. uri pa bo prišlo do skupnega sestanka treh konfederacij, na katerem se bodo dogovorili o skupnem stališču. že jutri bodo v tej zvezi izdali skupno sporočilo. Monošter za proračun Giolitti je po sestanku izjavil novinarjem: «Menim, da je bil razgovor pozitiven, jasno pa je, da ni bil dokončen. Vse tri isnddkalne organizacije so ugodno ocenile moje poročilo. Prišlo bo do ponovnega sestanka v prvih dneh prihodnjega tedna, ko bomo obravnavali pojas- proslavo stoletnice združitve Rima Kiiniitimiifi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimnii) PROTI AMERIŠKEMU NAPADU V petek sestanek komunističnih partij Na seji vodstva KPI določena delegacija italijanske partije fcIM, 13. — Danes se je pod Predsedstvom generalnega tajnika “JT sestalo vodstvo italijanske ko- munistične partije. Na sestanku so prisotni vsi deželni taijnfiki stranke. Na sestanku so razpravljali na Osbovi poročila odgovornega za »fikcijo za zunanje zadeve partije Pfisl&nca GaiLluzzija o zasedanju ®°*huni5tičnih partij zapadnih dr- na katerem bodo govorili o ^bpnth pobudah v zvezi z zaostritvijo položaja v Indokdni. Sklenili so, da bodo Italijansko komunistično partijo na tem zaseda-nJti. ki bo v petek v Parizu, zasto-Berlinguer namestnik tajnika člana vodstva Giorgio Amen-in Carto Galluzzi ter član ko-za zunanje zadeve KPI Ro-*»*o Mechtoi. Gre za zelo pomembno zaseda^ jjJ®, na katerem bodo po napove-®h> o katerih smo že poročali v *yezi z velikim zborovanjem, ki je 0410 v nedeljo v Genovi, sprejeli ^fibude za skupino podporo ljud-Indokine v obrambi proti aadnjemu grobemu ameriškemu ''»Padu. jel nagrado «Premio Venezia«. (Prevod smo pred nekaj leti objavili v podlistku v našem dnevniku). Že tretjič zaporedoma je bil izvoljen v senat, bil je nekaj let podtajnik ministrstva za javno vzgojo in nato ministrstva za turizem. Sen. Piero Caleffi je že dolgo let predsednik Vsedržavnega združenja bivših deporatirancev v nacističnih taboriščih (ANED). Njegova zasluga je tudi, da je kot podtajnik ministrstva za javno vzgojo pospešil potek za proglasitev Rižarne kot nacionalni spomenik. Sen. Piero Caleffi Podpredsednik senata Senator Caleffi ftlM, 13, _ Senat je danes izvolil SH.Sv°jega podpredsednika sociali-Criega senatorja Pie-ra Caleffija, Jhhesto sen. Viglianesija (PSI), ki sla S*°P'* v vlado. Predsednik po-. ar>ske zbornice Sandro Perteni mu v, svojem imenu in v imenu Vp?m*Ce čestital ter izrazil svoje 'Ro zadovoljstvo, ker so bile ta- Priznane zasluge in človeške, »“burne in politične vrednote mo- ža. H) he se je vedno bojeval in je Plačal za velike ideale social- jiv| laičnosti in svobode. Njegov tlfinjepis to jasno potrjuje. v„lero Caleffi se je rodil leta 1901 s.,u?.Zari (Mantova). Časnikar in pi-ž®UhSe ie že v svo-i‘h ndfidih v V socialističnih vrstah pognal Politični boj. Leta 1918 je usta-* v'i mladinsko federacijo v Man- jj3, *eta 1822 je bil prvič obso-aie ?ara<ž' svojih člankov, nasled-si ‘Cto zaradi članka proti faši-Hji?ac‘ji vojske: preselil se je v n 3n in postal urednik socialistič-Sto .Gasila »Avanti*. Leta 1926 je fašističnih zakonov moral o-jj “ti časnikarsko dejavnost in se k.,ZaPoslil pri zavarovalnih druž--“■ Kljub temu je bil večkrat ia*an in obsojen. Leta 1943 se aktivno vključil v odpor-gibanje, bil je aretiran in £Portiran v nemška koncentracij; 3 ^borišča. Ko si je po vrnitvi sh/^ogel, se je spet lotil časnikar-stoa 'n je napisal knjigo «Si fa pr e; a di!re farne* (»Lahko je reči za katero je leta 1955 pre- Sen. Pieru Caleffiju iskreno čestitamo in mu želimo obilo uspehov na novem odgovornem mestu. Že na ministrstvu za šolstvo je pokazal veliko razumevanja in svojo naklonjenost za reševanje problemov naše narodne skupnosti, zato nas še bolj veseli njegova izvolitev za podpredsednika senata. A. B. nila v zvezi s konkretnima vprašanji mojega poročila«. Zakladni minister Colombo: Zdi se mi, da lahko pozitivno ocenim sestanek, tako zaradi ozračja, v katerem se je odvijal, kakor zaradi stvarnosti razprave. Razgovor se bo nadaljeval prihodnji teden in pričakujem, da s konstruktivno vsebino«. Minister za delo Donat Cattin pa je dejal: «Menim, da so se Sindikalni zastopniki zavedli, da so s svojo akcijo izvršili koristno vlogo pospeševanja politike reform. Sovpadanje teh razgovorov s predvolilnim razdobjem do sedaj še ni povzročilo motenj, temveč samo tehnične težave. V petek ne bomo govorili samo s funkcionarji, temveč tudi z ministri o posameznih vprašanjih. Menim, da so bistvena vprašanja, ki se nanašajo na strukturo proizvodnje Im vprašanja, ki zadevajo razdelitev dohodkov, pri čemer moramo upoštevati odnos med osebno in javno potrošnjo«. Danes je bila v torinski pokrajini splošna stavka v zvezi z zahtevami glede socialnih in gospodarskih vprašanj. Nadalje se vsedržavna stavka u-službencev lokalnih ustanov, ki se je pričela včeraj, medtem ko so uslužbenci, ki so vključeni v sindikalno organizacijo CISL proglasili stavko za nedoločen čas. Danes se je pričela stavka pol-državnih uslužbencev, katere so vse tri sindikalne organizacije proglasile za tri dni. Sindikalne organizacije so proglasile 24-umo stavko uslužbencev trgovinske stroke za 19. maj. Prizadeti uslužbenci zahtevajo obnovitev kolektivne delovne pogodbe in so že stavkali 24 ur 5. maja. Sindikalne organizacije so proglasile 24-umo stavko zaposlenih v lesni stroki. Stavka bo imela vsedržavni značaj 20. maja, nato pa bodo mizarji v maju stavkali še nadaljnjih 24 ur po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Odbor za proslavo združitve Italije RIM, 13. — Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je na zakonodajnem sestanku odobrila u-stanovitev vsedržavnega odbora za m Italije ter je v tej zvezi odobrila izdatek 600 milijonov lir .v predvidene proslave. Komisija je tudi soglasno odobrila resolucijo, ki so jo predložili Simonacci in Boldrini za KD ter Luberti za KPI, ki obvezuje vlado, da bo imela stoletnica združitve Italije značaj zgodovinske manifestacije, na kateri bo prisoten združitveni duh vsega naroda, da se bodo kulturne pobude v tej zvezi zgledovale na ideale italijanskega preporoda, na ideale preosnove, svobode in pravice. Komisija za notranje zadeve je izrekla pozitivno mnenje glede zakonskega predloga, da se zvišajo honorarji predsednikom, skrutina-torjem in tajnikom volišč na političnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah. IZRAELCI SO SE DANES UMAKNILI IZ LIBANONA Libanonci poudarjajo pomen enotnega nastopa Arabcev proti napadalcu V Tel Avivu zanikajo vesti, da je prišlo do neposrednega spopada z libanonsko vojsko TEL AVIV, 13. — Šele danes popoldne je izraelski vojaški predstavnik sporočil, da so zadnji oddelki izraelske vojske ob 12.30 (po krajevnem času) zapustili libanonsko ozemlje, in sicer 32 ur po vdoru v Libanon. V Tel Avivu sicer trdijo, da se je »očiščevalna akcija« proti palestinskim gverilcem dejansko zaključila včeraj zvečer, da pa je umik izhodiščne položaje zavlekel zaradi težav premikanja enot ponoči in na gričevnatem področju. Predstavniki izraelske vojske je zanikal vesti iz arabskih virov, da je prišlo tudi ponoči do hudih bojev in je izjavil, da so se izraelske čete umikale v polnem redu. Prav tako je predstavnik izraelske vojske zanikal arabske vesti o velikih izgubah napadalcev. Povedal je, da so imele izraelske enote, ki so vdrle na libanonsko ozemlje, samo enajst ranjenih. Ob koncu je še poudaril, da ni prišlo do neposrednega spopada z libanonsko vojsko. Radio v Tel Avivu pa je sporočil, da so izraelske enote med čišče-valno akcijo« zasedle šest vasi, razstrelile štirideset hiš, odpeljale s seboj petnajst ujetnikov in ubile okrog trideset gverilcev. Poleg tega so uničile petnajst vojaških vozil, vključno en džip opremljen z metalcem raket «katjuša». Izraelski polkovnik Yosef Nevo je po izraelskem radiu izjavil, da so izraelske oklepne edinice sposobne napadati tudi na izredno težavnem ozemlju. Poleg tega je dejal, da dejansko ne obstaja tako imenovano «arabsko poveljstvo vzhodne fronte«, češ da sirske, jordanske in iraške edinice niso bile sposobne priskočiti uspešno na pomoč gverilcem in Libanonu. Neki drugi predstavnik izraelske vojske v Tel Avivu pa je danes sporočil, da so Izraelci v južnem Libanonu ubili 30 gverilcev in zajeli 75 iiiuiimiiiiiiiuiii.iiiiiiiiii„,„„„„llmillI11IIInllIII1I1I1IIllmlll||III1|1IIU||I11Inillll|lnlmnliImiiiiiiiiiiiiniiiiiii|iiiiiiitiiiii(i|i|i...... BREZ VEČJIH POLITIČNIH SPREMEMB Predložene kandidatne liste za bližnje upravne volitve Pričela se je razprava o zakonu o «statutu delavcev», ki naj razširi področje svobode in dostojanstva delavca v skladu z ustavo ■ Živahne razprave o pomembnih zakonih RIM, 13. — Danes opoldne je za- dobju in da vsaj glede tega ni pripadel uradni rok za predložitev | šlo do pomembnejših novosti, kandidatnih list za deželne, pokra- I V poslanski zbornici so danes pri- n nclm ir* ^Kninnlr^ __ l • i * Y l • * • i . , , jinske in občinske volitve, ki bodo po vsej Italiji 7. in 8. junija. Kandidatne liste bodo danes do polnoči predložili deželnim volilnim uradom, oziroma ustrezajočim volilnim uradom. Jutri pa jih bodo pregledali odgovorni uradi. V petek bodo na dnevnem redu morebitni sporni primeri, katere morajo rešiti do 19. maja. S tem je prešla volilna kampanja iz prvega razdobja v konkretnejši okvir, ko so že znane kandidatne liste po vsej Italiji. Vendar pa še niso znani podrobnejši podatki, saj je treba počakati na zaključek zadnjih formalnosti. Iz do sedaj znanih vesti izhaja, da so se v bistvu pojavile iste kandidatne liste, ki so bile znane že v zadnjem italijanskem političnem raz- niiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii V BEOGRADU SIMPOZIJ O TERITORIALNI OBRAMBI Splošna ljudska obramba na bogatih izkušnjah narodnoosvobodilnega boja Pismo predsednika Tita 450 udeležencem - Poročilo načelnika glavnega štaba JLA (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Ob navzočnosti okrog 450 znanih jugoslovanskih znanstvenih delavcev, vojaških teoretikov in strokovnjakov se je pričel danes v domu Jugoslovanske ljudske armade tridnevni simpozij o teritorialni obrambi. Predsednik Jugoslavije je v pozdravnem pismu udeležencem simpozija poudaril, da koncepcija splošne ljudske obrambe predstavlja dosledno odločno in u-stvarjalno uporabo bogatih izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne v sodobnih pogojih. Obramba je prav tako izraz potrebe jugoslovanske samoupravne socialistične družbe. Moja želja je, poudarja Tito, da takšni in podobni sestanki prispevajo^ k združenju vseh potencialov dežele pri krepitvi našega sistema splošne ljudske obrambe. V uvodnem poročilu na simpoziju, na katerem bo podano okrog sto znanstvenih referatov, je načelnik glavnega štaba JLA general polkovnik Viktor Bubanj ugotovil, da vojaška organizacija v vseh sodobnih državah, če se razvija mimo družbe, postaja avtonomna politična gospodarska sila in se počasi spreminja v silo nad družbo. Vse • to vodi k militarizaciji družbe, ki pada vedno bolj pod vpliv vojaške doktrine. «Mi smo se zavedali, da militarizem lahko načne tudi družbene strukture socialistične države, če v njej prevladuje etatistično velikodržavno organiziranje družbe*. Koncepcija splošne ljudske obrambe Jugoslavije je, Po besedah načelnika glavnega štaba JLA, trajna pridobitev jugoslovanske družbe. Med zunanjo politiko Jugoslavije in koncepcijo nacionalne ljudske obrambe ni nobene razlike. «Mi se odpovedujemo vojni kot sredstvu zunanje politike. Vojna je upravičena samo, če je treba braniti jugoslovansko socialistično skupnost Jugoslovanska koncepcija sploš ne ljudske obrambe ne nakazuje vnaprej napadalca, proti kateremu se je treba boriti. Za Jugoslavijo je napadalec vsakdo, ki prestopi njene meje. Ta koncepcija torej ne ovira zunanjo politiko Jugoslavije, da razvija vsestransko prijateljske odnose z vsemi državami, posebno s svojimi sosedi. Koncepcija jugoslovanske splošne ljudske obrambe ni usmerjena proti nikomur. Ona je lahko na poti samo tistim, ki ne želijo dobro Jugoslaviji. Pripadniki JLA se ne vzgajajo v sovraštvu proti drugim narodom, temveč se urijo, kako braniti svojo deželo in kaznovati morebitnega napadalca. Učinkovitost obrambe je odvisna od stanja družbe. Zmaga v vojni se v dobršnem delu zagotavlja že v miru. Moč jugoslovanske zamisli splošne ljudske obrambe sloni na trdni enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, na njihovi odločnosti, da ne dopuste razbijanja socialistične skupnosti. Koncepcija vseljudske o-brambe se sploh ne bi mogla uresničiti, če ne bi bilo medsebojnega zaupanja med jugoslovanskimi narodi in njihovo trdno skupno odločnostjo, da enotno branijo svojo deželo. Jugoslovanska ljudska armada, čeprav je to enotna vojaška organizacija, mora biti tudi del oboroženih sil, ki jo vsak naš narod in narodnost imajo prav tako za svojo, kakor imajo za svoje vojaške enote ustanovljene na nacionalni oziroma republiški osnovi, v okviru teritorialnih oziroma partizanskih e-not*. To bomo v popolni meri na ustrezen način dosegli — je poudaril Bubanj — tudi ce z oboroženo silo gradimo pojmovanje o mednacionalnih odnosih. Naše stališče je, da se morajo spoštovati ne le jezik temveč vse nacionalne značilnosti, prav tako kakor tudi enotni interes naše skupnosti in njene obrambe. Po besedah načelnika generalnega štaba JLA, jugoslovanska koncepcija splošne ljudske obrambe pobija doktrino velikih sil, da se male dežele ne morajo braniti, da morajo hiti samo poslušni sateliti. Mi dokazujejo znanstveno in strokovno, je dejal Bubanj, da je mogoče napadalca spraviti zelo hitro napada bomo šli na dolgotrajno vojno, ki bo odpravila vsak začetni uspeh napadalca. Vsilili mu bomo take oblike boja, ki bodo v danemu položaju za nas najugodnejše, a za njega nemogoče. Dokončni smoter našega boja bo onemočiti sovražnika in ga izgnati iz dežele. Na kraju svojega poročila je Bubanj ugotovil, da v skrajni fazi o uspehu vojne ne odloča toliko tehnika, kolikor človek, človek je nepremagljiv, če ve zakaj se bojuje, če spretno uporablja najboljša sredstva in način boja. Morebitna vojna bi vsekakor bila presenečenje. Zato pa je potrebno ustvariti tako vojaško organizacijo, ki bo sposobna nevtralizirati to presenečenje, ki se bo hitro prilagodila novim pogojem in načinu vojskovanja napadalca, ki bo hitro izkoristila njegove najšibkejše točke. To pomeni ustvariti dobro organizirano in o-premljeno ter za naše potrebe in možnosti sodobno oboroženo silo, ki nam je danes bolj potrebna, kot kdaj koli poprej, je zaključil svoje poročilo načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Viktor Bubanj. B. BOŽIČ čeli razpravljati o zakonskem o-snutku glede »statuta delavcev«, katerega je senat že odobril preteklega januarja. Pričakujejo, da bo ta zakonski osnutek dokončno odobren do konca tedna. Osnutek je sestavil preminuli minister za delo in socialno skrbstvo Brodolini, nato pa ga je prevzel demokristjanski minister Donat-Cattin ter predstavlja pomembno novost glede delovnih odnosov. Na današnji seji poslanske zbornice je osnutek obrazložil poročevalec večine demokristjanski poslanec Vincenzo Mancini, ki je dejal, da gre za napor, da se razširi področje svobode in dostojanstva delavca v skladu z ustavo in z novimi oblikami sodelovanja pri odločitvah z okrepitvijo in utrditvijo sindikata v podjetjih. Razpravo o tem vprašanju je odprl komunist Sacchi, ki je dejal, da gre za enega najbolj občutenih in pričakovanih zakonov med delovnimi ljudmi. Zakon ustreza zahtevam delavcev, čeprav po dolgem razdobju in še to nezadostno. V tej zvezi je predvsem kritiziral še preostale omejitve, ki obstajajo v tovarnah, kot glavno hibo zakona pa je omenil, da ne urejuje kolektivnih odpustov in da se omejuje samo na osebne primere. Za psiupovce je govoril poslanec Alini, ki je omenil predvsem razne pomanjkljivosti zakona. Socialist Polotti pa je izrazil zadovoljstvo socialistične stranke, saj gre končno za uzakonitev pravic delavcev v odnosu do delodajalcev. S tem zakonom se ustvarjajo norme, ki so v drugih državah v veljavi že desetletja. Do zavlačevanj je prišlo zaradi političnega sistema, ki je preveč podvržen skupinam kapitalističnega pritiska. Zaključil je, da je treba ta zakon sedaj odobriti brez vseh zavlačevanj, pa čeprav bi bilo pravilno, da bi se ga glede nekaterih vprašanj izboljšalo. Na popoldanski seji poslanske zbornice so odobrili 32 členov zakonskega predloga o referendumu. Vladna večina ni dopustila, da bi prišlo do katerega koli popravka, pri čemer je prišlo do težav v zvezi z glasovanjem okrog 31. člena, za katerega so komunisti zahtevali tajno glasovanje. Predvidevajo, da bo ta zakon odobren prihodnji teden. Danes se je pričela v komisiji za sodstvo poslanske zbornice razprava o zakonskem predlogu o amnestiji in pomilostitvi, na kateri je poročal demokristjan Padula v 'mcnu v*a<^c- P° zaključku seje ko-misije je izjavil, da predvideva, da bodo lahko zakonski predlog že prihodnji teden predložili na zasedanju skupščine. V senatu so danes pričeli obravnavati posamezne člene zakona o deželnih financah. Tudi ta obravnava se odvija z izredno pospešenim ritmom in predvidevajo, da bo prišlo do dokončnega glasovanja že jutri zvečer. Gre za pomemben zakon, katerega morajo sprejeti še pred zaključkom poslovne dobe senata, saj je z njegovo veljavnostjo povezana celotna volilna kampanja, oziroma izvedba volitev v deželne svete z normalnim statutom. Na današnji seji 30 proučili in odobrili 10 od 21 členov tega zakona. Jutri bo senat zasedal dopoldne in popoldne. Zakon o financiranju de- ujetnikov. Poleg tega je še dejal, da so uničili 15 pomožnih gverilskih postojank, dve skladišči orožja ter zajeli protiletalski top sovjetskega izvora. V Tel Avivu so prav tako zanikali vest o izgubi letal in helikopterjev med včerajšnjim vdorom v Libanon. Izraelska »očiščevalna akcija«, ki bi morala trajati po včerajšnjih vesteh iz Tel Aviva samo deset ur, je trajala dejansko 32 ur, kar pomeni, da so izraelske enote na libanonskem ozemlju naletele na odpor libanonske vojske in palestinskih gverilcev, kot so to že včeraj poročali iz Bejruta. V boje so včeraj posegla tudi sirska letala, sirske edinice in iraško topništvo, kar pa Izraelci zanikajo. Danes je v Bejrutu in v drugih libanonskih krajih vladal mir. Prebivalstvo se je vrnilo na delo, hkrati pa vsi listi poudarjajo veliko vlogo in bojevitost libanonske vojske ter skupno sodelovanje v bojih proti napadalcu s palestinskimi gverilci in arabskimi sosedi. Voditelj »Al Fatah« Yasser Arafat, ki je takoj po vdoru Izraelcev v Libanon prispel iz Amana na bojišče in vodil gverilske edinice, je danes sporočil iz Bejruta svojemu glavnemu stanu v Amanu, da so Izraelci med napadom izgubili sedem tankov in 12 drugih oklopnih vozil, medtem ko so gverilci sestrelili en helikopter in eno letalo. Arafat tudi poroča, da je izraelsko letalstvo bombardiralo večje število vasi ter povzročim v gozdovih velike požare z napalm bombami. Predstavniki «Ai Fatah« so v Bejrutu potrdili vest o sestrelitvi izraelskega helikopterja in izjavili, da je bila posadka zajeta. Prav tako so gverilci zajeli enega izraelskega vojaka. Libanonski funkci-narji pa so izjavili, da še ne morejo napraviti dokončnega obračuna o civilnih žrtvah, čeprav so doslej ugotovili, da so bili med napadom štirje civilisti ubiti. Potrdili so tudi, da so Izraelci med napadan našli in uničili nekaj skladišč streliva in orožja. Libanonski obrambni minister je danes izjavil, da se je libanonska vojska med izraelskim napadom dobro izkazala in zavrnila napadalce. Pozval je vse prebivalstvo naj podpre vojsko. Palestinska odporniška Brandt o odnosih z Vzhodno Nemčijo na kongresu SPD BONN, 13. — Predsednik zahod-nonemške vlade, ki je tudi predsednik socialdemokratske stranke, Willy Brandt je posvetil svoj današnji govor na strankinem kongresu v Saarbrucknu predvsem evropskim vprašanjem, zlasti pa še odnosom med Zahodno in Vzhodno Nemčijo. Sklicujoč se na prihodnji sestanek z vzhodnonemškim predsednikom vlade Stophom v Kasslu je Brandt poudaril, da je njegova vlada pripravljena pravno urediti odnose dobrega sosedstva z Nemško demokratično republiko in dejal: «ureditev teh odnosov pa ne sme za nas pomeniti, da smo dvignili belo zastavo m področju ideološkega spora«. Brandt je sicer poudaril različno socialno, gospodarsko in politično ureditev obeh Nemčij in pri tem dejal, da si ni mogoče zamisliti da bi se Zahodna Nemčija odpovedala sodelovanju v NATO. V polemiki z demokristjani je u-gotovil, da v dvajsetih letih niso bili sposobni spremeniti dejanskega stanja nemške razdvojenosti. Razdelitev Nemčije je Brandt povezal tudi z razdelitvijo Evrope ter dejal, da ni mogoče ločeno reševati nemškega vprašanja. Poudaril je, da tudi v prihodnjih desetih letih ne bo prišlo do združitve Nemčije in Evrope in da se je treba zaradi tega zadovoljiti le s čimveč-jim zbližanjem in mimo ureditvijo sporov na našem kontinentu. Glede meje Odra-Nisa je zahod-nonemšfci kancler dejal, da kdor hoče to mejo spremeniti, jo v resnici utrjuje. Nato je Brandt izjar vil, da Z. Nemčija nima in tudi ne zahteva ozemelj od nikogar in da ne bo nikoli postavila teh zahtev. Vedno v polemiki z demokristjani, je poudaril, da kdor je proti tej Politiki hoče zasenčiti boljšo bodočnost v Evropi. Na kongresu je Brandt sporočil, da bo zvezna vlada na prihodnjem sestanku v Kasslu predložila ute- - , . - , . - , organizacija »Al Fatah* pa je spo- meljeme predloge za sporazumno niča"16 26 °d0bnJa P05 3^3 zbor' I roclIa' <1? Je v bojih proti Izrael- ] ureditev odnosov med vzhodnim cem padlo okrog 40 gverilcev. < Berlinom in Bonnom. 