59
Jezikoslovne črtice.
Spisal Davorin Terstenjak.
v
1.  Zujoa.
V  srbščini se veli ž up a, sonniges Land; koreniko najdeš v sansk. g up, urere.
2.  Zabstonj, zastonj.
Zabstonj, zastonj je sestavljeno iz za + ob + ton, glasnika b in s sta epenthesi; v lužičkem najdeš: tan, v polskem: ton frustra, umsonst.
3.   Ubavica.
V   srbščini pomenja: ubavica — zlatoje, Gold-liebchen (Vuk rjec. s. v.) v sansk. najdeš: vibhati, „glanzend." Slovenske imena: Vibmer, na norenskih slovensko-rimskih kamnih: Vibenus, toraj se ujemajo z imeni: Svetlin, Zorman, Zlatko, Aurellius, Fulgentius.
4.   Vnezaapo.
Cerkveno-slovenski vnezaapo, hoffnungslos, je sestavljeno iz vnefza + afpva, primeri perzijsk pu, iz p v a, Hoffnung.
5.   Var , var oŠ, in urbs in urbas, so iz ene korenike.
Učeni Corssen je dokazal, da korenika v a r je = sansk. var, varnomi, bedecken, grški: šjpopm, beschutzen, 6qo[mu, varovati, nemšk. wahren, staroviso-konemški: bi-warom — novonemški bewahren, in prav doslednja izpeljava iz korenike var latinsko: urbs, „die Stadt als die deckende, schiitzende, oder als die gedeckte, geschiitzte", slov. var, clau-strum, v ar oš, urbs. (Zeitschrift fiir vergleiclu Sprachf. X. 9.) Ur je iz var nastalo kakor lat. urina iz v širina, sansk. vari, Wasser, kakor ustus iz vastus, sansk. vas, urere, kakor slov. ul, Bienenkorb, iz val sank. val, tegere, lat. velum, kakor slov. usna, usma, corium, sansk. vas, tegere. Tako je tudi slovenski : u r b a s, corium, iz korenike v a r in pomenja to kar usma, das deckende.
Slovka bi v besedi urbs — stareje: ur bi s, ba v besedi: ur bas je po Corssenu ostanek korenike fu — sansk. bhu, in se ujema z oblikami: mor-bu-s, iz korenike mor, ple-b-s, stareje p le bi s, iz korenike ple, slov. pl, nemški: vol.
Urbs in Urbas pomenja toraj prvotno ednoisto ¦— das deckende, schiitzende — s tem razločkom, da jo Latinec rablja za poznamovanje: mesta, Slovenec pa: usnja, corii, Leder.
6.   Glasnik t ko epenthesa in epiihesa.
Slovanščina rablja glasnik t ko epentheso; primeri: struga za sruga, korenika: sru, fluere, ostro, za osro, deblo: os, acuo, češki štfibro, slov. srebro; pa tudi za epitheso posebno v osebnih imenih: Kompost za Kompoš (kompoš „der Engerling" v lu-tomerski okolici,   Moko s t za Mokos;  primeri prusko
60
in litevsko; dalje na retranskem maliku: Perkunpst, namesti: Perkunas, Tregist — ime kraja na Stir-skem za Tregis.
7.   Kaj je bolje pisati 7}sou ali „seut
Po mojem mnenji: so, ker prvotna oblika se je glasila: som*), sansk. sam, grški <rvv; glasnik m je per apokopen odpadel.
8.  Kopriva šali.
V  zibiški okolici na Stirskem govore: kopriva šali, namesti: peče, žge; primeri sansk. qar, urere.
9.    Utva.
V  slovenskih in srbskih narodnih povestih se večkrat omenjajo zlate utve. V vedah najdem tiče: Atas, ktere Sonne ima za „die als Vogel gedachten Wolken-ziige, in die sich die Apsarasen, das heist die auf den Wassern Wandelnden (= slov. Rusalkam) verwandeln." Utva je toraj nastalo po stopljenji iz atva.
10.   Med.
M e d so nekteri izpeljevali in razlagali iz sansk. madhu, trunken, ebrius, m a d, ebrium esse. Učeni Kuhn (die Herabkunft des Feuers str. 159) je dokazal, da je korenika med, mischen, quirln, ktero še v slovenščini poznamo: m edem, mischen, toraj med „das durch Mischung, Quirlung bereitete Getrank"; zato v starosl. med = (Tiksdcc, sicera, Obstwein.
11.   Glasnika t* ne smemo vokalizovati.
Nedoslednje pišemo: če da namesti Čreda, po me-tatesi iz:čerda, intoizkarda; v izvirni obliki še imamo: k ar del o nemški Herde, got. hairds, li-tevski kerdzus, pastor. Glasnik r se tudi v češčini vokalizuje, primeri: kanec, Eber, za karnec, lite v. kirnis, sansk. Qura.
12.   Roka.
Koreniko besede roka ste ohranile gotščina in li-tevščina: got. rikan, litevski: renku, sammeln, toraj roka, die sammelnde.
13.   Grumno.
Koreniko besede gumno, Scheune, je ohranil anglosaksonski jezik: gyman, servare, latvijski: gauma, observare; toraj gumno, der Aufbewahrungsort.
14.   Vesvolen.
V besedi vesvolen vidimo pleonazem, sansk. v&ra, omnis, totus.
15.   Trepaf trepavec, treplak.
Na Stirskem z besedo trepa, trepavec poznam-lajo malega debelega človeka (Zwerg); primeri litevski treptas, dick tarpti, zunehmen, sansk. trip, satiari.
*) V madžarski od Slovanov prijeti: szamszed zzz s 6 s e d  — »e vidiS polno obliko.