1111111 """»mimil Illllllllll,Hlinili, MIMI lili OFENZIVA JUŽNOVIETNAMSKIH KOLABORACIONISTOV PROTI PHNOM PENHU Sajgonski oddelki se tudipo kopnem približujejo kamboski prestolnici Ofenziva protivladnih sil ob meji z Vietnamom . Van Thieu predlaga «protikomunistično fronto» med Vietnamom, Tajsko, Laosom in Kambodžo SAJGON, 13. — Sajgonske pehotne enote so sprožile danes množično ofenzivo na kamboškem ozemlju v smeri proti Phnom Penhu, da bi popolnoma osvobodile pot, ki povezuje kamboško prestolnico s Saj-gonom. Oklepne enote, ki so delovale na področju «papiginega kljuna«, so odšle proti naselju Kapong Trabek, 60 kilometrov od meje z Vietnamom, kjer so se združile z južnovietnamskimi marinci, ki so dospeli v Kambodžo po reki Me kongu. Operacijo vodi sajgonski general Do Cao Tri, ki je povedal, da ima nova ofenziva štiri cilje: 1. združiti se s kamboškimi vladnimi silami okrog Phnom Penha: 2. odprete pot za oskrbovanje južnoviet-namskih sil; 3. zapreti sovražnika v past in 4. omogočiti Kambodža-nom vietnamske narodnosti, da odidejo v Južni Vietnam. General je tudi povedal, da je dobil ukaz, naj se ustavi pet Iti lom etrov pred Phnom Penhom, in to zaradi »spoštovanja suverenosti Kambodže«. Do Cao Tri je dodal, da se kamboške vladne sile ne bojujejo več: »Zdi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii|l|||||l||||||||||||imiiil|||||iiiiiii|||||m|l||||||||||„„,„l„„mil„l„llllll,lmil|||||||||||||||||||||||||||||1||||| Minister Moro v Budimpešti se — je dejal — da se bojijo bolj nas kot pa Vietkonga, poleg tega pa se ne zanesejo preveč na naše cilje*. Vojaški položaj v Kambodži je vsekakor zelo zapleten: po vesteh iz poveljstva kamboške vojske izvajajo protivladne sile — Sihanukovi pristaši, FNO in severnovietnamski vojaki — stalen pritisk na nekatera mesta, predvsem na Kampot ob obali, na Takeo, 80 kilometrov jugozahodno od Phnom Penha, in na Kompong Cham, 100 kilometrov od prestolnice na reki Mekongu. Mesto Kratje je še vedno v rokah upornikov, prav tako obširna področja na severu države in v pokrajinah Ratanakiri in Mondulkiri ob meji z Vietnamom. Razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom o vprašanju nemške manjšine BUDIMPEŠTA. 13. - Italijanski zunanji minister Aldo Moro je dospel danes zvečer na uradni obisk v Budimpešto, kjer se bo jutri sestal s svojim madžarskim kolegom Janošem Petrom. Madžarska uradna agencija MTI posveča temu obisku veliko pozornost ter trdi, da bosta Moro in Peter govorila o razvoju trgovinskih izmenjav med Italijo in Madžarsko ter da bosta izkoristila priliko za ponovno uposta-vitev tradicionalnih kulturnih in znanstvenih izmenjav. Govor bo tu- v brezizhoden' položaj. V primeri di — poroča MTI — o najvažnej- ših mednarodnih problemih in predvsem o sklicanju vseevropske konference o varnosti. Na poti iz Bruslja, kjer se je udeležil ministrskega sveta EGS, proti Budimpešti, se je minister Moro ustavil za kratek čas na Dunaju, kjer je imel zjutraj sestanek z novim avstrijskim zunanjim ministrom Kirchschlaegerjem. Med razgovorom, ki je trajal dobro uro in katerega so se udeležili tudi visoki funkcionarji obeh ministrstev, sta se ministra pomenila o sedanjem mednarodnem položaju in o italijansko - avstrijskih odnosih. Govor je bil predvsem o ukrepih in procedurah, ki sta jih obe vladi napovedali decembra lani in oba parlamenta že odobrila in ki zadevajo rešitev spora med obema državama glede tolmačenja sporazuma De Gasperi-Gruber o nemški manjšini v Gornjem Poadižju. Minister Moro je tudi potrdil svojemu avstrijskemu kolegu podporo italijanske vlade v pogajanjih za dosego sporazuma med Avstrijo in EGS. Na področjih »papiginega kljuna* in «ribičevega trnka«, kjer se nadaljujejo ameriško - sajgonske vojaške operacije, je prišlo danes do vrste partizanskih protinapadov. Protivladne^enote so napadle neka tere ameriške oddelke v »papigi-nem kljunu«: v boj, ki je trajal pet ur, so posegli ameriški oboroženi helikopterji' in letalstvo. Američani so imeli pet mrtvih in 44 ranjenih. Napadeno je bilo tudi važno ameriško - sajgonsko topniško oporišče 3 kilometre v notranjosti kam boškega ozemlja. Napad je bil odbit, en Američan je bil pri tem ubit in osem ranjenih. Danes so medtem potrdili, da izvajata ameriška in sajgonska mor narica _ strogo nadzorstvo nad vso kamboško obalo na Tajskem zalivu. Namen te akcije je preprečiti partizanom, da bi dobili vojaško ali drugo pomoč po morju. Ta pomoč je v preteklosti prihajala preko pristanišča Sihanukville, ki pa ga je vlada generala Lon Nola zaprla. Sam vrhovni poveljnik sajgonske mornarice admiral Tran Van Chon je odpotoval danes v Phnom Penh, da bi koordiniral to akcijo z delovanjem kamboške vladne mornarice. Na politično diplomatskem področju je danes v središču pozorno- sti poziv sajgonskega kolaboracio-nističnega predstavnika Van Thieu-ja za ustanovitev skupne »anti-komunistične fronte«. To fronto naj bi sestavljal Vietnam, Kambodža, Laos in Tajska, njen namen pa naj bi bil »napraviti konec vojni*. Van Thieu, ki je govoril v Vung Tauu, se je zelo optimistično izrazil o vojaških operacijah na kamboških tleh ter dejal, da so ameriške in sajgonske enote že ubile «najmanj šest tisoč sovražnikov*. Van Thieu-jev poziv bi utegnil naleteti na dober sprejem v Tajski, katere lutkovna vlada je danes ponovno upostavila diplomatske odnose s Kambodžo. Te odnose so prekinili leta 1961. O ponovni navezavi stikov so se dogovorili med obiskom kamboškega zunanjega ministra Sambaura v Bangkoku. Po drugi strani pa je danes Severni Vietnam odpoklical v domovino še zadnje tri diplomate, ki so ostali v Phnom Penhu po državnem udaru generala Lon Nola. Tedaj so bili odnosi med Kambodžo in hanoj-sko vlado samo začasno prekinjeni, današnji odpoklic diplomatov pa naj bi pomenil, da je postalo razbitje dokončno. Kot je znano, je Severni Vietnam priznal vlado nacionalne enotnosti, ki jo je princ Sihanuk ustanovil v Pekingu. To vlado je danes priznala tudi ZAR. Predstavniki delegacij Severnega Vietnama in južnovietnomske revolucionarne vlade so danes negativ-no_ reagirali na včerajšnje izjave južnovietnamskega kolaboracionistič-nega podpredsednika Cao Cyja, po katerih bodo sojgonske enote ostale v Kambodži še nekaj mesecev. Glasnika Hanoja in ZRV sta izjavila, da bi sajgonske enote ne mogle ostati ne v Kambodži in niti v Vietnamu brez materialne in letalske podpore ZDA. če bodo torej te sile ostale v Kambodži po odhodu Američanov, to pomeni, da se slednji kljub izjavam predsednika Nixona ne mislijo popolnoma umaknili s tega področja. Vreme včeraj. Naj višja temperatura 19,9, najnižja 13,2, ob 19. uri 18 sto-pinj, zračni tlak 1013,6 stanoviten, veter severovzhodnik 3 km/h, vlaga 62 odst., nebo 8/10 pooblačeno, 1,2 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 15,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 14. maja BONIFACIJ Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 19.27 — Dolžina dneva 14.52 — Luna vzide ob 12.22 in zatone ob 1.33 Jutri, PETEK, 15. maja ZOFIJA PRIPRAVE NA UPRAVNE VOLITVE Za pokrajinske volitve predloženih v predpisanem roku skupno deset list Liste za upravne volitve v okoliških občinah ■ Občinski odbornik Hreščak sporočil županu, da daje ostavko na odborniško mesto ■ Volilna zborovanja KPI in PSIUP Včeraj opoldne je zapadel rok za predložitev kandidatnih list za pokrajinske in občinske volitve. 7a pokrajinske volitve je vložilo pri sodišču svoje kandidatne liste deset strank in gibanj, o katerih se mora sedaj izreči volilni urad. Včeraj sta vložila svoji listi Gibanje za neodvisnost Trsta (MIT) in Slovenska skupnost, katera bo deseta, to je zadnja na glasovnici. Zapovrstjo so bile predložene za po krajinske volitve naslednje liste: KPI, MSI, PRI, PLI, PSIUP, i-SU, KD, PSI. MIT in SS. Za občinske volitve pa so stranke predložile svoje liste na zadevnih županstvih. V devinsko - nabrežinski občini je bilo vloženih osem list, in sicer: KPI, PSI, PLI, SS, KD, MSI, in PRI. V dolinski občini: UPI, PSI, KD, SS in PSU. V zgoniški občini: Lista slovenje skupnosti in Občinska lista. Na Repentabru: Lista slovenske skupnosti in Napredna lista. V Miljah: Lista «Frausin» (KPI in PSIUP), KD, PSI, PLI, PRI in PSU. V okoliških občinah je bilo torej predloženih največ kandidatnih list v Nabrežini, to je osem. Tu so na kandidatni listi Slovenske skupnosti tudi kandidati Slovenske levice. Ta skupina pa ni vključila svojih kandidatov na liste _ Slovenske skupnosti v drugih občinah in na listo Slovenske skupnosti za pokrajinske volitve, tako da so na tej listi samo kandidati SLG, SDZ in SNOS, kaže pa da bo listo SS podprla od zunaj. Včeraj je socialistični odbornik Dušan Hreščak v skladu s sklepom izvršnega odbora PSI, ki ga je pred sinočnjim potrdilo tudi pokrajinsko vodstvo, poslal tržaškemu županu Spacciniju pismo, v katerem je sporočil, da daje ostavko na mesto občinskega odbornika. O njegovi o-stavki bo razpravljal občinski^ odbor, ki se sestane v petek. Nič pa ne kaže, da se sestane občinski svet, ker so do zdaj formalno zahtevali njegovo sklicanje le liberalci in socialni proletarci, medtem ko niso tega zahtevali svetovalci komunistične skupine. Brez njih pa ne morejo doseči podpisov dvajsetih svetovalcev, t. j. ene tretjine vsega občinskega sveta, ki so po pravilniku potrebni, da se lahko zahteva to sklicanje. Medtem se nadaljujejo zborovanja raznih strank. V Boljuneu sta spregovorila za PSIUP Elio Luches in Vito Jercog. Prvi je med drugim poudaril, da mora PSI bolj jasno nakazati svoje stališče. Ne sme se namreč omejiti na to, da zahteva izstop svojih predstavnikov iz raznih mestnih organov, marveč mora spre meniti vso politično linijo s prehodom v opozicijo v krajevnih u- Vito Jercog pa je spregovori! v slovenščini in je med drugim rekel, da so desničarske in levosredinske stranke odrekle Trg Unitž za volilna zborovanja z raznimi pretvezami, za katerimi pa se dejansko skriva politična volja po ponovni diskriminaciji v škodo slovenskega prebivalstva. Za KPI .je včeraj govoril delavcem pred ladjedelnico Sv. Marka tajnik federacije inž. Antonino Cuf-faro, ki je dejal, da se leva sredina v Trstu sedaj ruši zaradi notranjih protislovij in nerešenih resnih vprašani v pokrajini. Samo delavci so s svojo ostro borbo preprečili, da se ni vse še slabše končalo. Levi center dela torej sedaj pokoro za vse svoje kompromise v škodo mestu. KD ne more zapirati več oči pred novo stvarnostjo in ker nima več večine, mora odstopita. Na koncu je govornik dejal, da ima Trst v sebi dovolj sile, da prisili vlado, da izpolni svojo dolžnost tudi glede novega industrijskega, podjetja, ki bi poganjalo njegov gospodarski razvoj. Slovenska skupnost je včeraj objavila liste kandidatov za pokrajinske volitve in volitve v podeželskih občinah. Kandidati Skupne slovenske liste (lipova vejica) za pokrajinske volitve so: dr. Dragomir Legiša za volilno okrožje Devin - Nabrežina, inž. M;lan Sosič za miljsko in dolinsko okrožje, dr. Teofil Simčič (volilno okrožje Trst 1), dr. Rafael Dolhar (H.), dr. Milan Starc (Eti.), Igor Tuta (IV.), dr. Rudolf Marc (V.), dr. Zorko Harej (VI.), Silvester Metlika (VII.), Vladimir Rebula (VIII.), Ignac Marc (IX.), Peter Udovič (X.), Karel Guštin (XI.), dr. Marta Legiša - Terčelj (XII.), Valentin Jercog (Xm.), dr. Dragomir Legiša (XIV.), Alojz Debeliš (XV.), dr. Drago Štoka (XVI.), Josip Terčon (XVn.), dr. Franc Mljač (XVIII.), Mario Zahar (XIX.), Zoran Sosič (XX.) in inž. Milan Sosič (XXI.). V občini Devin - Nabrežina so na Skupni slovenski list (Kpova vejica in nagelj): dosedanji župan dr. Dragomir Legiša, Ivan Antonič, Bojan Brezigar, Miroslav Frančeškin, Anton Gruden, Stanislav Gruden, dr. Janko Jež, Stanislav Kosmina, Bruno Kuk, Alojz Legiša, dr. Marta Leg;ša por. Terčelj, Danilo Lupine, Josip Mervič, Robert Pipan, ir Alojz Rebula, Srečko Šušteršič, An tek Terčon, Josip Terčon, Just Terčon in Igor Tuta. V dolinski občini je seznam kandidatov Skupne slovenske liste (lipova vejica) naslednji: Glavko Pe-taros, Josip Štrajn, Bogomil Zobec, Mario Zahar, Ivan Zuljan, Niko Kosmač, Danilo Gropajc, Mirko Žerjal, Ernest Smotlak, dr. Alojz Tul, Edvard Bemhardt, Albin Jurijevič, Milan Ražem, dr. Aldo Štefančič, Ivan Sedmak, Karel Mahnič, Kazimir šturman, Karel Sancin, Silvester Metlika in Valentin Kocjančič. V občini Zgonik kandidirajo na Skupni slovenski listi (lipova vejica): Vladimir Rebula, Josip Kralj, Serg;j Milič, Jožko Gruden, Srečko Gruden, Mario Milič, Bruno Sardoč, Srečko Sedmak, Alojz Škrk, Srečko Štolfa, Miroslav Žibon in Božidar Živec. V občini Repentabor pa je bila predložena naslednja Skupna slo venska lista (lipova vejica): doseda nji župan M;hael Guštin, Jože Do-ljak, Edvard Guštin, Emil Guštin, Karel Guštin, Milan Guštin, Milan Hrovatič, Ivan Kutin, Alojz Milič, Karel Milič, Roman Škabar in Karel Škabar. Na listi PSI pa so v nabrežinski občini naslednv kandidati: Vittorino Caldi, Srečko Colja, Marta Gruber por. Missaglia, Gualtiero Aloisio. Roman Brišček, Boris Caharija, Vla-dimiro Caris, Lavio Fabris, Mario Pahor, Salvatore Pampalone, Ivan Pertot, Ignac Pertot, Rudolf Pertot, Silvio Sala, Giovanni Santagati, Gaetano Tordi, Venceslav Tuta, Lino Zampa, Nieolo Zetto in Giovar-ni Zopprii. V dolinski občini so kandidati PST naslednji: Marino Bandi, Nevio Bandi, Claudio Coffoli, Silvester Kuret, Anton Furlan, Lucrjan Kermac, Jožef Lovriha, Anton Marega, Vincenc Pangerc, Josip Pečenko, Stanislav Prašelj, Mario Švab, Karlo Sancin, Josip Sancin, Ivan Slavec, Ivan Štrajn, Ivan Štrajn, Ivan Štrajn, Friderik Žerjal in Boris Zobec. Kandidati PSU v Nabrežini so: Egon Floridan, Tullio Varglien, Giu-sto Franceschini, Ilario Zigante, Ze-rilli Agostino, Virgjio Zanevra, Mar-co Cosoli in Zdravko Pahor. V Dolini so kandidati PSU naslednji: Giovanni Bego, Vittorino Del Z;o, Pietro De Vescovi, Lette-rio Fobert, Guerrino Gei, Mario Giacomini, Bortolo Giraldi, Antonel-la Giuricin por. De Gioia, Aldo Ne-ri, Bruno Padovarv, Ennio Pittoni, Ezio Radoicovich, Eugenio Valenčiču in Pietro Zannier. V Miljah pa so na kandidatni listi PSU: Sergio Andreuzz', Genna-rio Apollonio, Lucio Bartole, Ugo Bratuš, Luigi Calo, Pietro Cano-va, Oliviero Crasti, Aldo De Rin, Bartolomeo Giuliano, Ernesto Drio-li, Bruno Fontanot, Libero Fonta-not, Livio Fontanot, Arturo Gottar-do, Angelo Iannuzzi, Dino Marši, Rosaria Dordolo, Mauro Pilat, Salvatore Raseni, Elvira Novello, Antonio Stefani, Guido Tellini, Adel-ma Frausin, G:useppe Zaccaria in Roberto Zaccaria. Tiskovna konferenca prof. Dulcija v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo deželni odbornik za industrijo in trgovino p, of. Giuseppe Dulci imel danes popoldne tiskovno konferenco, na kateri bo časnikarjem obrazložil razloge, zaradi katerih se je dežela Furlanija - Julijska krajina odločila, da letos drugič uradno nastopi na 9. mednerad-nem sejmu «Alpe - Adria* na Gospodarskem razstavišču do 17. t.m. Po konferenci bo odbornik Dulci priredil na razstavišču cocktail. Opozorilo profesorjem slovenščine Profesorje slovenščine obveščamo, da odpade za petek napovedani sestanek v Rojanu. Datum prihodnjega sestanka bomo pravočasno objavili. PREJ KIJ SMO Janko Jež izstopil iz skupine SNOS Prejeli smo v vednost za objavo: «Podpisani Janko Jež izjavlja, da iz tehtnih razlogov, in ne končno tudi iz zdravstvenih, izstopa iz SNOS in s tem daje skupini na razpolago svoje mesto v svetu in izvršnem odboru Slovenske skupnosti.* Janko Jež Trst, 9. maja 1970 Pismo je Janko Jež naslovil na tajnika SNOS Antka Terčona, predsednika sveta SS dr. Zorka Hareja in političnega tajnika SS dr. Draga Legišo. .............................................................................11,1,1,1...*n»“*»a PO ŽUPANOVEM POSREDOVANJU Preklicana stavka šoferjev ACEGAT Danes srečanje z upravnim svetom Zaključena opolnoči stavka občinskih uslužbencev in mestnih redarjev - Celodnevna stavka zasebnih avtobusnih prog - Brezuspešno srečanje o sporu z upravo CRDA o položaju delavcev v tovarni strojev - Stavka železničarjev stanovah. ......................................n....... V BOJU ZA PRAVICE ŠOLE IN ŠOLNIKOV Skoraj stoodstotna udeležba v stavki slovenskih šolnikov Stavkokazi in bojazljivci so bili zelo redki . Kazgo. vori tajnika Sindikata slov. sole dr. Škerlja v Uimu Po sklepu Sindikata slovenska Sole v naterem so včlanjeni slovenski uoitei.fi m prolesor.ii, je bila veerau enodnevna stavita Solnikov, upravnega in pomožnega oseb-ja na vseh siovensiun osnovnin m srednjih šolah, stavita .ie uspela, sat je bila udeiezoa stoodstotna skoraj na vseh osnovnih souan,^ v srednjih soiah v Kolenu, pri Sv. Ivanu, pn sv. JaikoDU, v Dolini in na Katinar:, na trgovski akademiji in na uOiteljisCu, na liceju na stavkalo 5 profesorjev na Opčinah jih te stavkalo 12, najsiaosa udeležba pa te oda na srednji soli na Proseku. Meu tistimi Ki se niso ude-|wiiu stavite so večinoma suplenti in pa .iAka,i bojazljivcev, ki se ne marajo uzaineritb' nadrejenim. Kakor da t>: bila stavka, to je boj slovenskih šolnikov za svoje pravice in sploh za pravice slovenske šole. smrten greh ali protidržavno dejanje. Vsekakor so bili stavkokazi redki kar dokazuje, da so se slovenski solniki naveličali čaicania ln obljub za rešitev problemov ki so preveč zavlačuje. Slovenski solniki so včeraj ponovno stavkali, oa bi obsodili neobčutljivost m krivično ravnanje vladnan im šolskih oblasti ao problemov in upravičenih zahtev si> venskih šolnikov. Do sedaj niso bije se uveljavljene vse določbe zakona o slovenskem solstvu, lanska zagotovila tedanjega ministra za šolstvo pa so sla v poza do. Sindikat slovenske šole v Trstu zahteva da se uredi ekonomski m pravni položaj solnikov, ki so do 20 letih službovanja še vedno začetniki, da •e vsem slovenskim šolnikom, u-pravnemu im pomožnemu osebju prizna retroaktivnost v službi, da se razpišejo izredne habalitaoije in natečaj, da se uredijo z zakonskimi določbami vodstvena in upravna mesta na osnovnih in srednjih šolah ter otroških vrtcih, da se olovemskim šolnikom in sindikalnim organizacijam priznajo enake pravice kot italijanskim. Glavni tajnik Sindikata slovenske šole v Trstu dr. Škerli te imel včeraj v Rimu sestanek s predsednikom parlamentarne šolske kotnl-*lje in se ie sestal tudi z nekate-jtrnd parlamentarci, s katerimi ie govoril o osnutku zakona m slo- venske šole in o drugih problemih slovenske šole ln šolnikov. Mladinska manifestacija proti vojni nalndokitajskem Sinoči je na šentjakobskem trgu in po mestnih ulicah potekala živahna mladinska manifestacija proti vojni na Indokitajskem. Organizirale so jo mladinske organizacije PSI, PSIUP in ZKMI, katerim pa je odbor za volilno premirje prepovedal vsakršno poulično demonstracijo ali povorko in jih zaprosil, naj organizirajo samo zborova nje na trgu. Res se je manifestacija začela na šentjakobskem trgu, ki so ga mladinci — v glavnem dijaki sred njih šol in visokošolci — napolnili. Zbranim, ki so imeli s seboj zasta ve vojskujočih se indokitajskih na rodov, so spregovorili komunist Bordon, socialist Todero in socialpro-letarec Punter. Vsi so poudarili, da je skrajni čas, da se mladina v svetu postavi po robu imperializmu in ga prisili, da v svojem leglu zahodnih kapitalističnih deželah prekine vojne pustolovščine v Aziji in drugod. Posebno je še Punter poudaril, da je do napada na indo kitajske narode prišlo zarali ločitev v mednarodnem delavskem gibanju in predvsem spora med SZ in Kitajsko. Zato pa je tudi razumljivo geslo manifestacije: «SZ in Ki tajska naj se zedinita za Indoki tajsko!* Zborovanje se je s tem uradno končalo, ko je skupina mladeničev z rdečimi zastavami odprla povorko in krenila proti mestnemu centru Za njimi so šli vsi, marsikateri meščan ah mladinec se jim je pridru žil med sprevodom samim, tako da jih je bilo pri Stari mitnici nad sedemsto. Nato so se na Goldonijevem trgu razšli. Stavka javnih in zasebnih prevo-zov, predvsem pa avtobusnega pod-jetja ACEGAT in openskega tramvaja, ki smo jo bili objavili v naši včerajšnji številki, je bila včeraj zjutraj nenadoma preklicana. Vzrok tega preklica je bil poseg župana Spaceinija, ki je sindikalnim zastopstvom in upravnemu svetu občinskega podjetja ponudil svoje posredovanje in povabil predstavnike obeh na sestanek, ki je potekal včeraj dopoldne. Sindikalisti so se z županom sestali ločeno, kakor tudi predstavniki občinskega podjetja, vendar pa se je položaj po tem sestanku vsaj toliko razjasnil, da je prišlo do dogovora neposrednem sestanku med sindikalnim zastopstvom uslužbencev občinskega prevoznega podjetja in upravnega sveta ACEGAT. Sestanek bo danes zjutraj in so do tedaj preklicane stavke. Seveda pa to ne izključuje možnosti, da bi sindikati ne oklicali nove stavke v primeru, da se bodo današnja neposredna pogajanja izjalovila. Kot znano se zavzemajo sindikalne organizacije občinskih uslužbencev za preureditev karier in orga-nika, normativnih pogojev v podjetju in preureditev plač (ne v gmotnem, temveč v formalnem smislu). Pač pa so včeraj ves dan stavkah zasebni prevozniki na nekaterih progah, ki povezujejo mesto z okolico, kar je povzročilo tudi določeno zmedo, saj je marsikdo šel na postajališča zasebnih avtobusnih podjetij, prepričan, da bo s temi lahko šel v mesto, kamor ne vozijo javni avtobusi, ki pa so vozili, ker je bila stavka preklicana. V opoldanskih in večernih urah pa je bilo v mestu občutiti posledice druge stavke javnih uslužbencev, t. j. stavke občinskih uslužbencev in, med temi, mestnih redarjev. Res pa je, da je marsikateri voznik zadovoljno ustavil svoje vozilo tudi na prepovedanem mestu in vedel, da zaradi tega ne bo plačal globe, saj so cestni stražniki oddelkov javne varnosti in karabinjerji skrbeli zgolj za promet na križiščih. Vsekakor pa se je stavka občin skih uslužbencev zaključila opolnoči in bodo danes uradi odprti, na |f' ' r E'\ Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE NARODNEGA GLEDALIŠČA «IVAN ZAJC« Z REKE DANES, 14. maja ob 21. uri, v nedeljo, 17. maja ob 16. uri Ivo Tijardovič MALA FL0RAMYE opereta v treh dejanjih Dirigent: INO PERISIC Scenograf: DORIAN SOKOLIC Koreografi: NADA HERZOG OLGA ORLOVA EDO VERDONIK Režiser: MIODRAG LONČAR Kostumograf: RUŽIČA SOKOLIC Asistent režije: STEVO VUKAS Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije po telefonu 734265. Abonenti SG imajo 50 % popusta. Prosimo vse one, ki so rezervirali vstopnice za opereto, da jih dvignejo pri blagajni Kulturnega doma danes do 20.30. Orgelski koncert prof. Berganta Tržaški sedež RA1 - Italijanske Radiotelevizije prireja javni koncert s sodelovanjem orglarja prof. Huberta Berganta. Koncert bo v ponedeljek, 18. maja 1970., ob 21.00 v cerkvi Brezmadežnega Marijinega Srca v Ulici S. Anastasio. Spored je posvečen orgelskim skladbam slovenskih skladateljev Premrla, Vrabca, Ramovša in Vremšaka. Te skladbe bodo doživele prvo izvedbo: to so pred kratkim nastali «.Ostinato» tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca, «Dve koralni predigri* Primoža Ramovša in c.Sonata quasi una fantasta* Sama Vremšaka. Vstop z vabili, ki bodo interesentom na razpolago na dan koncerta v veži sedeža v Ulici F. Severo, 7. ADRUT n« pristaja na stavko ANRIS in FANRU Skupščina zveze docentov in raziskovalcev tržaške univerze (ADR UT, Associazaane Docenti-Ricercato-ri delTUmversdta di Trieste) je sklenila, da se ne udeleži stavke za nedoločen čas, ki sta jo proglasila ANRIS in FADRU zaradi dvoumne utemeljitve in načina izvedbe, Ta stavka, proglašena skupno z ANDU (Zveza stalnih profesorjev) ie praktično podpora sprejetju sedanjega načrta reforme, ki pušča nedotaknjene sedanje avtoritarne in amtii-demokratične strukture ADRUT meni, da so problemi univerze splošnega značaja in da se torej ne tičejo samo docentov im raziskovalcev. Potrebna je namreč širša udeležba, ki nat zajame tudi študente in delavce, v skupnem boju za demokratično reformo univerze. Zaradi nujnosti prave reforme pa proglaša ADRUT dan debate, ki bo na univerzi 25 maia, in sklicu splošno skupščino podrejenih docentov raziskovalcev tržaške univerze, kd bo Istega dne ob 9.30 v avli A. Včeraj in predvčerajšnjim so namesto stavkajočih mestnih stražnikov skrbeli za promet na glavnih križiščih člani cestne policije in agenti Javne varnosti križiščih in med ustavljenimi vozili s knjižico za globe pa tudi mestni redarji. Medtem pa se nadaljuje stavkovno gibanje v poldržavnih ustano vah, kot so INAM, INAIL, ENPAS, ACI in druge. Zaključila se bo jutri opolnoči. Po nekajdnevnem premoru bodo sindikati uslužbencev v teh ustanovah oklicali novo stavko, ki bo spet trajala tri dni. Včeraj so se na sedežu nove de lavske zbornice ponovno sestali predstavniki treh kovinarskih sindikatov in uprave CRDA za rešitev starega spora o diferenciranih nagradah uslužbencem tovarne strojev. Tudi ta sestanek, kot že niz drugih, ni rodil konkretnih sadov. ZASTOPNIKI DUNAJSKEGA POVEZOVALNEGA URADA Avstrijski strokovnjaki v tržaškem pristanišču Or. Franzil jih je seznanil z načrti za modernizacijo luških naprav - Danes srečanje na trgovinski zbornici Ob 21. uri se je sinoči zaključila vsedržavna stavka železničarjev, zaradi kaitere ves dam niso vozili vlaki ln Je morala železniška uprava nekaterih primerih organizirati posebne avtobuse zia nekatere važnejše krajevne proge. Volilna zborovanja PSI: Drevi ne bo napovedanega volilnega govora vsedržavnega tajnika Mancinija, ker je zaradi parlamentarnega dela zadržan v Rimu. KPI: Danes ob 18.30 na Trgu Garibaldi volilno zborovanje, za katero je dala pobudo ženska sekcija KPI Govorila bosta inž. Antonino Cuffaro in Claudla Pomti. Ob 20. uri bo govoril v Camporah župan Millo Na trgu v Gropadi bo danes ob 20.30 govoril Stojan Spetič. Jutri ob 12. uri bo zborovanje pred Tržaškim arzenalom. Ob isti uri bo zborovante o temi: «Dom ln socialne službe v Starem mestu«. Govoril bo tajnik Cuffaro, predsedoval pa bo inž. Roberto Costa. Odposlanstvo avstrijskih strokovnjakov, zastopnikov dunajskega po vezovalnega urada Kontaktkomitee si j,e včeraj v spremstvu nekaterih predstavnikov tukajšnjega poslovnega življenja in trgovinske zbornice ogledalo glavne naprave v luki, področje pri Fernetičih, kjer. bo bodoče postajaVšče za tovornjake in nekatere druge objekte v Trstu in okolici. V odposlanstvu, ki ga vodi dr. Arnold Friesz, so načelnik oddelka za promet pri zvezni gospodarski zbornici Nussbaum, njegov pomočnik Winkler, svetovalec Fenz in ravnatelj revije «Verkehr», Friedl. V dopoldanskih urah so se avstrijski strokovnjaki na sedežu pristaniške ustanove sestali s predsednikom in ravnateljem dr. Fran-zilom in ing. Colauttijem. Dr. Franzil je kratko prikazal načrte, ki jih ima vodstvo pristaniške ustanove glede bodoče modernizacije luških naprav in izboljšanja storitev. Danes ob 9.30 se bodo sestali na trgovinski zbornici s svoj'mi tržaškimi kolegi. Na dnevnem redu je razprava o nekaterih skupnih proble mih, predvsem s področja tranzitnega prometa. 40 dni zdravljenja zaradi padca pri telovadni vaji Včeraj ob 11.25 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 17-leino Cristino Rizzian iz Ul. Nuzio 2, ki je malo prej med učno uro telesne vzgoje v telovadnici šolskega zavoda «Oberdan» v Ul. Veronese pri skoku v višino, nerodno padla in si verjetno zlomila levo nadlahtnico. Prognoza okrevanja je približno 40 dni. Odborniku P. D. Slovenec Stevu Zaharju je žena Sonja povila sinka Mitjo. Društvo čestita mladima staršema, malemu Mitji pa želi dolgo in srečno življenje. Svojemu članu Stevu Zaharju in ženi Sonji čestita ob rojstvu malega Mitje, kateremu želi veliko sreče, folklorna skupina «Breg». Prosvetno društvo «F. PREŠEREN» v Boljuneu 100-letnica čitalnice Spored Petek, 15. maja ob 20. uri otvoritev »RAZSTAVE NASE VASI» Sobota, 16. maja ob 21. uri veseloigra v 4 dejanjih: Marc Franck: «SREČA NA UPANJE« Režija: Stane Raztresen Nedelja, 17. maja ob 16. url zbirališče pri sedežu društva — slavnostni govor RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA ob 17. uri NASTOP PEVSKIH ZBOROV Osnovnošolski pevski zbor, Slovenec — Boršt, Slavec — Ricmamje, V. Vodnik — Dolina in domači pevski zbor Slika: K’ku je b’lu ambt u BTunce Tekst: Vida Pahor Ob 20.30 ponovitev veseloigre «Sreča na upanje« SODELOVALA BO GODBA NA PIHALA IZ BREGA Deloval bo dobro založen kiosk PROSVETNO DRUŠTVO TABOR NA OPČINAH se vključuje v proslavo 25-let niče obnovitve slovenske šole in priredi v nedeljo, 24. maja ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah srečanj« s partizanskimi učitelji Prve obnovltelje našega šolstva bosta počastila pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka-Konto-vela ln Pd Tabor. Prostovoljni prispevki so namenjeni skladu za izgradnjo šole spomenika NOB v Cerknem. Hessova jahta prispela v Trst Danes ob 8. uri bodo v Starem pristanišču, oh pomolu O spustili v morje 17-tonsko jahto «Nathuim». ki so 1o te dni s posebnim železniškim vozom pripeljali Iz Nemčije v Trst. Jahta, kJ k bila dograjena leto 1938 v Berlinu za nacističnega prvaka Rudolfa Hessa, Je dolga 14 m in široka 3 m. Iz tržaškega pristanišča bo lahta, ki |e zdel last ustanove «Chtemsee-Jachtschule Gollenhaiusen« odplula v Sesljam Služila bo za križarjenje ir, Sesl.iana po Dalmaciji ln obratno. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani NAJDENO Pošten najditelj Je prinesel na u. pravo lista, Ulica sv. Frančiška 20 ((Prospekt vodilnega, učnega, uprav, nega ln pomožnega osebja srednjih šol s slovenskim učnim Jezikom za leto 1970» — tipkan v Italijanščini na 25 listih. Kdor ga Je Izgubil ga lahko dobi nazaj na upravi lista. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlPAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Clpolla, Ul. Belpogglo 4, Al Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44, Mlatil, Drev Mlramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.31) Dr. Gmelner, Ul. Gluha 14, Man. zoni. Trg Sontno 4, INAM Al Ce. dro, Trg Oberdan 2, Al Gemelll, Ul Zoruttl 19/c. Darovi in prispevki Ob priliki proslave 100-letnice čitalnice v Boljuneu daruje Alojzija Maver Kuret 1000 lir za prosvetno druStvo F. Prešeren. Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE« V petek, 15. maja ob 20.30 je na sporedu predavanje DRAGA PAHORJA o Šolstvu med narodnoosvobodilno borbo V nedeljo, 17 maja ob 11. uri na Vrdelski cesti pred obnovljeno spominsko ploščo padlih Svetoivančanov na pročelju Narodnega doma Zaključna svečanost proslav 25. obletnice osvoboditve Govorila bosta Vladimir Kenda in Arturo Calabria. Nastopil bo mešani pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjala. Razstava dokumentov iz NOB odprta vsak dan v društvenih prostorih od 20. do 22. ure. Gledališča VERDI V soboto ob 21. uri bo deveti koncert spomladanske simfonične se-one v gledališču Verdi. Orkester bo vodil mehiški dirigent Herrera De La Fuente, kot solistka pa bo nastopila pianistka Maureen Jones. Program obsega prvo tržaško izvedbo skladbe mehiškega skladatelja Silve-stra Revueltasa «Sensemaya», Beethovnov Tretji koncert za klavir in orkester in Musorgskega «Slike z razstave« v Ravelovi instrumentaciji. Pri blagajni gledališča se danes začenja prodaja vstopnic. POL1TEAMA ROSSETTI V okviru kulturnih izmenjav med našo deželo in Koroško bo v soboto enkratna predstava v nemščini Schillerjeve drame »Roparji« (Die Ršu-ber) v izvedbi celovškega mestnega gledališča Stadttheater v režiji direktorja gledališča Herberta VVochinza. Sodelovanje s celovškim mestnim gledališčem je že dalo pozitivne rezultate na glasbenem področju. V preteklem oktobru Je gledališče Verdi gostovalo v Celovcu z opero »Don Pasq,uale», potem ko so Korošci uprizorili v Trstu glasbeno komedijo »Moj prijatelj Bumburry» po Wildejevi komediji «Važno je imenovati se Ernest«. Za predstavo ((Roparjev« bodo imeli abonenti na sezono Teatra Slabile 50 odst. popusta. Enakega popusta bodo deležni študentje in člani Avstrijskega krožka, Avstrijskega združenja ter Nemškega kulturnega inštituta. Nazionale 16.00 «La pelle di bandi-to«. Ugo Cardea, Giuliano Dispera-ti, Mavi. Eden 16j00 «Un uomo da marciapie-de». D. Hoffman, J. Voight. Techni-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Un assassino per un ta-stimone«. Britt Ekland, Alex Cord. Prepovedano mladini pod 18. letom- Grattacielo 16.00 «Metello». Massimo Ranieri, O. Piccolo, Tina Aumont. Technicolor. Excelsior 16.00; zadnja predstava ob 22. uri «L’altra faccia del pianeta deile scimmie«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom Ritz 16.00 «Onyricon». Jack MacgoVi-ran, Jane Birkin — Prepovedano mladini pod 18. letom Filodrammatico 16.30 »Le mini vergi-ni«. V. Prats. O Mayer Prepove-aano mladini pod 18 letom Alabarda 16.30 «La vera storia di Frank Mannata«. Jeffrey HunteL Margaret Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Un uomo chiamat® cavallo«. Richard Harris. Technico-lor. Cristailo 16.30 «Doppta immagine de*-lo spazio«. Technicolor Fantastično - znanstveni film. Capitol 16.30 «John e Mary». Dusti* Hofmann, Mia Farrovv. Prepovedano, mladini pod 14. letom Moderno 16,30 «Amore mio alutaml*. Monica Vitti, Alberto Sordi. Technicolor. - Impero 16.30 «Un professore tra ** nuvole«. Vittorio Veneto 21.00 — Koncert. Ideale 16.00 «L’uomo dalFocch-io dl vetro«. A. Tappert. K. Ubvernef-Technicolor. Abbazia 16.00 «Assalto a tesoro dl stato«. Roger Brovvne. Technicolof- Astra 16.00 «Met ti una sera a cena«. J. L. Trmtignant, Annie Girardoi-Prepovedano mladani pod 18. letom- Razstave V občinski umetnostni galeriji Do od 13. do 21. t.m. razstavljal tržaški slikar Guido Antoni. Otvoritev razstave bo jutri ob 18. url. V Nemškem kulturnem Inštitutu razstavlja do 29. t.m. svoje litografije In jedkanice na linoleju Hans Martin Erhardt. Razstava Je odprta vsak dan od 17. do 20. ure razen v sobotah In nedeljah. V galeriji moderne umetnosti eRus- soi (Pasaža Rossonl) razstavlja do 20. t.m. tržaški slikar Glannl Roma (Rosmann) V umetnostni galeriji Rossonl In Mignon na Korzu Italija 9 razstavlja do 21. maja Carlo Mazzolent svoje akvarele. V umetnostni galeriji Tergeite v Ulici Battistl 23 bo od 18. do 30. t.m, kolektivna razstava 22 tržaških slikarjev, kiparjev ln grafikov. V umetnostni galeriji «Loiai v Ko. pru, Titov trg 4 bo od 14, maja do 10, junija razstava del Vena Pilona. Otvoritev razstave bo danes ob 18, url. Urnik vsak dan od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure. V nedeljo po. poldne zaprto. V mestni galeriji Piran razstavlja do 22. t.m. dunajski slikar avtodi-dakt Ernst VVemer Nemecek svoje »Istrske vtise«. V umetnostni galeriji v palači Co. stanzl v prehodu Costanzl, bo v so-boto, 16. t.m. otvoritev VII. vsedr-Savne umetnostne tržaške sekcije FIDAPA. Razna obvestila KASTA obvešča, da bo redni obč. ni zbor v petek, 15. t.m. v Kultur, nem domu. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo ob 21. uri. Dnevni red: 1. Izvo-litev volilne komisije. 2. Poročilo predsednika ln tajnika. 3. Diskusija. 4. Razrešnloa staremu odboru. 5. Vo-Jitve. 6. Razno. Sledila bo zakuska. KINU PROSEK danes ob 19,30 Cinemascop« barvni film: LA VENDETTA Dl ZVVANGl Igrajo: James Franciscu to Gila Golan, KiNU Nfl OPČINAH danes ob 18. uri barvni film: IL MASSACRO DEL GIORNO DI SAN VALENTINO Igrajo: J. Robards G. Segal. J. HaJe. Ljudska prosveta l it>i Prosvetno društvo Kraški dom va na predavanje dr. Sonje Maše* »Spori m zdravje«, ki bo 14 maja ob 20.30 v prostorih °t’’ činske kopalnice v Repnu. Podporno društvo v Rojanu p‘’ red' v nedeljo, 17. maja t. t. aVtn busm izlet na Sv. Goro (Skalnlc®* * v Dobrovo, kjer bo ogled vinske Odhod Do ob 7. uri izpred rojanS7i cerkve. Cena izleta s kosilom lo vozom z žičnico je 3.200 lir. pr^? v marcu zabeležile le rahle EJ™* v cenah; pri mlečnih iz-r""®1, maščobah in prekajenem ni bilo posebnih sprememb, radi omejenega povpraševanja pa j. _tudi količinsko ni razgibal, “tepce valci z domačimi jajci in vinom so bili malo aktivni; na J" 3 Poprom in drugimi eksotič-L7?1 začimbami še je poslovni svet “raril v pričakovanju novih populi k mednarodnih kotacij. Trgovci kavo so ves mesec previdno na-jF?® na trgu in prav taiko mirno bt 5r° na brgu z lesom in drugim vadbenim materialom. marcu so na Tržaškem zabe-Z™306 primerov izmenjave ne-W0tWldndn. Skupna vrednost izme- ‘""irniiiiiiiiiiiimiiiii njamih dobrin je po izjavah prizadetih strank znašala 1.752 milijonov Mr; od začetka januarja do konca marca je število registriranih pogodb doseglo 978, vrednost izmenjanih nepremičnin pa 5.310 milijonov lir. V ustreznem razdobju lanskega leta je znašala prva postavka 822, druga pa 4.517 milijonov lir. Na industrijskem področju so bili na Tržaškem v prvem trimesečju letošnjega leta zabel \ženi naslednji rezultati : proizvodnja v železarni Italsdder pod Škedmjem je vrgla ,131.867 ton surovega železa in 41.750 ton kokil; v ustreznem razdobju lanskega leta je znašala proizvodnja surovega železa 71.444, proizvodnja kokil pa 26.728 ton. Tržaška petrolejska industrija je v razdobju januar-marec predelala 416.717 /m surove nafte, kar predstavlja nazadovanje za 9,3 od sto v primeri s količino, predelano v ustreznem razdobju 1969., ki je znašala 459.649 top. Proizvodnja v cementarni «Ital-cementi« v žaveljski industrijski coni je do konca marca dosegla 45 tisoč 900 ton, kar pomeni napredek za 26,8 od sto v primeri z» ustreznim razdobjem 1989 (36.200 ton). Proizvodnja časopisnega in tiskarskega papirja pa je v prvem trimesečju dosegla le 29.633 ton, medtem ko je znašala v istem času lani 31.871 ton. pri elektromehanični delavnici v Potrošnja mesa v Trstu je zna-! Butriu ranil na spolovilih z verjet-šala v prvih treh mesecih 22 261 no notranjo poškobo. stotov ter je bila ponovno občutno manjša od potrošnje v istem času lani: tedaj je namreč znašala 24 tisoč 422 stotov, kar pomeni, da so se nakupi tržaških gospodinj v domačih mesnicah v enem letu skrčili za 8,8 od sto. Potrošnja tobaka je znašala do konca marca 116.953 kg (lani v istem času 123.765 kg), potrošnja soli 4.974 stotov (lani 4.945) ;l potrošnja rib pa 5.515 stotov (lani 5.961). V marcu ni na našem področju zašlo v stečaj nobeno podjetje, medtem ko smo imeli v istem mesecu lani štiri primere stečaja. Raznih stavk pa se je udeležilo 6.223 delavcev in uradnikov, skupno število zamujenih ur pa je doseglo 73.875, od tega 58.275 ur na industrijskem področju. Na dan 31. marca 1970 je bilo na Tržaškem v rednem delovnem odnosu 88.687 ljudi, to je 1,1 od sto več kakor konec marca lanskega leta. V istem času so imeli na spisku brezposelnih na uradu za delo 3.486 imen, to je 28,5 od sto manj kakor konec marca lanskega ROK ZA KANDIDATNE LISTE JE ZAPADEL VČERAJ OPOLDNE PRVA VOLILNA ZBOROVANJA Liste za občinski in pokrajinski svet *v*ar.,° Llzzero v Strazicah n ..i i.,.v . , o krizi v tovarni NSG so predložile vse politične stranke V števerjanski občini tudi letos dve listi - Župan Martina nosilec občinske liste KD v Gorici - Lista SDZ za pokrajinski svet - Na občini So predložili svojo listo tudi zastopniki furlanskega gibanja Na tajništvih občin in na gori-škem sodišču so zastopniki raznih sitrank včeraj dopoldne predložili zadnje kandidatne liste. Ustrezne komisije na okrajnih sodiščih sedaj pregledujejo liste in njih dokumentacijo, ter bodo v teku jutrišnjega dne povedale ali je dokumentacija za vse te liste v redu. Za pokrajinski svet se poteguje devet strank. Volilni znaki bedo na volilnici v tem vrstnem redu; KPI, MSI, PRI, PSIUP, PLI, PSI, SDZ, PSU in KD. Včeraj zjutraj so bile predstavljene zadnje štiri liste. Že navsezgodaj so svojo listo pred- leta, ko je bilo brez posla 4.873 stavili socialisti PSI Na njej so oseb Na delu se je ponesrečil Za 8 dni so pridžaJi na zdravljenju v goriški bolnišnica 26- letnega Giampiera Gasparija iz Gorice, Verdijev korzo 69, ki se je na delu llllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||IIIIII||l||||im,im,,mi|||llimillll|l|imillll,|l,l„||||,mum„||,m||||||||||||||||||||||||)|||||I||||||||||| PO NAŠIH DRUŠTVIH Pesnica Mijotova in Magajno v Prosvetnem društvu Skedenj Marija Mijot in Mario Magajna v p. d. »Skedenj« Otvoritev razstave NOB v p. d. «Slavko Škamperle« I**dor Predan in Stane Raztresen v Slovenskem klubu J^RJUsrnc. baccaka. ” NASINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v |ugo-slovanskem »Milanu* a sedežem v modernem, izbranem In »rediščnem HOTELU SLON Dve reatavracljl. od katerih ena tipična, nočni klub. dva bara, dve kavami slaščičarna sladoledama •nackbar CHKM1N UK PUR BtACH MllK Večer, ki ga je priredilo Prosvetno društvo v Skednju pretekli torek, je bil med letošnjimi prosvetnimi večeri gotovo najbolj domač, najbližji žal ne preštevilnemu občinstvu. Na sporedu je bilo najprej skioptično predavanje Maria Magajne, ki je prikazal vrsto odličnih diapozitivov, s katerimi nas je popeljal po vsem tržaškem Krasu vse do Štivana in devinskih skal in pod rob Krasa do Sv. Ivana. Slike, ki so se zvrstile na platnu, so prikazale lepote naših krajev in kraške arhitekture, ki jih morda mi ne znamo ceniti dovolj. Da so tujci bolj občutljivi za bogastva naše naravne in kulturne dediščine, je dokazal Magajna, ko je citiral več tujih znanstvenikov in kulturnikov, ki so s pohvalo pisali o našem Krasu. Razumljivo je, da so poslušalci poizvedovali po posnetkih iz Skednja. Predavatelj je obljubil, da bo Skedenj vključil predavanje o tržaškem Bregu, ki ga ima v pripravi. Magajnove slike so bile dober livad k nastopu naše narečne pesnice Marije Mijotove. Že s svojini preprostim naravnim pristopom si je pridobila publiko, ki je živo spremljala branje njenih pesmi. Te so bile podane s pristnim doživetjem in rekel bi kar z igralskim talentom. Kazalci na uri so se kar krepko premaknili, kajti Mijotovo bi poslušali še in še. Šele pozna ura nas je razpršila. Viden uspeh Mijotove se kaže v tem, da so si ške-denjci nabavili vse izvode njene pesniške zbirke, ki jih je prinesla s seboj. Pred razidom so bili poslušalci opozorjeni še na proslavo stoletnice čitalnice, ki bo prihodnjo nedeljo v Boljuncu. Pred sto leti so številni škedenjski rojaki s predstavnikom čitalnice pisateljem Cegnarjem bili na slovesni otvoritm bo-ljunske čitalnice. Prav je, da tudi prihodnjo nedeljo usmerijo vsi zavedni škedenjci svoj izlet v prijazni Boljunec. Danilo Turk-Joco v p. d. «lvaii Cankar» Sinoči je v dvorani p.d. «1 van Cankan predaval član SG Danilo Turk-Joco o kulturnem udejstvovanju med NOB na Primorskem. Danilo Turk-Joco, ki je bil med narodnoosvobodilno borbo na Primorskem organizator igralskih nastopov in partizanskih mitingov (v treh mesecih kar 36 mitingov v različnih krajih) je v prijetnem in zabavnem pripovedovanju prikazal muke in tegobe, pa tudi veselje in veliki idealizem, ki so spremljali igralske nastope partizanskih kulturnih skupin in zaključil z nekaterimi šaljivimi in resničnimi prigodami, ki jih je skupno s tovariši doživel pri premikanju iz enega kraja v drugi. trije Slovenci (Marko Waltritsch, dr. Peter Sanzin, Aleksander Furlan). Na sedmem mestu bo lista Slovenske demokratske zveze. Njeni kandidati so: odv. Avgust Sfiligoj (okrožje Krmin I. in Krmin II.), Corsi Hadrijan (Fara — semkaj spada števerjanska občima), Albin Šuligoj (Gorica I. in Gorica II.), dr. Andrej Bratuž (Gorica III., Tržič II.), dr. Stanislav Bratina (Gorica IV.), dr. Damjan Paulin (Gorica V. in Gorica VI.), Oskar Prinčič (Gorica VII. in Tržič V.), Zdravko Klanjšček (Gradiška in Romans), dr. Karlo Bresciani (Gradež I., Gra-dež m. in Tržič III.), dr. Maks Gergolet (Tržič I.), Remo Devetak (Tržič IV.), Marjan Černič (Ronke I. in Romke II.), Marija Ferletič (Zagraj — semkaj spadata tudi do-berdobska in sovodemjska občina), Alojz Persolja (Sam Canzian I. in San Canzian II.). Na pokrajinski listi SDZ ne kandidira več dosedanji svetovalec prof. Martin Kranner. Iz razporeda kandidatov po raznih okrožjih se zdi da namerava SDZ poslati v pokrajinski svet Marijo Ferletičevo iz Doberdoba ali pa Albina Šuligoja iz Gorice. Na osmem mestu na volilnici bo lista socialdemokratske stranke. V zadnjem trenutku je ta stranka zamenjala dva že vnaprej najavljena kadidata v Gradiški in v Tržiču. Na zadnjem mestu pa . bodo demokristjani. Pisali smo že, da kandidira sedanji predsednik dr. Bruno Chientarolli v treh gofišRih okrožjih (Gorica I., IH. in VII.), tajnik KD dr. Rolando Cian v dveh (Gorica IV. in VI.), Roberto Lodi spet v dveh (Gorica n. in Gorica V.). V okrožju Kopriva, kamor spada števerjanska občina, kandidira Er-mellino Perissin, v okrožju Zagraj, kamor spadata sovodenjska in do-bedobska občina pa Eugenio Visin-tin. stavila svoji listi še Furlansko gibanje in Krščanska demokracija. Listi PSIUP načeluje profesorica Pirella, na njej sta Slovenca Dominik Juren in Anton Klanjšček. Precej kandidatov je iz Tržiča, Ronk in iz drugih občin. Lista furlanskega gibanja ima 16 kandidatov. Nosilec liste je Bruno Giancarli, njen glavni zastopnik pa je drogerist Bruno Cociartni iz U-lice Oberdan. Obstajajo dvomi, če bo lista sprejeta, ker so podpisi somišljenikov overovljeni od sodnega kanclista, medtem ko zakon te možnosti ne dopušča (podpise lahko overovijo samo notar, občinski tajnik, sodnik in spravni sodnik). Na vsak način bo znak Krščanske demokracije na zadnjem mestu na glasovnici. Nosilec liste je župan Michele Martina, ostali kandidati so postavljeni po abecednem redu. Na listi so vsi trije sedanji odborniki Agati, De Simone in Lupieri, na njej je tudi več svetovalcev. Ni na njej ,dr. Ciama, ki kandidira v pokrajinskem svetu. Na demo-krščanski listi sta tudi slovenski imeni Marjana Čefarina in kmeta iz Podturna Saverija Humarja. V Števerjanu si bosta stali nasproti dve listi. Prvo, listo z znakom lipove vejice, je na županstvu 9. maja predložil Albin Hlede. Nosilec liste je župan Stanislav Klanjšček, poleg njega pa so še naslednji kandidati; Hadrijan Corsi, Valentin Klanjšček, Helena Knez, Nikolaj Komjanc, Mario Bruno Mi-kulus, Lojze Mužič, Izidor Prinčič, Armando Skok, Zdenko Terčič, Ciril Terpin, Emil Terpin. Novi kandidati so Klanjšček, Knezova in Komjanc. Ne kadidirajo več Alojz Hlede, Bogomir Mužič in Marcel Humar. V torek 12. maja pa je Maks Terpin predstavil listo občinske enotnosti. Nosilec liste je dosedanji svetovalec Venceslav Štekar, sledijo kandidati Marjan Buzzinelli, Roman Juretič, Mario Hlede, Ciril Klanjšček (dosedanji svetovalec), Ferdinand Komjanc, Albin Komic, Rudolf Koršič, Karlo Maraž, Bruno Štekar, Teodor Terpin in Jožef Vogrič. Župan Martina v Podturnu o mednarodni vlogi Gorice Te dni so stranke še vedno imele polne roke dela pri sestavi volilnih listi. Zaradi tega se še ni ogrelo ozračje volilne kampanje, čeprav nas od upravnih volitev loči manj od meseca dni. V Gorici je bilo v ponedeljek opoldne pred tovarno SAFOG (NSG) zborovanje KPI. Zbranim delavcem je govoril poslanec Mario Lizzero (Andrea), ki je obsodil ameriški napad na Kambodžo, ožigosal je demokristjane in socialdemokrate, ki so pokazali svojo hlapčevanje ameriškim gospodarjem. Nato je govornik dejal, da je ustanovitev dežel z rednim statutom važna pridobitev vsega demokratičnega ljudstva. Obširneje je govoril o problemih delavskega razreda in o krizi v tovarni Nuova S. Giorgio. Ostro je kritiziral stališče ministra Colomba, ki je pravične zahteve delavcev označil za »pustolovščino«. Resnični pustolovci pa so gospodarji in vlada, ki jim dopušča izžemanje delavcev. Pred par dnevi je vlada levega centra v Rimu zavrnila zakonski osnutek komunistov, ki predlaga oprostitev davkov tistih delavcev, ki dobivajo manj kot sto tisoč lir mesečne plače. V tovarni SAFOG že več let niso sprejeli novih delavcev v službo. Nasprotno se število delovnih mest krči, saj je čez 50 delavcev že zapustilo tovarno. Sedaj ne obstaja ........................... ZA UREDITEV PRAVNEGA POLOŽAJA Uspela stavka slovenskih šolnikov na Goriškem bo treba zanjo bolje pripraviti Tak je položaj na pokrajini. Na volilnici za goriško občino pa bomo najbrž imeli deset volilnih znakov. Do včeraj zvečer so se na občini javili zastopniki osmih strank (PSU, PRI, MSI, PLI, SDZ, PSI, KPI in V bodoče se Včerajšnja enodnevna stavka slovenskih šolnikov na Goriškem, ki jo je proglasil Sindikat slovenskih šolnikov skupaj s Trstom, je na srednjih šolah vseh vrst popolnoma uspela. Tako niso imeli pouka na nižji srednji šoli v Ul. Randac-cio, na slovenski trgovski šoli, na višji gimnaziji, liceju in na učiteljišču. -Precej negotovosti pa je bilo na osnovnih šolah, kjer učitelji niso bili obveščeni,, ali pa so bili obveščeni prepozno. Zato so ponekod stavkali, drugod pa ne. V Podgori in Jamljah je bila stavka popolna, ker sta stavkali obe učni moči; v Doberdobu Je stavkal samo eden, v štandirežu dva in v Rupi en šolnik, Tudi po drugih šolah je bilo stanje podobno. Na obeh osnovnih šolah v Gorici, Ul. Croce tn Randaccio, so imeli normalen pouk. Slovenski šolniki vsekakor upajo, da bo imela včerajšnja stavka uspeh v toliko, da bo pripravila odgovorne in pristojne dejavnike do ukrepanja za končno ureditev položaja slovenske šole in njenih šolnikov, da bi postali enakoprav- ftinskimi šolami v Gornjem Poa-dižju in v Dodimd Aosta. Ustanova za kulturni razvoj delavcev Pokrajinski sindikat CISL je ustanovil tudi na Goriškem Ustanovo za kulturni razvoj delavcev. Namenjena je članom in nečlanom sindikatov ter je neodvisna od sindikalne dejavnosti. Pobuda je nastala iz ugotovitve, da samo šolska izobrazba ne zadostuje za življenjske potrebe, ampak je potrebno stalno izpopolnjevanje In izobraževanje tudi po njej. Skupaj z delavci bodo poiskali najbolj ustrezne oblike izobraževanja in način, kako jih najbolje uveljaviti. «Pozabljivost» ali še kaj drugega? Osrednji volilni urad je imenoval predsednike volišč v občinah Gori- psror,. rz&s&vzzrss. .............m.,..,.............................„„ VESTI Z ONSTRAN MEJE Preseljevanje se še vedno nadaljuje med Nadižo in Breginjskim kotom Domačini so se zaposlili v središčih Gornjega Posočja in drugod po Sloveniji Zaletel se je v tri parkirane avtomobile Včeraj ponoči, nekaj po 2. uri, je 4(Metni Sergio Beccari iz Ul. Com-merciale 120 vozil s svojim fiatom 850 navzdol po isti ulici, ko je nenadoma, iz še nepojasnjenih vzrokov, pred poslopjem št. 50 izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil na levo stran cestišča, nato pa s prednjim delom avta skoraj čelno trčil v tri avtomobile, ki so bili pravilno parkirani na levi, strani ceste, in jih poškodoval. Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi pretresa možganov in lažjih odrgnin po nosu in desnem komolcu sprejeli na nevrokirurškem od delku s prognozo okrevanja v osmih dneh. Tudi v našem uredništvu 3proJemaiao prispevke za aoXo-epomenik v Cerknem Vode Nadiže se bleščijo v soncu, pobočja kobariškega Stola pa so odeta v svetle barve zapoznele pomladi. Ob tej reki, ki po svoji modro - zeleni barvi spominja na Sočo, le da je znatno toplejša in tudi zdravilna, ter pod Stotom, so raztresene številne majhne vasi in naselja. Spodaj pri Robiču in Starem sedu so hiše grajene na običajen način iz opeke, visoko v hribih pa imajo stavbe iz neobdelanega kamna brez ometa. Naselja so stisnjena skupaj, v gruče, tako da so od daleč videti kot veliki pisani grozdi. To je Breginjski kot, območje na skrajnem zahodnem delu Jugoslavije. Vasi in ljudje, hi so v sami soseščini Beneške Slovenije. S slednjo jih, družijo jezik, bližina, skupna življenjska izročila in naivade, enako težki življenjski pogoji, navezanost na zemljo ih grape, pa reka Nadiža, ki v svojem 60 kilometrov dolgem toku nekajkrat prehaja mejo in sprejema v svojo strugo vse potoke in izvire Bregamjskega kota. V teh krajih žive mnoge legende, ki jih je v stoletjih stkala ljiidska domišljija. Po nekem izročilu iz Robiča in Starega sela, je v Matajurju zlata ruda. Da bi jo našli bi morali to goro dvakrat presekati, planino Mijo pa zažgati, ker da je polna strupenih kač. V Bor-jani je ohranjena pripovedka o Kri-vopetah, ki so nekdaj gospodarile v skalovju nad vasjo. Včasih so ljudem pomagale, drugič pa škodovale. V Podbeli žive pravljice o Jezeru pod Trnom, ki da bo nekoč zalilo vas, in o hribčku Na Lupu. Sledhjega naj bi napravila divja žena, ki je v predpasniku štirikrat prinesla kamenje in ga tu stresla. V Homcu je ohranjeno izročito, da so tam nekoč talili železo. Slednjič so v Breginju spletli zgodbo okrog potoka Zaganjavka, ki teče okrog poldneva le eno uro na dan. Pravljica trdi, da potok prinaša sina, če v strugo vržeš krivec, ter hčer, če vržeš nožič. Morda te zgodbe ih stara izročita v dolgih zimskih dneh in mesecih, ko je Breginjski kot zaradi snega odrezan od doline, dramijo duha in vzburkavajo domišljijo o-trak. Preteklost in sedanje razmere v teh krajih pa so seveda stvar-nejše in pogosto prav izjemno težke. Narava je skopa in zemlje je malo, tako da je bilo življenje tu vedno polno bremen in odpovedi. Zaradi težkih pogojev in možnosti za preživljanje so ljudje iz Breginj-skega kota vedno odhajali v svet. Nekateri so se za stalno odselili v prekomorske države, številnejši pa so odhajali na sezonska dela po raznih evropskih deželah. Upadanje števila prebivalstva v Breginjskem kotu bo morda najbolje ponazorilo naslednjih nekaj podatkov in ugotovitev. Dvanajst vasi oziroma naselij, ki tvorijo Breginjski kot, je imelo pred dobrimi sto leti skupaj okrog 3-350 prebivalcev, leta 1966 nad 1-840, sedaj pa jih je le še okrog 1.200. Najbolj se je zmanjšalo število prebivalcev v Logjeh in Robe-dišču, odmejnih naseljih ob reki Nadiži. Duma ostajajo starejši ljudje >n otroci. Poslovodja trgovske prodajalne v Logjeh Mirko Rosič, ki je tudi odbornik občinske skupščine v Tolminu, mi je povedal, da v skoraj dveh letih svojega man- data ni poročil še nobenega para. Po vaseh pa se vsako leto rodijo kvečjemu po trije otroci. Sploh i-majo demografska gibanja v Breginjskem kotu svoje zakonitosti, ki temu območju dajejo posebno obeležje tudi v razmerju do drugih gospodarsko nerazvitih področij Slovenije. Napisali smo že, da so se v prejšnjih časih ljudje bodisi izseljevali za stalno dobo aii pa so odhajali na sezonska dela v Italijo in druge dežele. V kategorijo slednjih sodi na primer tudi 69-letna Justina Rakar iz Breginja. Bila je služkinja v Trstu, pred vojno pa se je vrnila domov. Pozneje je ves čas sodelovala v narodnoosvobodilnem boju, kljub starosti pa je še zmeraj aktivna delavka v družbenopolitičnih organizacijah. Zadnji, širši val izseljevanja v tujino se je končal pred približno petindvajsetimi leti. Bilo je to neposredno po osvoboditvi. Odtlej pa ima izseljevanje Breginjskega kota drugačne oblike. Posamezniki so se zaposlili v Kobaridu, Tolminu, Novi Gorici, Kopru, na Jesenicah ali drugod v Sloveniji ter se bodisi vsak dan ali pa ob nedeljah redno vračajo domov, k družinam. Nekateri so se seveda tudi za vedno izselili ker so si v krajih, kjer se-daj delajo, zagotovili stanovanje in druge dobrine. Po neki statistiki je od sedanjega števila prebivaj cev 40 odst. delavcev, ki so zaposleni drugod, med tistimi, ki so stalno doma pa je približno polovico žensk [T polovico pa upokojencev. Za otroke imajo manj organizirane osnovne šole v Borjani, Breginju in v Logjeh, ki jih obiskuje skupaj nad 90 učencev. (Se nadaljuje) 1 rica 61 predsednikov, v občinah Doberdob in Sovodnje po dva, v občini Števerjan pa enega. Med njimi smo zaman iskali takšnega, ki bi imel slovenski priimek. Osrednji volilni urad ni imel za potrebno, da bi na tem področju, kjer str njeno živi naseljena slovenska narodnostna skupnost na Goriškem, imenoval v skladu s tolikokrat za gotavljamo in uresničeno pravico Slovencev, ustrezno število naših predstavnikov tudi na mesta predsednikov volišč. Diskriminacija pri imenovanju predsednikov volišč se ponavlja že vsa povojna leta in se bo ponavljala tudi v prihodnje (in to tudi na drugih področjih) vse dotlej, dokler se bodo odgovorne oblasti smatrale za razsodnika, da prek svojih vzvodov odločanja daje manjšini tiste pravice, ki o njih sodi, da jih lahko da. Dokler bo obveljala takšna politika do naših pravic, bomo Slovenci vedno potegnili ta kratko. Našo enakopravnost, ki jo bomo po izjavah deželnega svetovalca Co-ciannija dosegli samo v privilegiranem položajut si bomo priborili samo takrat, ko bodo vprašali vse Slovence, kako si zamišljamo ureditev svojega položaja. Dokler pa bodo predstavniki oblasti, smatrali, da imajo oni v rokah ključ za reševanje naših narodnih vprašanj, do takrat bo manjšinska problematika vedno samo predmet politike in sredstvo za licitacijo, kdo je bolj in kdo je manj naroden; rezultat takšne politike pa bo vedno in za narodno skupnost odločno negativen. Ker naše narodne skupnosti niso vprašali, kako naj se uredi naš pravni položaj, so naši varuhi naravno 'pozabili», da imamo pravico tudi do imenovanja predsednikov volišč, da omenimo samo poslednji in niti ne najbolj kričeč primer, kolikšna je stopnja njihove «pozabljivosti.» Natečaj za službo pomočnic v vrtcih Šolsko skrbništvo v Gorici opozarja na ministrsko okrožnico št. 153/70, ki govori o natečaju za službo začasnih pomočnic v državnih otroških vrtcih v šolskem letu 1970—71. Okrožnica je na vpogled prizadetim v uradu šolskega skrbništva. Dve prometni nesreči Na križišču ulic Colobind in Ra-batta v Gorici sta včeraj trčila dva avtomobila pri čemer sta bila dva ranjena. Ob 11. uri so nudili v splošni bolnišnici prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh prvemu Izmed obeh ponesrečencev 63-letnemu El-miru Cecchetu iz Gradiške, Ul. Za-n*ni 5, ki se je ranil nad levim očesom in na levi nogi. Drugega pomesrečneca, 60-letnega Luigija Cattarin&ja iz Gradiške, Ul. Zorut-tt 3, pa so pridržali za 5 dni na zdravljenju zaradi poškodbe desne rame in verjetnega naloma reber. Zapisnik je napravila cestna policija. Pri drugi prometni nesreči na sti-kallšču ulic Caprin in Momtesanto v Gorici pa se je ponesrečil 44-let-ni Alojz Srnjak iz Nove Gorice, ki Je padel z mopedom. V goriški bolnišnici so mu nuditi prvo pomoč potem pa so ga na njegovo željo odpremi!! domov kjer se bo verjetno zdravil v Šempetru. nobeno zagotovilo, noben načrt, ki bi omogočil nadaljnji obstoj tovarne. Zapreti tovarno pa bi pomenilo zadati hud udarec goriškemu gospodarstvu. Če tovarne do sedaj še niso. zaprli, je to zasluga enotne borbe delavcev. Ob koncu svojega govora je poslanec Lizzero poudaril, da je napredovanje komunistov na prihodnjih voh tv ah edino jamstvo proti nedemokratičnim in centristič-nim težnjam gospodarjev in vladnih krogov. Med predvolilna zborovanje lahko štejemo tudi srečanje, ki sta ga imela te dni goriški župan Martina in odbornik Agati z demokristjan-skimi somišljeniki sekcije KD v Podturnu. Glavno poročilo je imel Martina, ki je govoril o mednarodni vlogi in položaju Gorice, ker se tu sreča in povezuje z evropskim Vzhodom. V tem okviru je treba gledati na njene prometne infrastrukture za trgovino in promet, s posebnim ozirom na povezavo avtomobilske ceste na jugoslovansko cestno omrežje. Poudaril je tudi važnost «avtoporta» in gradnje dveh novih mostov čez Sočo. Cestnim povezavam bo morala slediti tudi železniška povezava z usposobitvijo proge Gorica - Nova Gorica za mednarodni blagovni promet. Omenil je tudi odobritev regulacijskega načrta, ustvaritev industrijske cone ter podaljšanje goriške proste cone, razne gospodarske konference, ki jih je organizirala občinska uprava ter poobčinjenje mestnih avtobusov in pobiranja trošarine. Za njim je govoril še odvednik Agati, ki je podrobneje omenil nekatere probleme šolstva, socialne pomoči in prometa. V<*sti iz Tržita Volitve. Včeraj sta bili vloženi na občini Tržič še zadnji dve listi: 7. KD pet sekund pred 12. uro in 8. PSIUP dve Sekundi pred 12. uro. Na listi. KD je 30 kandidatov, od tega 9 dosedanjih odbornikov’ ln svetovalcev. Tudi tista PSIUP šteje 30 kandidatov, na čelu z bivšim svetovalcem Cumpeto. V celoti je vseh osem strank predstavilo 201 kandidata m občinski svet. štipendije. Za vpis na državne strokovno šol® za obrt in industrijo je razpisala občinska uprava v Tržiču, ld je dala v ta namen en milijon tir. Prosilci morajo vložiti prošnjo na županstvu 'do 12. ure dne 30. maja. Trije sindikati CGIL, CISL in UIL proučujejo rezultate dogovora s Solvayem v Trstu ter bodo i-meli sestanek s predstavniki družbe Solvay v petek, 22. t.m. še prej pa se bodo v sredo, 20. t. m. posvetovali o zadevi s prizadetimi delavci. Urnik bencinskih črpalk Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je urnik bencinskih črpalk od 1. maja naslednji; Od 7. do 13. in od 15. do 21. ure. črpalke, ki imajo pooblastilo sa nočno delo, bodo začele z delom ob 23. uri ter ga zaključile ob 7. uri zjutraj. CORSO. 17.15—22.00: «Cuori soiittu ri», U. Tognazzi in S. Berger; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VLRDI. 17.15—22: «Uomo da meji ciapiedei). D. Hoffman in O. Voight; barvni film. MODERN1SSIMO. 17.15—22.00: «La paura e Tamore«, C. Gerval in V. Valmont; francoski čmo-beliftim, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17.16—21.30: «La štrena vogtia di Jean«, M. Smith in R. Stephenson; ameriški kinemaskop-skl film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: «Don Cio-cioi e don Franco neJTanno delto contestazione«, F. Franchl in C. Ingrassia; italijanski kineme-skopski film v barvah. I ržif' AZZURRO. 17.30: «Una pištola par 100 bare«, p. Lee Lawrence in J. Ireland. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «La ragazza dl Toni«. Bareni film. PRINCIPE. «Se sei vivo špa- ra ”■ T. MiSian in M. Lutolo, Kinemaskop v barvah. lom (Juriča SOČA (Nova Gorica): «Inšpektor Madigan«, ameriški barvni film, ob 18. tn 20. uri. DESKLE: »Nevesta v črnem«, ameriški barvni film, ob 20. uri. ŠEMPAS. Prosto SVOBODA (Šempeter): »Tarzan zmaguje«, ameriški barvni film, ob 18. in 20. uri. RENČE: «Orlovsko gnezdo«, ameriški barvni film, ob 16. in 20. uri. KANAL: «Che Guevara«, barvni film, ob 20. uri. PRVACINA: «Povabilo revolvera- šev», ameriški barvni film, ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna ALESANI, Ul. Carducol 38, tel. 22-68 V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan ln po-noči dežurna lekarna RISMONDO UL Toti 52, tel. 72700. SE EN VAZEN JUBILEJ Boljunec bo v nedeljo proslavil stoletnico ustanovitve čitalnice w s' ‘N- j? f / j i m mm* m mr*. ,.j* m ' .'■.^.«.,1.1 p , ^/ - . . Prva stran pisma, ki ga je soseska iz Boljunca poslala 24. marca 1868. državnemu zboru na Dunaju z zahtevo, naj se pri reorganizaciji istrskih gimnazij »upošteva pravična želja Slovanov* Obletnice, obletnice, obletnice... Letos jih spet imamo kar celo vrsto. Različne so a vendar se včasih nehote povežejo v eno samo celoto. Tako je na primer — le kdo bi to mislil — tu stoletnica boljunske čitalnice in petindvajsetletnica obnovitve slovenske šole. In vendar prav eden med dokumenti, ki jih bomo lahko videli na bol jonski razstavi, kaže, kako je bdi prvi narodnostni preporod na naših tleh povezan s skrbjo za slovensko šoto. To je dopis, ki ga je soseska v Bol juncu poslala držaivnemu zboru na Dunaju, da bi prosila, naj se pri reorganizaciji istrskih gimnazij zadosti tudi pravični želji Slovanov in tako izpolni enakopravnost, ki jo zahteva člen 19. ustave. Dopis sam pravi takole: «Slaimi državni ?bor! V 81. seji je bila predložena Slavnemu državnemu zboru prošnja isterskih mest za vpeljavo učnega jezika italianske-ga na doljni gimnaziji v Pazinu. Ta prošnja je bila izdelana brez naše vednosti, dasiravno ste v Istri dve tretjini prebivalcev čisto slovanske. Zato je poslanec g. Svetec pri tej priložnosti Slavnemu Zboru pravično željo izrekel: «Naj se pri reorganizaciji pazinske gimna zije gleda na 19. člen temeljnih postav, ter naj se zadovolji enakopravno talianskemu i slovanskemu narodu v Istri. Velika je bila naša žalost, da se je ta pravični predlog zavrgel i tako zatrlo naše prihodnje u-panje. Taliani imajo v- Kopru svojo popolno gimnazijo z uč- nim jezikom talianskim, mi I-sterski Slovani pa nimamo pri tej gimnaziji takorekoč nobene pravice, ker slovanski jezik se tu uči v 8 izrednih urah na teden, primorani so na ta nauk samo rojeni Slovani i štipendisti. Tu ni tedej ravnopravno- sti, ker mi se moramo učiti ta-lianski, talianom je pa prostovoljno učiti se naš jezik, čeravno jim je v Istri enako potreben. » «V Pazinu je daljna gimnazija z učnim jezikom nemškim. Ta gimnazija je tedej enako nepravična talianom kakor Slo-vanom, i je brez praktične koristi. Iz tega se vidi, da naša narodnost je bila do zdej pri Isterskih gimnazijah povse za-nemarena. Zato ponižno prosimo Slavni zbor. naj pri reorganizaciji isterskih gimnazij stvar tako obravna, da se zadovolji tudi naši pravični želji, tim več ker smo v večini, i da se dovoli našemu jeziku učiti le ro jeni Slovani in štipendisti. Tu ni tedaj enakopravnosti, ker le mi moramo se učiti naš jezik, dasiravno je v Istri vsem enako potreben.» «V Pazinu je doljna gimnazija z učnim jezikom nemškim. Ta gimnazija je tedaj enako nepravična talijanom, kakor Slovanom in je brez praktične koristi. Iz tega je očito, da naša narodnost je bila do sedaj pri isterskih gimnazijah povse zanemarjena. «Zato ponižno prosimo slavni zbor naj pri reorganizaciji i-sterskih gimnazij tako vravna, da se zadovolji tudi naši pravični želji, tim več ker smo v večini, in da se dovoli našemu jeziku v isterskih gimnazijah častno mesto, ktero mu gre po 19. členu temeljnih državnih postav! V Bol juncu 24 Sušca 1868 Jože Vodop duhovnik Miha Žerjau kot župan in cirkivni klučar Jožef Maver srenjiski svetovavec Janes Maver srenjiski svetovavec Slavoljub Lampe cirk. klučar Zgoraj ponatisnjeni dokument gotovo ne potrebuje komentarja, saj iz njega jasno sledi, kako so se naši pradedje že pred več kot sto leti boriM za slovensko šolstvo. In da se je ta boj še naprej nadaljeval do časov, ko je bilo slovensko šolstvo po fašističnem zatrtju spet obnovljeno in še najprej, dokazuje še en dokument iz Boljunca. Gre za pismo, ki ga je prosvetno društvo «France Prešeren* poslalo 2. oktobra 1945 Prosvetni zvezd v Trstu. Pismo je v bistvu le obračun prve kulturne prireditve, ki jo je imelo komaj ustanovljeno društvo, zato ga ne bomo v celoti navajali. V njem pa nas preseneti stavek, ki sledi navedbi čistega dohodka: »Zgoraj navedena vsota denarja je na razpolago tukajšnji šoli in se bo razbila po potrebi.* Kratek, nevsiljiv stavek, ki ga površen bralec kaj lahko prezre. In vendar prav ta stavek pove več kot vse pismo. Tako ob prvem vzniku prosvetne dejaivnosti kot tudi ob njeni obnovitvi po zmagi nad fašizmom in nacizmom je bila glavna skrb bo'junskih pro-svetarjev prav slovenska šola, kajti zavedali so se, da narod ne more postati kulturen, če nima šole, ki mladino vzgaja ne samo v njenem domačem jeziku, ampak tudi v duhu naroda, ki mu mladina pripada. i *; m Vr j r Predsednik Tito je odlikoval dr. Lava Čermelja in dr. Iva Juvančiča z visokima priznanjema. Dr. Lavo Čermelj je bil ob svojem 80. rojstnem dnevu odlikovan z Redom zaslug za narod z zlatim vencem, dr. Ivo Juvančič pa je ob svojem rojstnem dnevu dobil Red republike s srebrnim vencem. Na sliki član izvršnega sveta SR Slovenije Jožko Štrukelj izroča odlikovanje dr. Lavu Čermelju. NA POBUDO SEN. SEME IN DRUGIH SENATORJEV Načrt zakona za priznanje pravic Slovencem v Furlaniji - Jul, krajini Bolj na kratko, ker je vsebina jasna, moramo dokumentirati delovanje in cesto enotne pobude množičnih organizacij in političnih sil, ki delujejo meč Slovenci, kot so SKGZ (Slovenska kulturro-go-spodarska zveza), SS (Slovenska skupnost), sindikat slovenske šole, SDZ (Slovenska demokratska zveza), kulturne in poklicne organizacije, slovenski katoličani itd., ki so v krajevnem in vsedržavnem obsegu opozorili na zahteve manjšine. Pri tem bi mogli omeniti dokumente, ki so jih skupno poslali Gronchiju, ko je bil predsednik republike, Fanfaniju v času, ko je bil predsednik ministrskega sveta, bivšemu predsedniku ministrskega sveta Aldu Moru, ko je šel na uradni obisk v Jugoslavijo, in predsedniku republike Giuseppu Sara-gatu, ko je obiskal Beograd; skupno ali posebej, vendar vedno s podobno osnovo, so dokumenti raznih slovenskih organizacij in delavskih strank govorili o težkem in nevzdržnem stanju in spodbu .....milil.................................im.mm PROCES V DUESSELDORFU SE JE ZAČEL... Vojni zločinec F, Stangl je «deloval» tudi pri nas Odlikovali so ga kot «zelo učinkovitega» poveljnika taborišča - Eden najtesnejših sodelavcev zloglasnega Eichmanna BONN, 13. — Pred porotnim sodiščem v Duesselctorfu se je danes začela sodna razprava proti bivšemu poveljniku taborišča Tre-blinka na Poljskem Franzu Stan-glu, ki ga obtožnica dolži, da je kriv smrti najmanj 400.000 Judov. Nadalje obtožnica dolži 62-letnega Avstrijca Franza Stangia, da je bil «kot poveljnik izredno krut*, kar je razvidno tudi iz tega, da je bil odlikovan kot «najbolj učinkovit poveljnik koncentracijskega taborišča*. Vojni zločinec Fraijz Stangl je že skoraj tri leta v preiskovalnem zaporu in sicer vse od časa, ko ga je staknil v Braziliji inženir Simon Wiesenthal, načelnik dunajskega središča za judovsko dokumentacijo. Stangl spada med največje nacistične zločince, med najbliije sodelavoe Adolfa Eichmanna, kateremu je bila poverjena naloga iztrebiti vse Jude. In Franz Stangl se je med vojno zares »izkazal*. Od avgusta 1942. do avgusta 1943. je «z drugimi sokrivci* v okviru tako imenovane «dokoečne rešitve judovskega vprašanja* umoril najmanj 400.000 Judov, kakor je zapisano v obtožnici. Judje, ki so prišli v taborišča Treblinka in Sobibor, so bili v glavnem nemški, poljski, francoski, jugoslovanski in italijanski Judje. Mini..mimnimi.i.mmimmimm.milil.mm...i...mmmummmmimil Prosvetno društvo «Primorec» je imelo v soboto občni zbor V soboto 9. t. m. je stari odbor PD «Primorec» sklical občni zbor, ki se ga je udeležilo kar lepo število članov. Da je občni zbor zelo pomemben dogodek nekega društva, ni potrebno posebej poudarjati, zato je bilo tembolj čudno, da se je tega občnega zbora udeležilo tako malo mladine, ki je v Trebčah prav gotovo ne manjka. To je tem bolj nerazumljivo, če upoštevamo dejstvo, da je pri vsaki prosvetni ali športni prireditvi v Trebčah kar veliko mladih delovnih moči. če mlade sile sicer delajo, zakaj ne pridejo na občni zbor?! Občni zbgr je začel in goste pozdravil predsednik društva Mar-čel Kralj. Poročilo o delu društva od zadnjega občnega zbora pa je podal Lucijan Padovan, ki je med drugim rekel: ^Prepričan sem, da bo ta občni zbor, da bo današnje srečanje prosvetnih delavcev Trebč vlilo z OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepred videni dogodki bi znali vplivati na potek dogodkov. Optimizem in za upanje v okolico. BIK (od 21.4. do 20.5.) Držite se dela odnosno službe in ne iščite novih poti. Razumevanje neke osebe vas bo navdušilo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Poklicati boste morali koga na pomoč, kajti sami ne boste zmogli vsega. V družini načrtovanje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ohranite mimo kri, čeprav vas bo kaj spravilo v slabo voljo. V družini boste razpravljali o domačih zadevah. LEV (od 23.7. do 22.8.) Cincanje m zavlačevanje ne bo privedlo nikamor. Zavihajte rokave. Preveč imate ponosa, ki ga drugi ne razu-mejo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspelo TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Iniciativnost ne bo dovolj. Treba bo tudi delo opraviti. Več objektivnosti in vse bo šlo prav. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V popoldanskih urah se boste ubijali z razumevanjem sodelavcev. Prijetno vzdušje v družinskem krogu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes si lahko prevzamete tudi zahtevnejšo nalogo. Navdušenje nad nekom bo splahnelo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Računajte z dobro voljo sodelavcev, ker sami ne boste spravili dela pod streho. Ne nasedajte podtikanjem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nove ponudbe, toda brez večjega uspeha. V družini bo zavladalo prijetnejše razpoloženje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš na- vam bo le, če se boste na delo pri-1 predek bo odvisen od nepričakova-merno pripravili. Srečen razvoj v nega dogodka. Napetost v druiin-neki družinski motnji. I stan krogu. Novo vodstvo PD «Primoreca novih moči vsem, ki nam je pri srcu kulturni razvoj in strnjenost slovenske manjšine v Italiji, novih moči, da z njimi ustvarimo med našimi ljudmi vse tiste pogoje, ki so nujno potrebni za vsestranski razvoj skupnosti, slovenske nacionalne manjšine, ki živi izven meja matične domovine in ki ima pred seboj še dolgo borbo za dosego tistih pravic, ki ji pripadajo po mednarodnih dogovorih in po načelih italijanske ustave. V tem smislu podajam poročilo o delu odstopajočega odbora, poročilo, ki naj ne bo pregled prehojene poti, ampak bolj napotilo za nadaljnje delo, bodrilo bodočemu odboru, da z novim zaletom nadaljuje z napori, da se bo društvo še bolj uspešno razvijalo, da bo vršilo svoje poslanstvo v prid našega tako majhnega in žal razkosanega naroda, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo». Nato se je Padovan zahvalil pevovodji Oskarju Kjudru in Cezarju Možini, ki cesto nadomešča Kjudra, kapelniku domače godbe Benčini, ki požrtvovalno vodi domačo godbo. Vsekakor je treba poudariti, da sta pevski zbor in godba stebra trebenskega prosvetnega društva in ponos vse vosi. Tajnik društva Padovan je zaključil svoje poročilo s tem, da je v imenu članov društva in v imenu vsega naprednega prebivalstva Trebč izrazil ogorčenje nad ponovno oskrunitev spomenika bazoviškim junakom. Hkrati je Padovan izrazil odločno zahtevo, da naj policijske oblasti čimprej odkrijejo in kaznujejo fašistično tolpo. Pri tem je še poudaril, da je fašizem doslej prizadel že toliko in preveč zla, posebno še našemu ljudstvu. Žal moramo dodati, da v tajnikovem poročilu ni bilo navedenih podatkov o delovanju društva v zadnjem času. Posebno je bila opazna ta pomanjkljivost ob dejstvu, da je imelo trebensko društvo od zadnjega občnega zbora do sedaj vrsto zelo pomembnih prireditev, saj je pevski zbor imel dva zelo uspela koncerta v Kulturnem domu, nadalje so trebenski prosvetni delavci imeli v gosteh prosvetno društvo iz Pulja in so nato sami odšli s svojim programom v Pulj. Tega izleta, katerega smoter je bil koncert, se je udeležilo veliko Trebencev, tako da sta odpotovala v Pulj kar dva M. M. (Nadaljevanje na 6. strani) Sobibor in Treblinka sta bili dve izmed tistih taborišč, ki so bila določaia za uresničenje «akcije Reinhard*. Ta akcija je predvidevala pomor poldrugega milijona Judov in drugih jetnikov, ki jih je nacizem obsodil na smrt iz nacionalnih razlogov. V tem so mišljeni na primer tudi Cigani, deloma tudi Slovani kot nižja rasa. Množično pobijanje, ki ga je uvedel Franz Stangl, spada med najgrozotnejša pobijanja, kar so jih zmogli nacisti v drugi svetovni vojni. Ko je bil postavljen za poveljnika v Treblinki, je Stangl dal takoj zgraditi šest plinskih celic, kjer so množično morili žrtve, pokopavanje žrtev pa je ukinil, ker da je to le potrata časa in je ukazal sežigati mrliče pod milim nebom v odprtih pečeh iz betonskih kock in železnih tračnic. Kakor so ugotovili, je bilo v letu dni, od avgusta 1942. do avgusta 1943., umorjenih najmanj 400.000 žrtev. In to bi se bilo verjetno nadaljevalo, če bi avgusta 1943. leta ne prišlo v taborišču do upora, ki je omogočil, da se je vsaj sto jetnikov rešilo. In med pričami, ki bodo na tem procesu nastopile proti Stanglu, so tudi nekateri preživeli jetniki iz Treblinke. Med pričami proti Stanglu pa bodo tudi nekateri bivši esesovci, ki jim je Stangl poveljeval, namer je Dil poveljnik tabornica. Potem ko je prišlo v Treblinki do upora in je 'bilo taborišče ukinjeno, so »zelo aktivnega in podjetnega* esesovskega kapetana Stangia poslali «v Italijo in na Balkan*, kjer se je prav tako »izkazal*. Med drugim je Franz Stangl «deloval» v bližnji Furlaniji ter v Benetkah in njegova dejavnost je povezana celo s tržaško Rižarno. Po ugotovitvah inženirja Simona Wiesenthala, direktorja dunajskega središča za judovsko dokumentacijo, je Franz Stangl v poletju in jeseni 1944. napravil več zločinov na tržaškem področju. Svoje poveljstvo je bil Stangl vključil v videmsko nacistično poveljstvo in sicer v oddelek »IV B» Gestapa. Pozneje se je bil preselil v Benetke. Tudi tu, kot v Vidmu, se je v glavnem ukvarjal z Judi in je več Judov poslal v tržaško Rižarno. Nekaj jetnikov je dal ustreliti, nekaj pa jih je poslal v nacistično taborišče Auschwitz. Kakor smo že rekli, je Wiesen-thal odkril Stangia v Braziliji, kjer je v Sao Paulu delal kot nameščenec tamkajšnje podružnice podjetja »Volksvvagen*. Wiesen-thal je Stangia staknil v Braziliji v februarju 1967. leta, junija istega leta pa so brazilske oblasti tega vojnega zločinca izročile za-hodnonemškim oblastem, medtem sta zahtevali njegovo izročitev tudi Poljska in Avstrija. Proces, ki se je začel v Dues-seldorfu, bo prav gotovo dolg. Verjetno bo mož obsojen na dosmrtno ječo. To se da sklepati iz dejstva, da je bil obsojen na dosmrtno ječo tudi njegov namestnik v Treblinki Kurt Franz, kateremu je sodišče v Duesseldorfu sodilo pred sedmimi leti za iste zločine. (Nadaljevanje na 6. strani) Nagradno tekmovanje «Radiocorriere TV» Nadaijude se tekmovanje, za katero je dal pobudo «Radiocor-riere TV* in pri katerem lahko dobite mnogo nagrad, od zlata, do avtomobila Innocetiti Mini Cooper MK 2, filmskih kamer, magnetofonov, radijskih in televizijskih sprejemnikov in drugih. Poleg tega tekmovanja, ki ga je «Radiocorriere TV* začel ob 45-letnid svojega obstoja, je dala ta revija novo pobudo ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki. Mogli boste zbirati barvne fotografije nogometnih ekip, ki bodo sodelovale na prvenstvu, fotografije posameznih igralcev ; zvedeli boste za izvor imena Trofeja R imet. poleg tega pa vam »Radiocorriere TV» nudi album, v katerega boste mogli zalepiti vse fotografije, ki jih bo revija objavila in katerih bo vsak teden po 60. Fotografije bodo spremljali članki o nogometnem prvenstvu, o njegovi zgodovini, komentarji o načinu igre in popoln koledar srečanj. Fotografije bodo objavljali od št. 20 dalje. Ob koncu prvenstva bo revija objavila tudi veliko barvno fotografijo zmagovite ekipe. Ne zamudite torej niti ene številke «Radiocorriere TV», ki vam nudi, poleg tega, da vas informira o radijskih in televizijskih programih, tudi bogate nagrade in strnjeno enciklopedijo svetovnega nogometnega prvenstva. Kar se nagradnega tekmovanja tiče, najj ponovimo na kratko pravila: na platnicah vsake številke je Utež, pokrita z zlato prevleko; to »pirevleko* odstranite z mokro krpico in pod njo se vam lahko pokaže znak 1 kg, 1/2 kg ali črka. če ste srečni in dobite številko, boste prejeli 1 kg ali 1/2 kg zlsiba; če pa pod prevleko zaigcdate črko, ki bo vsak teden drugačna in boste ob koncu tekmovanja z njimi sestavili besedo «Radiocorriere», pošljite vse črke skupaj zalepljene na posebnem odrezku, ki ga bo revija objavila, na naislov ERI, via Arsenale 41 1021 Torino. Važno je, da črke pošljete vse s priporočeno pošiljko in s potrdilom o prejemu do 28. julija 1970. Ob koncu tekmovanja bodo izžrebali med vsemi, ki so poslala odrezke s črkami, srečne dobitnike 1000 /a@rad. jali, da bi prišlo do popolne rešitve vseh problemov manjšine. Občinski svetovalci Slovenske demokratske zveze v Gorici so pred nedavnim v dokumentu obrazložili mestnemu županu svoje zahteve: treba je priznati «nujno potrebo, da se zagotovi italijanskim državljanom slovenskega jezika v naši deželi uživanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, in to brez diskriminacij glede na pokrajino. Zaščita naj bo globalnega značaja, ker je treba zajamčiti obstoj skupnosti v njenem obsegu, etnični in kulturni stvarnosti ter njen svobodni razvoj.* Pri tem je važno, da dokumenti' slovenskih organizacij pravilno vztrajajo pri dejstvu, da vsi Slovenci v deželi, ne glede na pokrajino, v kateri živijo, sestavljajo enotno narodnostno celoto, kar smo mi vedno poudarjali. Med ostalimi akti zadnjih mesecev je zelo pomemben dokument, ki je bil 15. februarja 1970. soglasno sprejet na prvem uradnem javnem srečanju o slovenski šoli pod pokroviteljstvom dolinskega občinskega sveta. Vsi navzoči učitelji, upravitelji, politični in kulturni delavci, ki so pripadali vsem idejno-političnim tokovom, so protestirali proti diskriminaciji in z aktom, ki so ga poslali vsem oblastem, terjali rešitev problemov manjšine, jezika in šole, ustanovitev v vseh krajih dežele šol vseh stopenj, glede na potrebe, ki jih najbolj občuti prizadeto prebivalstvo. Pravilno se nam zdi nadalje, da zaradi velikega pomena, ki ga ima, navedem vsebino zaključnega dokumenta s srečanja, ki je bilo 22. in 23. -otembra lani med delegacijo deželnega odbora, ki ji je predsedoval predsednik Alfredo Ber-zanti, in delegacijo izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije s predsednikom Stanetom Kavčičem na čelu, ker avtoritativno strnjuje koncepte najvišjih oblasti v deželi Furlani ji-Julijski krajini in v Sloveniji in vsebuje sledeče osnovno načelo: «Na navzočnost narodnih manjšin — slovenske v deželi Furlaniji-Julijski krajini in italijanske v Istri in na Reki — moramo gledati kot na pozitiven faktor za prebivalstvi, ki se ob spoštovanju splošnih pravic, trudita za čimbolj miroljubno in človeško sožitje.* Protestne akcije zaradi nerešenih problemov in zahteve, da bi izvedli globalno rešitev, je vedno podpiralo široko gibanje predstavnikov večine in manjšine, krajevnih organizacij in strank delavskega razreda, ki so bili glasniki teh zahtev pri vladi in v parlamentu. Med uspehe, ki vsekakor- niso veliki, ki pa smo jih doslej vendarle dosegli, spada prav gotovo zakon o slovenski šoli, zakon štev. 1012 od 19. junija 1961. Ta zakon seveda ni popoln in obstajajo sedaj drugi predlogi, s katerimi naj bi ta zakon razširili in izpopolnili. Nadalje spada sem razveljavitev prepovedi, da bi otrokom mogli dajati slovenska imena. Gre za za kon štev. 935 od 31. oktobra 1966. Kcnčno spada sem deželni zakonski predlog, ki je bil sprejet soglasno, razen glasov liberalcev in misovcev, da bi uvedli v kazenski zakonik člene 291-b in 415 b. Še pred nedavnim bi bilo res težko priti do sporazuma ali vsaj doseči dobro voljo za tako široko politično platformo, ki bi bila pripravljena zbrisati sledove fašizma in se bolj naglo lotiti uvajanja temeljnih ustavnih načel v pozitivno pravo. Toda kljub tem uspehom, ki so omejeni in za katere bi radi P°' udarili, da so plod desetletne vztrajne in naporne borbe, torej kljulj to™ uspehom, spoštovani kolegi, so razmere, v katerih živijo Slovenci, še vedno resne, v nekaterih primerih celo dramatične <■ to kljub temu, da že nekaj časa, razen redkih izjem, nismo več priča najbolj nepremišljenim dejanjem osebnega nasilja. Ponavljamo, da so razmere dramatične, kajti bolj čas hiti, težje postaja k' vajanje tudi pozitivnih zakonskih predpisov, kajti raznarodovanje se nadaljuje, proces asimilacije se pospešuje, izseljevanje pa posebno v fiekaterih predelih še bolj reda vrste Slovencev. Tudi zaradi tega smo prepriča«, da ni dopustno, da bi še nadalje ostali brez popolnih in dobrih zakonov, ki bi obsegali vso to tako občutljivo snov. Zavedati se namreč moramo, da Slovenci, ki žive v naši deželi, kljub memorandumu, kljub ustavi in kljub deželne mu statutu še nimajo vseh šol, ® bi jih potrebovali. V Furlaniji Pa jih sploh nimajo. (Nadaljevanje sledi) -/V OSNOVNA ŠOLA CERKNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/H-> na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V tJorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoii L Beethovnov festival DUNAJ, 13. - Zaradi dvestole^ ce Beethovnovega rojstva bo du°. ski festival od 23. maja do 21. 1 nija. Na festiva'u bo cil. Beeth novih skladb dirigiral tudi Hero«\ von Karajan. Ta cikel bo obseg;" vseh devet simfonij in ■rLeenrito, ouverture* in ga bo izvajala " j linska filharmonija. Med drug“® znanimi dirigenti bo Leooard Pel v stein, .i bo dirigiral «Fidelia»-‘ gledališču »Theater an der kjer so to opero prvič izvajali »e1* 1805. wj Vseh umetniških manifestacij , med festivalom kakih 1000 IzvaJG ci bodo največkrat nastopili na *Lj naju, vendar bodo številni konce** tudi v predmestju. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violinist Plima in pianist Došek; 18.50 Gershvvinove skladbe; 19.10 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 I. Calvino: Argentinska mravlja; 21.30 Nekaj ritma; 21.50 Skladbe davnih dob. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Tretje dejanje Puccinijeve »Tosce*. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Radijska črtica; 10.05 Prisluhnimo jim; 10.30 Ansambel Castellani; 11.00 Ritmi; 11.15 Fitzgerald in Armstrong; 11.30 Romantične skladbe; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 14.05 Turistične beležke; 16.20 Ansambel New Band; 16.30 Iz operetnega sveta; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Radijski oder; 18.30 Plošče; 19.00 Orkester Gonzales; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.00 Popoldanski spored; 16.00 Program za mladino; 17.45 in 20.20 Plošča za po- ČETRTEK, 14. MAJA 1970 lotje; 18.20 Nove plošče; 19.05 Glasbeni spored; 22.00 Beethovnove skladbe. , II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist G« Raimondi; 9.00, 10.15, 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Srečanje z Donatello Moretti; 13.00 Monica Vitti; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Poljudna enciklopedija; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.15 Plošče; 22.43 Orkestri. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.15 Na sporedu je Šostakovič; 12.20 Violinist A. Grumiaux; 13.55 Mezzosopranistki Irene Minghini in Regina Resnik; 15.30 Tenorist W. Krenn; 16.15 Sodobna ital. glasba; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Dve radijski priredbi; 21.30 Napolijev »Ii barone avaro* in Viozzijev »Allamistakeo*. FILODIFUZIJA 9.15 Plošče resne glasbe; 9.40 Sodobna italijanska glasba; 10.20 Brahms; in Smetana; 12.20 Bonon-cinijev komorni divertimento; 12.30 Portret avtorja; 13.05 Corel-lijev Concerto grosso; 13.15 Per-golesijev oratorij Smrt sv. Jožefa. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9 35 Lepe melodije; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Londonski simfonični orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.30 Pripo- ročajo vam...; 14.05 »Pesem “ mladih grl*; 14.25 Plesni orkestri RTV Ljubljana; 14.40 «Mehurčki»- 15.40 Komorni zbor RTV Ljubija; na; 16.00 Vsak dan za vas; 1<-|£ Četrtkovo glasbeno popoldne; 1®-”: Aktualnosti; 18.15 »Morda vam b® všeč*; 18.45 Naši znanstvena® pred mikrofonom; 19.15 Orkestc Tura Will; 20.00 Četrtkov večer. 21.00 Vabimo vas na bralno vaJ0, 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15-^, dobna romunska simfonična ratura; 23.05 Literarni nokturi'®’. 23.15 Jazz; 23.40 Orkester Nels«0' Riddle. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 $ola; 12.30 Znanstvena tologija: 13.00 Potrošnja v ItoW 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev r, le; 17.00 Program za najmlaj9*’ 17.30 Dnevnik; 17.45 Program sa a*»* < mladino; 18.45 Sindikalne aktua nosti; 19.15 Biblija; 19.45 Šport * ital. kronike; 20.30 Dnevnik, 21- . O japonski kinematografiji; 22’ Vtem ko se Italija spreminj8, 23.00 Dnevnik. II. KANAL 15.00 Kol. dirke; 19.00 Nemš<£ na; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nagr8“. no tekmovanje »Rischiatutto*’ 22.15 Ponevke. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.25 Poročila; 9.35, TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščm8; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 H*, coščina; 16.10 Splošna izobrazb/ 17.45 N. Maurer: Sonce ima PreL nost; 18.15 Obzornik: 18.30 B‘s8‘o ka; 19.05 Enkrat v tednu; Ko sem bil vojak; 20.35 H. J avtoportret neke gospe; 21.20 Kultu, ne diagonale; 22.00 Zgodbe za v — serijski film. PRIMORSKI dnevnik - 5 - 14. maja 1970 V FINALU SVETOVNEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA SO: Brazilija, ČSSR, Urugvaj, SZ Italija, ZDA in Jugoslavija Tolažilna skupina v Skopju: Avstralija, Kuba, Koreja, Kanada, Panama in Z AR Brazilija, češkoslovaška, Italija, y^Svaj, Sovjetska zveza in Zdru-4*ne, države Amerike in Urugvaj r si priborili svoje mesto v fina-j svetovnega košarkarskega prven-»ki se bo začel v soboto v I^Mjani. Skupno s temi ekipami „ kot domačin v finalni skupini "Stopala tudi Jugoslavija. tolažilni skupini v Skopju pa igrale Avstralija, Kuba, Juž-< Koreja, Kanada, Panama in Zdru 401,3 arabska republika. ^aka uvrstitev v obe skupini sve-^ttega prvenstva je rezultat kvali-.S^jskih srečanj, ki so se sinoči gWSU v Sarajevu, Splitu in Kar-cu, ter so deda v zadnjem dne-aaslednje rezultate: Kuba - Avstralija 72:53 - ČSSR 99:86 Brazilija - Kanada 112:59 {tokja - Koreja 77:66 tkugvaj - Panama 79:77 - ZAR 121:56. np;venstvo torej v bistvu ni pri-SfJ°. ^0s*ej nobenega večjega pre- ečenia MnrHn InVilrn fp»m \rr. ^amei rtPre; nja. Morda lahko pri tem iz-wo le odlično igro nekaterih vj ^tentanc, ki prvotno sploh ni-v ,?ue med kandidati za uvrstitev ■ toaino kolo, nato pa so s svojo ras° ?°^azato. da v zadnjem času kjer *akovostna košarka tudi tam, slov doslei n* uživala posebnega v.^sa. Tu mislimo predvsem na Uisu ^ ^uzno Korejo, ki sicer še pto enakovredni »velikim*, vendar da i 03 lem prvenstvu pokazali, ipj ,sto lahko dokaj neprijetni tek-kateri nikakor ne gre pod-jtoevati. . lilija je v žabjem srečanju v 'to s precejšno težavo strla od- por Korejcev s 77:66 (36:31), vendar pa si je pravočasno zagotovila dovolj prednosti, tako da njeno vodstvo v zadnjih minutah kljub živahni in borbeni igri Azijcev ni bilo v nevarnosti. NOGOMET ZRN-Jugoslavija 1:0 HANNOVER, 13. - V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v. Hannovru je Zahodna Nemčija danes premagala jugoslovansko reprezentanco s tesnim izidom 1:0. Italijanski pokal V tekmovanju za italijanski nogometni pokal so sinoči dosegli naslednja rezultata: v Bologni: Bologna - Cagliari 0:0, v Turinu: Torino — Varese 1:0 ODBOJKA Zenska šesterka Zarje iz Bazovice ne bo nastopila na letošnjih mladinskih igrah v odbojki. Svoj nastop je morala odpovedati ker večina i-gralk sodeluje istočasno tudi pri o-troškem pevskem zboru in ansamblu Miramar. V moški promocijski ligi na Goriškem je sinoči UGG premagala Dom s 3:0 (15:11, 15:12, 15:7). OBVESTILO Športno društvo Devin - Nabrežina organizira za v soboto 23. maja in nedeljo 24. maja izlet v Ljubljano na ogled košarkarskih tekem za svetovno prvenstvo Italija-Sovjetska zveza in Jugoslavija-So-vjetska zveza. Za vpisnino in drugo vsa pojasnila pri odbornikih društev. JL060MIT % TEDENSKI KOMENTAR 3. AMATERSKE LIGE Na Proseku pripravljajo slavje ob napredovanju Primorja v 2. ligo V nedeljo zadnje kolo - Prva štiri mesta so že oddana - Kdo bo zadnji: Roianese ali Devin? V nedeljo so edigrali predzadnje i vati 11 golov, ki jih je dalo Pri kolo 3. amaterske lige, ki .je bilo odločilno za prva štiri mesta lestvice. čeprav bo treba odigrati še zadnje kolo, so prva mesta matematično že oddana. V tej skupini je zmagala enajsterica Primorja, ki bo prihodnjo sezono nastopala v 2. amaterski ligi. Sledi Portuale, nato Zarja in enajsterica Stocka. Odprta ostane še vedno borba na sredini lestvice, kjer imamo v presledku štirih točk kar pet moštev. Zato bo prihodnji, oziroma zadnji zavrt-ljaj, odločilen za ta del lestvice. Na dnu tudi ne bo bistvenih sprememb. Edino odprto vprašanje ostane, kdo bo ostal na dnu lestvice: Roianese ali Devin? Vrnimo se k nedeljskemu-^zavrtljaju ki je bil precej ugoden za napadalne vrste, saj smo v sedmih odigranih tekmah videli kar 30 golov.. Sicer je treba pri tem upošte- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiimiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiitiiiiiii, KOŠA UKA Tedenski komentar Po zaključku prvenstva D lige večpozornosti mlajšim igralcem Se nekaj o prvi ekipi Bora. Fantje so $icer že pred dvema tednoma končati svoje prvenstvo D lige. V soboto pa so se na večerji v Tomaju ponovno združili in tako proslavili obstanek v D ligi. Kot smo že včeraj pisali, so ob tej priložnosti nagradili Aleksandra Sirka kot najboljšega Borovega igralca tega prvenstva. Sirk je bil gotovo najboljši košarkar v tej sezoni. Čeprav se je lotil košarke šele pred dvema letoma, je letos povsem izpilil svojo tehniko in je bil daleč najboljši, predvsem v obrambi. S svojim precejšnjim odrivom je u-amfcovito prestrezal odbite žoge pod obema košema, v napadu pa je bil stalno tm za vsako obrambo. Torej povsem zasluženo odlikovanje! toen prekršek Libertasovega igralca, ki je nepravilno ustavljal met Borovega strelca na koš O zaslugah, ki jih ima trener Mari v razvoju Borove košarke, bi bilo gotovo odveč govoriti. Z njegovim prihodom se je košarkarska sekcija na mah razširila. Mari je bdi namreč pobudnik za ustanovitev vseh mladinskih moštev od mi-nibasketa do mladincev. Odlikovanje je prejel tudi trener Edi Čermelj, ka je skrbno vodil naraščajnike na tem prvenstvu. Ekipa sicer ni dosegla vidnejših uspehov, čermeljevo delo pa bo gotovo pokazalo uspehe že v prihodnjem letu. V prvenstvu «prima divisione» je Bor ponovno zmagal le z eno točko prednosti. «Plavi» so tokrat brez dveh standardnih igralcev (Čermelja in Martina Kralja) odpravili nevarne nasprotnike' Libertasa in tako potrdili, da so ponovno v formi. Razveseljivo dejstvo nedeljske tekme je nastop centra šareja, ki je povsem zadovoljil pod obema košema Žal je Šare bil precej netočen pri metih na koš. Ta igralec, ki je visok 200 cm, je velika nada Borove košarke. Poleg Šareja pa so tudi ostali zadovoljivo zaigrali. Nasprotniki so bili namreč dobra ekipa, ki nikakor ni popustila in tudi končni izid tekme (36:35 za Bor) zanesljivo kaže, da je bilo srečanje napeto. V prihodnjem kolu bodo borovci igrali proti ekipi Tricolore in sicer ob 8. uri v telovadnici Ul. della Valle. « * * Zaključil se je prvi del košarkarskega turnirja v okviru «mla-diinskih iger*, na katerem nastopata tudi slovenski peterki Bora in Polita. V tem delu prvenstva sita naši ekipi zadovoljili. Bor je zasedel drugo mesto na lestvici in se bo tako lahko boril za vstop v mestni finale skupno z moštvom Rdcre-atori, ki je daleč najboljša ekipa te skupine. Podetovci so najmlajši igralci tega prvenstva in tako si lahko razlagamo vse njihove poraze. O) unči si bodo v tem prvenstvu nabrala mnogo dragocenih izkušenj. Izidi prvega dela prvenstva: 1. kolo: Servolana — Don Bosco C 22:30, Rdoreatori — Bor 51:10. Polet je počival. 2. kolo: Don Bosco C — Polet 42:8, Bor — Servolana 23:34. Počival je Ricneatori. 3. kolo : Servolana — Ricreatori 17:44, Polet — Bor 9:39. Počival je Don Bosco C. 4. kolo: Bor — Doin Bosco C 27:26, Ricreatori — Polet 60:10. Počivala je Servolana. 5. kolo: Polet — Servolana 6:24, Don Bosco C — Ricreatori 0:2 b. b. Počival je Bor. LESTVICA Jutri bosta v Skednju na sporedu naslednji tekmi: ob 17. uri: Polet — Don Bosco C ob 18. uri: Servolana — Bor. Počival bo Ricreatori. ... - Vsako sredo in vsak petek od 16. do 18. ure je na stadionu »Prvi maj» tečaj v mimbasketu. Tečaja se udeležuje že lepo število mladih bodočih košarkarjev, ki z navdušenjem izvajajo vse vrste vaj. b. 1. NA POBUDO ODBORA SŠI Danes v Trstu sestanek odbojkarskih društev Odbor SŠI vabi danes 14. t.m. predstavnike vseh zamejskih slovenskih športnih društev, ki se ukvarjajo z odbojko, in jutri, 15. t.m. predstavnike vseh zamejskih slovenskih športnih društev, ki se ukvarjajo z nogometom, da se udeleže ustanovnih sestankov za sestavo koordinacijskih komisij za odbojko, oz. za nogomet. Oba sestanka bosta v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, z začetkom ob 20.30. Na sestankih se bodo društva domenila med drugim tudi glede smernic delovanja obeh komisij ter jima bodo zadala naloge za bodoče delo. Na sestanek so seveda vabljena društva s Tržaškega in z Goriškega. Odbor SŠI sporoča društvom, da za ta sestanka ni poslal drugih posebnih vabil. Ricreatori 4 4 0 157 37 8 Bor 4 2 2 99 120 4 Servolana 4 2 2 73 97 4 •Don Bosco 4 2 2 98 59 3 Polet 4 0 4 33 165 0 morje v dvoboju s C G Opčine. Primorec je bil gost enajsterice Libertasa (Prosek), ki je v zadnjih tekmah zaigrala solidno in se poteguje za peto mesto lestvice. Tokrat pa je moral Libertas predati orožje razigranim Trebencem, ki so v nedeljo zaigrali dobro in so popolnoma nadkriliii nasprotnika. Trebend so bili dobro organizirani v vseh sektorjih, posebno pa je treba poudariti dober dan napadalne vrste. Sad te premoči je prišel do izraza že v p. p., saj je živec v 22. min. in nato v 38. min. dosegel dva lepa gola. V drugem delu Trebend niso popustili in so se odlikovali predvsem z zagrizenostjo. Srečanje je tako šlo proti koncu, ko je sodnik dosodil dve enajstmetrovki v korist Libertasa. Na srečo je eno zgrešil, drugo pa mu je kljub temu, da jo je odličen vratar Kralj odbil, vseeno uspelo poriniti v mrežo. Končni izid je tako ostal zapečaten na 2:1 za Primorca, ki je sedaj za petami svojemu nedeljskemu nasprotniku. Tradicionalni dvoboj med Zarjo in Unionom se je tokrat zaključil z 1:0 v korist Zarje. Gol, ki je odločil srečanje, je padel v 30. min. p.p. Zmaga Zarje je zaslužena, saj so Bazovd pokazali boljšo igro od nasprotnika, ki je zopet moral na igrišče v okrnjeni postavi. Bazovci pa so ojačili moštvo z vključitvijo Marca, ki je končal svoje vojaške obveznosti. S to zmago, in upoštevajoč spodrsljaj enajsterice Stocka, si je Zarja matematično zagotovila tretje mesto lestvice. Proseško Primorje je v nedeljo doseglo izdatno zmago in si tako zagotovilo vstop v 2. amatersko ligo. Veselje in dobro razpoloženje na Proseku se še ni končalo. V polnem teku so priprave za nedeljo, da bi čim lepše proslavili ta uspeh «rdeče - rumenih*. Govori se o povorki godbi in družabni prireditvi, ki bi se odvijala po tekmi z Zarjo. Prav zato so preložili srečanje na popoldan, in ne bo, kot je bilo prvotno določeno, dopoldne. Ne glede na to, kako bo igralo Primorje v zadnji tekmi z Zarjo, so letos «rdeče - rumeni* res prepričljivo zmagali. V 25 tekmah so dosegli kar 46 točk. Osvojili so namreč 23 tekem, zgubili so dve. Dosegli so kar 109 golov, kar predstavlja pravi rekord, saj se v naši deželi, vsaj v zadnjih letih, še ni slišalo kaj podobnega. Računati je treba namreč, da je Primorje dalo poprečno štiri gole v vsaki tekmi. Najboljši strelec je bil do sedaj Verginella (29 zadetkov), sledi mu Lippot (21), nato pa Prašelj (15) itd. Moštvo Devina je doživelo hud poraz. Devinčani so bili namreč v gosteh pri tržaškem moštvu Portuale. Največji delež krivde za ta hud poraz pa ima nedvomoma negotovi sodnik, ki je bil vsaj pri prvih dveh zadetkih pristranski. To je praktično «odrezalo noge* Devin-čanom. Portuale je to izkoristil in zaključil srečanje v svojo korist s 6:1. Kriško moštvo Vesne «B* pa si je zapravilo dragoceno točko. Vesna je na domačem igrišču remizirala proti Ferramenti. Odsotnost B. Tenceja je bila morda odločilna, ker na sredini igrišča Košuta R. ni prejel od tovarišev prave pomoči. Seveda so Tržačani to izkoristili in (čeprav so Križani v začetku prevladovali), je skromno moštvo Tecnoferramente hladnokrvno odbijalo vse napade. K sreči je uspelo R. Košuti priti do gola že v prvem delu igre. V nadaljevanju pa je Švab v 12. min. podvojil. Veselje Križanov se še ni poleglo, ko so gostje znižali na 2:1. Sedem minut pred koncem pa so Tržačani izenačili in odnesli Vesni dragoceno točko. IZIDI Stock - Roianese 0:1 Lib. Prosek - Primorec 1:2 Zarja - Union 1:0 Lib. Opčine - COOp 1:2 C. G. Opčine - Primorje 0:11 Portuale - Devin 6:1 Vesna «B* - Tecnoferra-menta 2-2 LESTVICA Primorje 25 23 0 2 109:19 46 Portuale 25 18 7 0 57:16 43 Zarja 25 15 6 4 53:14 36 Stock 25 14 4 7 50:32 32 Union 25 11 6 8 35:35 28 Lib. Prosek 25 10 6 9 41:43 26 Primorec 25 9 6 10 30:26 24 Lib. Opčine 25 8 8 9 42:38 24 Vesna «B» 25 9 6 10 42:49 24 Tecnoferramen. 25 6 7 12 32:44 19 COOP 25 7 3 15 31:54 17 C G. Opčine 25 3 6 16 23:75 12 Roianese 25 4 3 18 21:63 8 Devin 25 3 2 20 13:71 8 ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Ostra bitka za obstanek med Porziom in Borom B V nedeljo se je zaključilo prven-1 V nedeljo se je tudi začel finalni stvo ženske B lige. Na sporedu je del tekmovanja za vstop v A ligo. bila še zaostala tekma med Sokolom in Zarjo. Slednja bi le v primeru zmage ostala v B ligi in tako se je tudi zgodilo. Odločilna tekma za Bazovke ni bila lepa in niti napeta, kot je bilo pričakovati. «Belo - rdeče* so stopile na igrišče z veliko tremo in ta jim je tudi zagodla v prvem setu. Sokol je nastopil brez Švabove in Gabrovčeve. Pomanjkanje prestrezanja servisov je bilo zelo občutno, medtem ko sta obe mladi podajačici odigrali povsem pozitivno svoji vlogi. Prihodnje (zadnjej kolo (17. maja) Stock - Lib. Prosek Primorec - Portuale Primorje - Zarja Devin - Lib. Opčine Roianese - C.G.Opčine COOP - Tecnoferramenta Union - Vesna «B» B. R. Športno društvo Polet priredi dne 16. maja 1970 avtobusni izlet v Ljubljano na 6. SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Ogledali si bomo tekmo Jugoslavija — Italija in Brazilija — Sovjetska zveza. Cena potovanju in vstopnicam za obe tekmi je 4500 lir. Odhod z Opčin ob 15. uri. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica. Opčine. Zaključek vpisovanja danes. Zadnje dejanje letošnje ženske odbojkarske B lige sta odigrali v preteklem tednu šesterki Sokola (zgoraj) in Zarje (spodaj). Zarja si je v tej tekmi z zmago zagotovila obstanek v B ligi tudi za prihodnje leto Na tem turnirju so si priborile pravico do nastopa igralke Casagran-deja iz Sacileja ter AGI iz Gorice. Obe ekipi sta tudi tokrat zasedli prvi mesti in sedaj jih čaka še zadnji del, iz katerega bosta izšli ekipi, ki bosta prihodnje leto nastopili v A ligi. Tako Casagrande kot AGI imata velike možnosti da zasedeta ti dve mesti. Izid zadnjega srečanja C skupine: Zarja •Sokol Končna lestvica AGI Breg Sokol Bor Zarja FARI PD 10 10 10 10 10 10 7 9 21 22 25 26 18 16 8 8 6 4 V ženski C ligi, ki se bo zaključila v tem tednu postaja vedno bolj zanimiva borba za obstanek med še-sterkama videmskega Porzia in Borom B. «Plave» so v zadnjih nastopih pokazale viden napredek, popraviti pa bi morale nekoliko svoj količnik v setih, ker bi v primeru enakega števila točk nazadovale. Za drugo mesto, ker je prvo že oddano tržaški OMA, se potegujejo kar tri ekipe. Zanimiva je njihova pot, polna nepredvidenih spodrsljajev, kar je pripomoglo k še večjemu naskoku prve ekipe. Izidi dvanajstega in trinajstega povratnega kola: •Bor B — Porzio 3:2 OMA — FARI TS 3:0 Edera - AGI B 3:2 PAV - »FARI TS 3:0 OMA — *Bor B 3:0 Zaostala srečanja: •OMA — Corridoni 3:0 •PAV — Corridoni 3:1 FARI TS — *Porzio 3:1 OMA Lestvica 13 13 0 39 PAV 12 8 4 27 Edera 12 8 4 28 AGI B 11 6 5 24 Corridoni 11 5 6 18 FARI TS 13 4 9 14 Porzio 12 2 10 16 Bor B 12 2 10 12 4 18 21 17 20 32 31 34 26 16 16 12 10 8 4 4 Zadnje kolo: Corridoni — Bor B Porzio — AGI B Edera — FARI TS OMA — PAV • « • Vrsta nepredvidenih izidov je poslabšala položaj Krasa in Bora 3 na lestvici. V usodo obeh je posegla šesterka ACEGAT, ki je najprej odpravila Kras in mu zadala prvi letošnji poraz in le tri dni kasneje je izgubila proti predzadnjemu v lestvici, s Triestino B. Po-leg tega pa je še Torriana premagala Auroro in si tako nekoliko o-pomogla v borbi za obstanek v ligi. V soboto bi morali odigrati slovenski derbi med goriško OIympio in Krasom. Obe šesterki sta zaman čakali na sodnike, in tako nista mogli nastopiti. Izidi trinajstega in štirinajstega kola: •ACEGAT — Kras 31 PAV - »Bor B 3H "Triestina B — Torriana 3:1 Triestina B — ACEGAT 3:2 •Torriana — Aurora 3:2 Kras 13 12 1 37 CSI 11 10 1 30 Turriaco 12 8 4 24 Acegat 14 8 6 32 Aurora 12 7 5 30 PAV 12 6 6 22 01ympia 12 4 8 19 Torriana 14 4 10 19 Triestina B 14 4 10 19 Bor B 12 1 11 13 8 12 20 24 23 24 30 33 35 33 Ptf'-orinje kn>fl: Aurora — Triestina V Torriana — Kras PAV — 01ympia ACEGAT — CSI Bor B — Turriaco 24 20 16 16 11 12 8 8 8 2 f. v. V°JNl ROMAN SLOVENSKEGA NARODA ,J8. Ilustrira dr. R. IIIavaty Judenburg Nekaterim Srbom so se duše naravnost zagozdile v njl-to kosmatih obodih. Misliš sl: ta se je hvala bogu že pa tl nenadoma začne spet brcati. Tl pa vlecd, kar človek pozabi na Jed, na pijačo, na vse skupaj in postane nervooen, blazen. A pesem gre dalje, noč dan in noč... Vzdržal sem kakih devet mesecev, po-80 se moje moči vdale. Moral sem k zdravniku. «Kaj todsliš izmazati?» je vpil zdravnik nad menoj, toda nazaj . to poslal čeprav se je zaklinjal, da bom čez osem dni . služb domovini... To Je vojna, dragi moji! Poglejte me, aanes ves drgetam... In ti moji sivi lasje? Kdo drug je 1 kriv kakor ta srbska hajduška sodrga...!* "Mol« že, Bohan! Tvoje čvekanje me motil* se je od konca mize zadrl imfanterist Astaloš. Bil je isti Asiška je pred dvema letoma prebil noč skupaj s Stefani čem, “n°m in njunimi prijatelji v zaporu na komandi madžar-honvedskega bataljona na Krasu. ^oživinjeni, na pol nori svetoštefanski Bohan bi bil še na dolgo in široko razlagal vojskovanje v Jagodini, ako bi ta trenutek od vzhoda ne planil glas straže: «Habtacht!» Bil je stotnik Lukesich, komandant šturmbataljoma, ki je prišel sam osebno prevzemat povelje nad ražo, katera je obenem biia tudi eksekucijski oddelek. Njegov oglati, mrzli obraz bi bil kakor obraz mrliča, ako bi na njem ne bilo nekaj tenkih, zagrizenih potez. Šestindvajset mož, natančno pol voda, oboroženih od gla ve do peta, Je mrko stalo pred njim. Stotnik Lukesdch je obšel fronto in pogledal vsakega tako ostro, kakor bi mu hotel prodreti skozi čelado v možgane in se prepričati, kaj se v tem hipu dogaja tem. Sele potem se je postavil pred prednji konec oddelka in rekel: «Sest mož, kdo se zglasi prostovoljno?* «Hier!» se je oglasil prvi infanterist Bohan. «Hier!» sta se oglasila še dva druga glasova. Trije prostovoljci eksefcutorji, to Je bilo vse, kar je pol voda moglo v prvem hipu dati svojemu stotniku navzlic pa-triotlčni tveganosti, katere sloves je poleg drugih podobnih enot užival tudi madžarski šturmbataljon št. 3. stotnika Lukesdcha, a tudi nadporočnika Francka, ki je stal za njim, je spreletela žolta barva; oba sta napetih vratov drgetajoč pričakovala novih prostovoljcev, toda pretekla Je minuta, pretekla sta dve, iz vrst pa ni hotelo biti nobenega glasu več. Stotnika Lukesdcha se je lotevala omotica. Gneva in srda poln glas se mu je izvil iz ust: «Kaj... Vi ste mi varuhi krone svetega Štefana...! Lepi varuhi! Cigani, potepuhi, barabe, izdajalci, veleizdajalci...! Banda... Ali se pretaka v vaših žilah gosja mezga namesto tu-ranske krvi? Najbolje bi bilo postaviti vas k steni s to kranjsko, slovensko sodrgo vred... čakajte... a... le počakajte...* Jeza in strah, ki sta mu gledala iz oči, sta mu zadušila glas. Pri njegovih zadnjih besedah so se oglasili še nekateri skovikajoči hierji, toda stotnik Lukesich jih že ni več slišal, temveč se je v blazni srditosti zagnal proti prednjemu delu vrste in z roko pričel deliti: «Prva rota, druga rota, tretja rota — šest mož pa amen...!* S tem je bdi določen eksekucijski oddelek, kateri je imel nalogo upihniti življenje judenburškim puntarjem. V prvih treh rotah so stali med drugim tudi Astaloš in Madžar z Golgote, ki se Je pred tremi dnevi srečal v izolirnici s korporalom Hafnerjem. Šesterica je sprejela vsiljeno rabeljsko nalogo z ledeno mrzlimi občutki in vse, kar se je ta trenutek dogajalo v njej, so skušale izraziti tope, prestrašene oči, ki so pretile, da sc bodo zdaj pognale iz očesnih jam. Kakor blisk se je pojavila misel, da bi nalogo odklonili, toda vsak jo je spričo stotnikove razburjenosti in spričo železne discipline, ki je vladala pri bataljonu, takoj zatrl, zavedajoč se, da bi’ kaj takega moglo povzročiti nedogledne posledice. Zato je vsak samo debelo pogoltnil to, kar mu je sililo iz želodca, svoje možgane pa je prepustil tržki otrplosti. , Drugače pa je bilo z Madžarom z Golgote, ki je ved< proti komu ga bodo gnali na morišče. Omotica, ki ii ie no legel v izolirnici, se ga je hotela znova polastiti; potem hotel glasno zaklicati, da tega ne more storiti ker ker Toc preden je utegnil spraviti iz sebe kak glas, mu je že stotniku rezka komanda stisnila grlo. «Marš...!» . Odmev trdih, mehaničnih korakov je napolnil vežo in Ma-zar z Golgote se je z drugima vred pognal skozi vrata na c sto, misleč da nosi na svoji vroči glavi najmanj pol svet Zunaj pred vrati se je vod spremenil v žive klešče Kmai nato so prignali zvezane štiri obsojence in jih porinili v n stavljeno žrelo, na kar se je za njimi zaprla še zadnja stra četverokotnika. Iz nevadnih lin se je ta trenutek oglasil mrtvaški zvonče Eksekucijski oddelek ga ni slišal, a slišali so ga obsojenci. «Cuješ, Davtovič?* se je zgaoiil Možina in pogledal svojet SKlonjenega, žalostnega soseda. «še nismo mrtvi pa nam i zvone...!* Živi in sivi četverokot se je premaknil, za njim pa ■ stepal proti morišču polovljeni maršbataljon kakor tudi ve kader z oficirji vred Vojaška komanda je usmrtitev puntarje hotela izkoristiti v vzgojne, poboljševalne namene, kot prime kaj čaka puntarje in nepokomeže. Zato je moralo na nos vse, kar je v garniziji nosilo vojaško uniformo in kar se ‘ vsaj za silo moglo držati pokonci; spraznili so celo ječe. pj časi se je premikal dolgi sprevod za četverokotnikom sivi čelad; dolge vrste mahedravih, posušenih postav so se molč in povešenih lic pomikale za obsojenci. Videz je bil da s pomika procesija poražencev, toda ta videz je bil goljufi) kajti večina teh žalostnih mahedračev ni šla poražena za sve jimi zvezanimi voditelji, ampak s stisnjenimi zobmi, s sovrai tvom do svojih tlačiteljev. Suhe pesti so prisegale maščevanje (Nadaljevanje sledi J TISKOVNA KONFERENCA THEODORAKISA V RIMU «Pripravljamo se na nastop ob pomoči dela grške vojske» O Kostantinovi usodi bo odločal grški narod sam - Kritika bolgarskemu zunanjemu ministru Baševu, ker je bil pri polkovnikih v Atenah - Pohvala za izjave italijanskega zunanjega ministra Mora in pomoč KPI Mikis Theodorakis se je te dni mudil v Italiji, gost grške domovinske fronte (PAM) in KPI. Srečal se je z Brillakisom in drugimi tovariši, s tajnikom KPI Longom, predstavniki PSI in CGIL ter s senatorjem Patri jem pri predsedniku senata Fanfaniju. Včeraj popoldne je na sedežu za tuji tisk imel tiskovno konferenco, na kateri je orisal stališča domovinske fronte PAM o trenutnem položaju v Grčiji. Poudaril je najprej, da je zelo rad prišel v Italijo, ki konkretno in vztrajno pomaga borcem proti atenskim diktatorjem. Dejal je, da so Grki optimisti, ker e v državi skupina polkovnikov še vedno osamljena in brez privržencev. »Sedaj se pripravljamo na splošno mobilizacijo*, je dejal, cin koordiniramo dinamične oblike boja, v katerem bo sodeloval tudi del grške vojske. Uvedli bomo demokracijo, v kateri bo ljudstvo odločalo o svoji usodi, na osnovi skupnega programa vseh protidiktatorskih sil. Prepričani smo, da bo ta razvoj kmalu viden*. Sledila so vprašanja. Nekdo je Utrjeval, da je lahko diktatorski režim močnejši od ljudstva, če ima za seboj ZDA. Theodorakis mu je zavrnil, da uči zgodovina obratno. Neki časnikar ga je vprašal, če se mu ne zdi, da je odnos komunističnih držav do atenskih polkovnikov premlačen. Odgovor: «Socialistične države vzdržujejo diplomatske stike negle-de na režim v posameznih deželah. Smo pa kritizirali obisk bolgarskega zunanjega ministra v A-tenah*. Na vprašanje, če res namerava obiskati ZDA pa je dejal: «Res je. Rad imam ameriško ljudstvo. Toda rekel bom Američanom: bogati ste, toda manjka vam ljubezni do drugih narodov. Vi sejete sovraštvo, ker z vašim denarjem sejete smrt v Aziji. Če tega nočete razumeti, vas bodo Grki za vselej zasovražili. Nimam stvarnih predlogov zanje, toda spomnil jih bom na žrtve v drugi svetovni vojni, ki ne smejo biti zaman!* Vprašali so ga, kaj meni o možnostih za povratek kralja Konstantina v Grčijo. »Grški narod bo sam odločal, vendar pa je njegova bodočnost v njegovih rokah. Če bo šel s polkovniki, bo zanj to konec. Če se bo obnašal tako, kot sedaj, bomo še razpravljali. Če pa bo dal resna jamstva in bo odločen, bo v demokraciji imel svoje mesto. Vsekakor pa sem jaz osebno proti Konstantinu.* Theodorakis je nato pohvalil italijanskega zunanjega ministra, ki je v Grčiji zelo osovražen zaradi izjav v parlamentu. Na vprašanje, kakšne stike ima z mednarodnim komunističnim gibanjem je Theodorakis, ld je član KP Grčije, dejal, da vzdržuje stike z vsemi, ki se bojujejo proti polkovnikom. Opozoril je tudi na nevarno vlogo atlantskega zavezništva, v katerem je tudi Grčija. Pohvalil je zavzemanje italijanske partije, ker teži po obnovitvi enotnosti v grški komunistični partiji. Vojni zločinec (Nadaljevanje s 4. strani) Na procesu, ki se je začel danes proti Stanglu, je predsednik sodišča Heinz Meven sprejel republiškega pravdnika iz Vzhodne Nemčije prof. Kaula za drugega predstavnika javnega tožilstva. Sodnikov sklep je zelo pomemben, ker postavlja skoraj na isto raven organe javnega tožilstva obeh nemških republik. Na današnji obravnavi je nastopil obtoženec Stangl, ki je podal več izjav glede svoje dejavnosti za časa nacizma. Obtoženec, ki se mora zagovarjati obtožbe usmrtitve stotiso-čev Judov, se je skušal oprati vsake krivde, trdeč, da je bil on sam »preganjan*. Stangl je povedal, da je bO od 1. 1931 član avstrijske državne varnosti. Ta je tedaj preganjala pripadnike nacističnega gibanja. Ko je prišlo do »anschlussa* je izstopil iz te službe, ker se je menda bal represalij ter se je s pomočjo nekega prijatelja vključil v neko organizacijo v Berlinu. V resnici je šlo za organizacijo, ki se je pod vodstvom nacistične stranke ukvarjala z evtanazijo. Obtoženec še danes meni, da je bOa ta njegova dejavnost popolnoma zakonita in da si je po tej poti pridobil nekakšno politično devištvo. Ta organizacija je Stangla poslala v Avstrijo s činom poročnika v nacijsko taborišče v Ma-rtheimu, kjer so umorili 15.000 slaboumne- žev. Nato je deloval v raznih drugih koncentracijskih taboriščih. Na kraju so ga poslali na Poljsko v taborišče v Lublinu, kjer je deloval kot visok esesovski častnik. Nato so mu poverili nalogo, da organizira taborišče v Sobiboru, od koder je odšel v Treblinko. Zdi se, da bo obravnava proti Stanglu trajala štiri mesece. Med najvidnejšimi opazovalci je Simon Wiesenthal, ki je zasledoval Stangla leta in leta in ga nazadnje odkril. Wiesenthal je izjavil, da četudi ne bi napravil v življenju nič drugega, je bila izsleditev tega nacističnega zločinca dejanje, ki mu dokazuje da ni živel zaman. p............------------7- c---------- — - I ..C1.?*-t.. . ~\y. • Na kraj pri Fraelaccu, kjer je pred nekaj dnevi izgubilo življenje šest deklic in njihova učiteljica, ZADNJA POT MALKE REGENT LJUBLJANA, 13. — Z ganljivo vila Živa Beltram, ki je orisala gesto se je pred tremi leti in pol; Malke Regentove ne samo kot P*" poslovila Matka Regent od svojega moža na pokopališču na Žalah v Ljubljani: iz venca je odtrgala rdečo rožo in mu jo položila na grob. Prav tako sta se danes njena hčerka in hčerkin mož ob istem odprtem grobu poslovala od nje. Z njima pa so se poslovili od velike žene številni prijatelji, sorodniki in najvidnejši predstavniki slovenskega političnega življenja. Med njimi smo opazili: Sergeja Kraigherja in Lidijo Sentjurc, Vido Tomšičevo, Franca Leskovška, Staneta Kavčiča, Josipa Vidmarja, Borisa Ziherla, Iva Tavčarja, Branka Babiča, Toneta Ukmarja ter številne druge osebnosti. Iz zamejstva pa je bila prisotna številna delegacija SKGZ, pogreba so se tudi udeležili za tržaško federacijo KPI senator Vidali, poslanka Marina Beinnetič in deželni svetovalec Dušan Lovriha. Od pokojnice se je najprej poslo- so usmiljene roke med nočjo položile šop rož .............................m........................................................................IH.............um................................ .............................................................................................. im VESTI IZ JUCOSLA VIJE ZARADI MOČNEGA DEŽEVJA Zveza delovnega ljudstva obsoja napad ZDA na Kambodžo Precejšnjo zaskrbljenost vzbuja povišek cen Izdelava novega srednjeročnega načrta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Več poslancev družbeno političnega sveta zvezne skupščine je zahtevalo na včerajšnji seji pojasnilo o vzrokih sedanjega položaja na trgu in o ukrepih, ki jah zvezni izvršni svet predvideva, da bd zaustavil zvišanje cen, predvsem zavil. Poslanci so za htevali, da se o tem vprašanju v skupščini odpre posebna razparva. O tem vprašanju se je pogovarjal včeraj s funkcionarji sveta zveze sindikatov Jugoslavije tudi predsednik Mitja Ribičič, ki je napovedal, da bo zvezni izvršna svet v kratkem na posebni izredni seji razpravljal o nadaljnji politiki. Ribičič je izjavil, da mora letošnje leto biti v znaku borbe za večjo utrditev gospodarskih gibanj, predvsem trga in cen, in zahteval pomoč sindikatov v borbi za nadaljnjo stabilizacijo trga. Ribičič je poudaril, da mora sindikat v bodoče ostreje reagirati ne glede na to aM gre za ukrepe zvezne uprave ,ali za neodgovorno ponašanje ...................................................................................................................................»II..I.II..IH..............H.......H. DOSEŽEN SPORAZUM 0 KRIZI V PODJETJU «S0LVAY» «Nest pack» bo v Tržiču zgradila novo tovarno V njej bo dela za 300 delavcev - Med temi bodo vsi delavci tržiškega kemijskega kombinata Vprašanje 130 delavcev tržiškega podjetja «Solvay», ki je pred nekaj dnevi privedlo do ostrega besednega spopada med deželnim odbornikom Dulci jem in demokrščan-skim svetovalcem Ginaldijem. je bilo končno rešeno, ali točneje - vsaj tako kaže. Neko podjetje, ki poiz-vaja valjano pločevino, «Nest Pack*, bo namreč zgradilo v tržiški industrijski coni svojo tovarno, v katero bo investiralo devet milijard lir. Del tega denarja bo dal na razpolago rotacijski sklad. Na ta način bo v kratkem sprejeto v službo nad 300 delavcev in podjetje se je obvezalo, da bo med prvimi sprejelo vse delavce podjetje «Sol-^ vav», od katerih bo moralo nekaj desetin v Giussano na prekvalifikacijo, drugi pa bodo takoj nastopili službo. Vest o tem ie dal odbornik za industrijo v deželni upravi, socialdemokrat Dulci, ki je predvčerajšnjim predsedoval razširjenemu sestanku med predstavniki tega podjetja, tržiške občinske uprave in sindikati. Po nekajurnih pogajanjih je bil dosežen zadevni dogovor, ki jamči uslužbencem bivše tovarne «Solvay» delo začenši s 1. junijem. Ni bil sicer še. sklenjen dogovor o gmotnem položaju delavcev podjetju, glede katerega so si sindikati pridržali pravico do nadaljnjih pogajanj. Vsekakor pa velja, da bo podjetje začelo z delom v najkrajšem času verjetno že do konca leta in bi v prihodnjem letu moralo izdelovati od 25 do 30 tisoč ton materiala. Kaže, da se podjetju »Nest Pack* zelo mudi in da bo že prihodnji mesec prišlo v Tržič veliko tehničnega materiala in strojev. Pri vzvratni vožnji oplazil parkirani 600 Včeraj popoldan, nekaj pred 17. uro, je prišlo v Ul. Polonio pred poslopjem št. 3 do slikovite prometne sličice, ki bi lahko napolnila kak humoristični list. .. 64 letni Mario Cocci iz Ul. Fo-acolo je pričel s svojim avtomobilom manever za vzvratno vožnjo, ko je z zadnjim delom vozila rah- lo oplazil fiat 600, ki je bil pravilno parkiran ob robu pločnika in za volanom katerega je sedel 48-letni Angelo Tommasi iz Šempolaja št. 19. Komaj je Tommasi začutil sunek v avtomobil, je takoj izstopil iz vozila in zahteval od Coccija, naj se ustavi, da bi skupaj ocenila škodo in morebitne posledice. Cocci pa je, ne meneč se za Tommasi-ja, pritisnil na pospešnik in hotel nadaljevati svojo vožnjo. Šofer fiata pa se je hladnokrvno oprijel zadnjega dela Coccijevega avtomobila, zaradi nenadne pospešene hitrosti vozila pa je zdrsnil in padel na cesto. Z rešilnim avtom RK so ranjenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi odrgnin po čelu, ustih in lažjih ran po udih sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 8 dneh. Jlidtnfi ubecUutiv-u Kako je zdaj s strokovno šolo? Gospod urednik! Čakal sem celih deset dni, da se kdo oglasi na »Pojasnilo šolskega skrbnika, kako je s slovensko strokovno šolo v Trstu*, ki ste ga objavili v prvomajski številki. Ker se doslej nihče ni oglasil, dovolite mi, da spregovorim zopet jaz. Predvsem moram povedati, da skrbnikovo pojasnilo ničesar ne pojasnjuje. razen enega samega pozitivnega dejstva, da so za novo strokovno šolo določeni prostori, t.j. v Ulici Frausin. Res je sicer, da pravi naš pregovor »Najprej štalca, potem kravca*. a mi bi že radi slišali vsaj mukanje kravce. Toda gospod skrbnik prof. Angioletti ni povedal nič konkretnega. Vsa ta leta, ko smo zaman terjali, da se nam odpre nova strokovna šola, se je opletalo z nekakšno recipročnostjo. No in sedaj, ko se je ta recipročnost uveljavila s pristankom jugoslovanskih oblasti, da se v Bujah odpre italijanska gimnazija in je zanjo že imenovan ravnatelj, ki pripravlja vse potrebno. da bo šola prihodnje šolsko leto že v začetku v redu stekla, se nas tolaži s čakanjem, ker bo «verjetno» sporočilo o naši novi strokovni šoli, objavljeno čez nekaj tednov in spet se govori s pogojnikom «če». Kje je sedaj tista tako energično in trmasto zahtevana recipročnost!? Svoje — oziroma skrbnikovo — pojasnilo ste pospremili na zaključku z besedami, da moramo čakati še kakšen teden, potem, da bomo videli ali bo stvar rešena ali pa bomo morali čakati še kakšen mesec ali kakšno leto. Ne vem, kako naj tolmačim ta vaš zaključek: ali je to resignacija ali zafrkacija? Potrebno bi bilo v tem času kaj več. Vsekakor moramo terjati jasno in nedvoumno pojasnilo direktno na pristojnih mestih v Rimu. Da to nemudoma store so poklicani izvoljeni državni in deželni poslanci in stranke, ki se po svojih načelih zavzemajo za pravično ravnanje z narodnostnimi manjšinami. Tudi od sindikata slovenskih šolnikov smo biti doslej vajeni, da je z veliko mero občutljivosti vedno naglo reagiral na vse negativne pojave, ki zavirajo razvoj slovenske šole. Reden pričetek pouka na novi strokovni šoli takoj v začetku prihodnjega šolskega leta bo možen le, če se ta motna zadeva takoj razjasni. Teodorakis, glasba, politika in radio Trst A V torek, 12. t. m. ob 13.30 sem gledal in poslušal televizijski dnevnik Proti koncu so pokazali tildi prihod znanega grškega naprednega skladatelja in odločnega nasprotnika polkovndškega režima v Grčiji, Teodorakasa, v Rim. Na vpraišanje televizijskega časnikarja, če se bo poslej posvetil glasbi ali politiki, ie Teodorakis časnikarju prijazno pojasnil, da sta zanj glasba in politika eno in Isto da teh dveh dejavnosti ne more ločiti, kajti glasba, ki jo piše, je posvečena svobodni Grčiji in le torej njena funkcija politična. Takoj za tem sem od 14.15 med kosilom poslušal poročila tržaške radijske postaje v slovenščini. Ko je napovedovalec poročal o istem Teodorakisovem prihodu v Rim in o Istem vprašanju televizijskega časnikarja, pa sem z začudenjem zvedel, da je Teodorakis delal, da se bo odslej posvetil le glasbi. Televizijsko poročilo nd moglo biti izmišljeno, saj le govoril Teodorakis sam. Iz tega sledi, da ie Teodorakisovo tzlavo popačil tržaški radio v slovenščini. Zakaj? Mar tržaški Slovenci in drugi ne smelo vedeti, da ie Teodorakis nasprotnik gTškega režima? Kdo pravzaprav dela politiko, mednarodno in krajevno, na radiu Trst A. da si dovoljuje tako izkrivltene informacije, kakšnih sl ne dovollule niti italijanska televizija? Sledi podpis. nekaterih gospodarskih dejavnikov. Predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sta na včerajšnji' seji, katere so se udeležili tudi presednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič in nekateri člani izvršnega urada predsedstva SZDLJ, poudarila potrebo, da zunanja politična vprašanja postanejo predmet stalne pozornosti vseh organizacij zveze. Predsedstvo in Izvršni odbor zveze sta po daljši razpravi sprejela protest v katerem odločno obsojata napad ZDA in njenih zaveznikov na Kambodžo. Predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference podpirata stališče predsednika Tita in zveznega izvršnega sveta o priznanju nove kraljevske vlade v Kambodži in izjavljata, da bosta aktivno podprle in pomagale narodom Indokitajske v borbi proti ameriški napadalnosti. Svet narodov in gospodarski svet zvezne skupščine sta danes po krajši razpravi sprejela predle« smernic za izdelavo novega srednjeročnega načrta, ki jih je pripravil zvezni izvršni svet ob upoštevanju raznih predlogov, ld jih je prejel od republik, pokrajin in posameznih organizacij. S sprejemom tega dokumenta se je končala prva faza razprave o koncepcijah razvoja Jugoslavije v prihodnjih petih letih; na podlagi teh koncepcij bo izdelam bodoča novi načrt. Osnovni smoter novega razvoja so intenzivnejša graditev samoupravnih družbeno gospodarskih odnosov, odločni razvoj materialne osnove samouprave tn stalen dvig življenjskega standarda v skladu s povečanjem nacionalnega dohodka. V razpravah o smernicah na ločenih sejah so poslanci vztrajali, da se vzporedno z izdelavo osnutka načrta dogovorno rešijo tudi odprta sistemska vprašanja. Gospodarski svet je poleg tega sprejel izvenproračunsko bilanco, s katero se zveza obvezuje in zagotavlja 11.467 milijonov dinarjev za odplačilo inozemskih dolgov v letošnjem letu, za financiranje investicij, kreditiranje izvoza, opreme in drugih potreb. B. B. Mnoge reke poplavile pokrajine Zahodne Nemčije Voditelji socialno-demokratske stranke so zaradi poplave morali prekiniti svoje zasedanje in se preseliti v Kaiserslautern SAARBROCKEN, 13. — Zaradi močnega deževja preteklih dni je reka Saar v Zahodni Nemčiji močno narastla in poplavila del mesta Saarbriieken, blizu katerega se je prav včeraj pripetila huda nesreča zaradi zemeljskega usada, ki je zgrmel na železniški tir. Izvedenci trdijo, da je tudi do zemeljskega usada prišlo zaradi močnega deževja, ki je zadnje čase povzročilo več poplav in manjših usadov v mnogih predelih. Vse reke so močno narastle in baje ni reka Saar že celih dvajset let dosegla tako visoke gladine. Reki Neckar s pritoki in Ren sta nekoliko upadli, vendar je še mnogo cest in poti poplavljenih. Voda je v Saarbriicknu in Saar-lcuisu poplavila kleti in pritličja v nekaterih mestnih četrtih. Sicer je bilo prebivalstvo na to nekoliko pripravljeno, ker so izvedenci že nekaj dni zaskrbljeno opazovali dviganje vodne gladine in so bile tudi že pripravljene zasilne reševalne akcije, ki so dejansko nastopile z veliko pripravljenostjo in hitrostjo. Reševalci so izpraznili nekatere mestne četrti. Oblasti so sklenile, da bodo vsaj za nekaj dni vsi javni uradi zaprti, to se pravi dokler se stanje ne normalizira. Zaprte so tudi vse šole. Med drugim je popolnoma pokvarjena napeljava pitne vode, kar je v mestu sprožilo nekoliko nereda. Kakor je znano so bili v Saar-briicknu zbrani voditelji socialnodemokratske stranke, ki jih je sklical kancler Willy Brandt. Ko je reka Saar dosegla nevarno visoko gladino je vsa skupina zapustila hotel in se preselila v mesto Kai-serslautem, ki je oddaljeno približne 65 kilometrov, Kakor smo že omenili je voda poplavila mnogo predelov Zahodne Nemčije. Popolnoma prekinjen je rečni promet na zgornjem Renu in na Moselli. Tovarna avtomobilov Audi - NSU - Auto Union je včeraj morala prenehati s proizvodnjo, ker je voda poplavila nekatere oddelke, že prej pa se mnogi delavci niso mogli predstaviti na de- MOSKVA, 13. — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili 344. umetni satelit serije «kosmos». To je prva izstrelitev po množični izstrelitvi 25. aprila, ko so izstrelili istočasno kar 8 satelitov iste vrste. lo zaradi poplavljenih cest. Na južnem Bavarskem so bile včeraj in danes hude nevihte. Schwarzwald je pokril sneg. Prosvetno društvo «Primorec» (Nadaljevanje s 4. strani) avtobusa in več osebnih avtomobilov. Zbor PD Primorec je nastopil tudi na lanski in na letošnji reviji pevskih zborov, ki ju je organizirala Slovenska prosvetna zveza, in na raznih drugih prireditvah doma in tudi drugod. Trebenska mladina, ki je je sicer veliko, ki pa ne sodeluje množično v PD, se je lani udeležila Sšl in tudi sicer veliko sodeluje na raznih športnih igrah. Tega je veliko, žal pa vse te dejavnosti nismo razbrali iz tajnikovega poročila m občnem zboru. Sicer pa dodajmo tu, da je bolje krajše poročilo in več dejavnosti, kakor pa dolgo poročilo in manj dejavnosti. V imenu Slovenske prosvetne zveze je pozdravil občni zbor in čestital trebenskim prosvetarjem podpredsednik SPZ Miro Kapelj, ki je prosvetnemu društvu zaželel še več uspeha. Po tajnikovem poročilu se je razvila razprava, kateri so sledile volitve novega odbora. V novo vodstvo prosvetnega društva «Pri-morec» so bili izvoljeni Pepi Cibic, Evgen in Ivan Čuk, Gino, Marčel, Nando, Renato, Rudi in Stano Kralj, Marija in Cezar Možina, Lucijan Radovan in Olga Štuck-ler. žrtvovalne žene revolucionarja, temveč tudli kot žene ,ki se je povzp®-la v svetal lik požrtvovalne revolucionarke. V tej zvezi je navedla zanimive odstavke iz življenjepisa, ® ga je Malka po velikem prigovarja-nju napisala in zlasti zanimiv značilen odstavek, ko se jp d16® begunstvom v Moskvi ukvarjala z mladino in v tem svojstvu sodelovala s Krupskajo, vdovo Vladimir* Iljiča Lenina. Nato je spregovorila članica predsedstva SKGZ Nadja Pahor, ki J9 med drugim dejala: ..Pokojna Malka se je rodila T Gornji Tribuši. še kot zelo mlado dekle je prišla v Trst, kjer je na deskah Ljudskega odra srečala svojega življenjskega tovariša. Nj®13 pot je bila poslej vedno ob nje* Težav ni manjkalo, saj sta žive1* od dela svojih rok. Ko je Rege* prevzemal vse večje dolžnosti ? vedno težjih prilikah, je bila njena pomoč neprecenljiva pri organi®-ranju sestankov in sprejemanju tovarišev, ki so prihajali na posvet za široko razpredeno delovanje najnaprednejše delavske organizacij* na Primorskem. Ko je nastop " šdzma v Italiji razbil in uničil na Primorskem vse slovenske in napredne organizacije, se je tudi 33 Regentove pričelo romanje iz d®3*" le v deželo, ki so jih kot nezažrie ne pošiljale preko svojih meja. D1 vseh teh težavah Malka nikoli * izgubila vere v ideale, zaradi & torih njihovo življenje niti en d*® ni bilo ustaljeno in varno. Njen* moč se je kazala prav v tem. * se je znala povsod vživeti v °'c<> Ije, da se je povsod čutila dorn® To pa zato, ker se je znala vtomp v delo za skupnost in velike id*!* človečanstva. Neumorno je delal3, z nasmehom in tovariško besed* sprejemala številne sodelavce in **-varite in ob tem ostala vedno «’*’ ko skromna tako takrat, ko je st3” la ob strani politično preganjan*' ga aktivista, kot pozneje ob član vlade mlade slovenske države. črta njenega značaja prikazuje v® Učimo, preproste dute, ki je na® svoj smisel v razdajanju sebe blagor vseh.» Zadnji se je od Malke Regent P*j slovil domačin iz Tolmina Fran** Skok. PARIZ, 13. — Neznanci so v pretekli noči vrgli bombo proti vhodu sovjetskega konzulata na Plače Ma-lesherbes v Parizu. Eksplozija je povzročila prečej škode. KATMANDU (Nepal), 13. - ^ landsko - nepalska planinska ** prava je v preteklih dneh Pr®P£ zala severovzhodno pobočje hiih lajskega vrha Himalchuli, ki Jr visok 7.105 metrov in ki je v stfjr njem delu Nepala. Odprava je “j* sestavljena iz 17 članov, do pa so prišli en Holandec in «Sherpa». Zadnje izhodno taboUS so planinci postavili v višini metrov, to je do sedaj na točki Everesta. n 6-I6! najv^ BANCA DEL FRIULl Delniška družba Glavnica 600.000.000 lir — Rezerve 2.760.000.000 lir Ravnateljstvo in glavni sedež: VIDEM (UDINE) Upravij*ana sredstva: 167.507.000.000 lir ZAVOD POOBLAŠČEN ZA 0PRAVUANJE ZUNANJETRGOVINSKIH POŠLO« um mimi i m ■■niiiiiiiii mm n im niiiimiiiiuiiiimniimiii nuni mn Kumu m n m iti uh n ni tmiiiimnniini PO STRAŠNI PROMETNI NESREČI V FRAELACCU Desettisočglava množica na pogrebu v Tricesimu Carla Delta Negra še vedno v življenjski nevarnosti REDNI OBČNI ZBOR DELNIČARJEV TRICESIMO, 13. - Več kot 10.000 ljudi se je danes zbralo v Tricesimu na pogrebu sedmih žrtev strašne prometne nesreče, ki se je pripetila pred tremi dnevi v bližini vasice Fraelacco na pokrajinski cesti, ki pelje iz Tricesima v Tar-čent. Nedolžne žrtve so že sinoči prepeljali v župno cerkev v Tricesimu, kjer so jih položili na oder: v sredino 21-letno vzgojiteljico Gilber-to Tosolinijevo, ob straneh pa njene gojenke: 13-letno Giovanni Bot-tussi, 12-letno Annamario Toma-sino, 12-letno Luciano Tonut, 13-letno Ornello Scattolin, 13-letno Rito Zennaro ter 13-letno Liliano Fer-righi. Ob žalni svečanosti je bila cerkev nabito polna ljudi. Spredaj so biti otroci iz številnih osnovnih šol okraja. Ob vsaki krsti je bila čggt-na straža dveh karabinjerjev, dveh policistov in štirih vojakov polka, kateremu pripada tovornjak, ki je bil posredni vzrok nesreče. Žalne svečanosti so se udeležile civilne in vojaške oblasti. Navzoča žica častnikov in vojakov. Po žalni svečanosti so odnesli krste v sprevodu do križišča s pon-tebsko cesto, kjer so jih naložili na pogrebne avtomobile, katere so poslale v Tricesimo prizadete občinske uprave. Nesrečno vzgojiteljico so pokopali na domačem pokopališču v Tricesimu. Iz Vidma sporočajo, da je stanje 8-letne Carle della Negra, ki je bila hudo ranjena pri nesreči, še vedno zelo resno. Izboljšalo pa se je zdravstveno stanje drugih dveh deklic. Državno pravdništvo nadaljuje preiskavo o vzrokih žaloigre. Zdi se, da je glavni krivec nesreče 46-letni zidar Guido Santo Mattighel-lo. Prizadeti pa trdi, da ni on trčil v tovornjak, temveč, da je ta zadel vanj. Vozili (avto »fiat 1100» in vojaški tovornjak) so karabinjerji iz Tricesima zaplenili. Pričakujejo, da ju bodo v kratkem pregledali strokovnjaki. Mattighello je imenoval za svojega zagovornika odv. Verittija. Id je že zahteval, da vozili pregleda sta bila predsednik deželne skup- zaupni strokovnjak obtoženca. Svoj-ščine Ribezzi in predsednik dež. odbo- ci žrtev pa so sklenili, da bodo na- ra Berzanti, predstavnik generalštaba italijanske vojske gen. Barba-setti Di Prun, trije generali in mno- stoprli na obravnavi kot zasebne stranke ter so zaupali svoje koristi odv. Comandu. V soboto, 18. aprila 1970 je bil na glavnem sedežu v Vidmu, Ulica Vittorio Veneto 20, redni občni zbor delničarjev zavoda Banca del Friu-li. Zbor je vodil predsednik upravnega sveta odv. kom. Egidio Zo-ratti, prisotni pa so bili upravitelji gospodje dr. kom. GioBatta Spezzotti, podpredsednik inž. dr. Luigi Danieli, tajnik inž. dr. Rinal-do Bertoli, g. Antonio di Collore-do Mels, g. dr. kom. Giancarlo di Maniago, dr. Giacomo Filaferro, dr. Paolo Malignani, inž. dr. Angelo Morelli de Rossi in inž. dr. Ame-deo Tosolini; efektivni člani nadzornega odbora odv. kom. Feliciano Nimis, predsednik dr. Manlio Cri-chiutti in dr. rag. Oviedo Marzo-na; generalni ravnatelj svetovalec rag. cav. uff. Ermanno Deison in generalni ravnatelj dr. cav. Loren-zo Scarpis. V prisotnosti 257 delničarjev, ki so osebno in kot poverjeniki predstavljali 527.455 delnic, je predsednik prebral glavno poročilo o bilanci 1969. Po kratkem pregledu splošnega gospodarskega položaja, ki ga lahko imamo v glavnem za ugodnega na področjih, na katerih se banka udejstvuje, to je na področjih kmetijstva, industrije in trgovine, obravnava poročilo poslovanje zavoda. Ta je danes prisoten v 7 pokrajinah in šteje 70 poslovalnic, od tega 61 na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Poročilo obravnava najvažnejše in najbolj značilne postavke v bilanci, katere zgovorno pričajo o nadaljnjem razvoju poslovanja zavoda, ter naglasa, da je skupna vrednost upravljenih sredstev dosegla 167 milijard 507 milijonov lir, medtem ko je znašala v decembru 1968 145 milijard 231 milijonov lir; posebno ugodno je bilo poslovanje kar zadeva zaupane vloge: te so se namreč povečale za 14 milijard 197 milijonov lir, ali za 12,6 odst. v primerjavi z letom 1968, ter dosegle 126 milijard 903 milijone lir. Razmerje v primerjavi s stanjem pred vojno (1938) izkazuje za banko 103 Ctkratni napredek, medtem ko je celokupni bančni sistem v Italiji zabeležil le 620-kratni napredek. Tudi poslovanje v zvezi z nalaganjem razpoložljivih sredstev se je lani kar ugodno razvijalo; skupna vrednost finančnih posegov se je namreč povečala z 61 milijard 835 milijonov lir na dan 31. decembra 1968 na 74 milijard 413 milijonov lir na dan 31. decembra 1969, kar predstavlja napredek za 12 milijard 578 milijonov lir, ali za 20,8 odst. v relativni vrednosti, in ustreza 88,6 odst. novo zaupanih vlog. To je največji napredek te postavke v teku zadnjih let in zgovorno dokazuje sedanji dinamizem zavoda. Čisti dobiček poslovnega leta znaša 280.557.277 lir; od tega so 42 milijonov 500.000 tir namenili rednemu rezervnemu skladu, ki se je tako dvignil na pomembno višino 2.760.000.000 lir. Dividenda za delničarje znaša 170 lir (v letu 1968 160 lir) za vsako izmed 600 tisoč starih delnic z nominalo 500 lir in 119 lir za. ko izmed 600 tisoč novih delri-^. \’S* »cj! 500 lir nominalne vrednosti p* ^ Čilu 7/10. * Dividenda se izplačuje $ aprila dalje pri vseh okencih voda. V poročilu je bilo nadalje njeno premoženjsko stanje hajj v letošnjem januarju so delu1 ^ vplačali zadnje 3/10 kot sald* ^ večanja glavnice, ki je ta^0:]ij(r segla v celoti vplačanih 600 h*" R0V lir' ' ,„*<*' Sledilo je poročilo nad ki ga je podal predsednik n* ^ nega odbora odv. kom. Feh r9j-Nimis, nato pa se je razvil* prava o obeh poročilih. V a A sijo so posegli številni deli® f ki so pohvalili prizadevnost uPjjj-nega sveta in glavnega ravn*^ stva. Vsem je izčrpno odg^tj predsednik, ki je takoj zatern^P ložil v odobritev obe porof' v odobritev obe poroči’ f0, kateri so se delničarji izre*u glasno. _ nSu Občni zbor delničarjev )e Jpv imenoval člane nadzornega jr ra za triletje 1970/72 ter je 5 v** skanjem potrdil na to dosedanje nadzornike in njih predsednika. ^ Pred razpustom občnega 3v