k Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold __Vi •______1 _ 1 A__11 AA 1__________1 1 - à rk 1 1 j pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 30. aprila 1879 § Obseg: Zastopniki kmetijstva in gozdarstva o priliki sreberne poroke Nju veličanstev. 0 vrednosti soje-fažolice za našo domovino. Na hrošče (kebre) ! Nova iznajdba za pisarnice Potovanje okolo sveta v 80 dneh. den poziv našim pisateljem! Najnovejši knjigi „Akademije jugoslavenske". Novičar. Mnogovrstne novice. Viju • Dopisi, Zastopniki kmetijstva in gozdarstva o priliki sreberne poroke Nju veličanstev na Dunaji 22. aprila 1879. Današnji list na strani ,,iz Ljubljane y vina, za katero mu je pričelo biti srce. Vzbudil se mu je v duši pojém o imetju — ta mogočna izpodbuda de- janjem posameznikov, ta za razvoj vsega človeštva od- tacih svetih obredih ln nar slajsi zveze vcmi Zveze giba k domovini''. Stari vék je posebno dobro umel ceniti poljedeistvo ter njega vpliv na povestnico človeštva. Božanstva, katera so mu biia pokrovitelji in pokroviteljice, so vrlo visoko spoštovali; njim na čast so praznovali velike svetkovine, in ako je bil pri posled ločilna okolnost — in odtod se je položil prvi temelj pravom in zakonom, ki jo čuvajo. Da se ubrani silam vremena, za katere dosihdob niti maral ni, postavil si je člověk varno zavetje ter čim dlje tem bolj skrbel, da si ozaljša dom in tako se je vadil v prvih poskusih nerazvite u m e te lj n o s ti. njih kdo navzočen, je bila to posebna milost. Mitične osobe, katerim ao bila udeleževanja pri in hvalili so ljudje dovoljena, imeli najveće dobrotnike svojih dežel. Posebno pomembna je pripovedka y ki pravi i da Je Romul kraj, kjer je imel pozneje stati ves svet vlada joči Rim, s plugom očrtaJ, in kakor poročajo Slovani, uže od nekdaj izvrstni poljedelci, je tudi avstrijsko pleme svojega prvega kneza našlo pri oralu ; isto tako Nagon o preiskavanji, katerega gojé vsake nam pišejo rimski povestničarji, da so v starem Rimu človeške prsi, mu je gotovo uže tedaj, ko je še na lovu klicali državnike s polja, da so hodili upravljat repu-pred seboj tirai begočo žival ali ko je pasel domače bliko. živinče obračal okó proti solncu, mesecu in zvezdam, Pesniki latinski, katerih nagnenja in navade so po-katere danu dajejo polno luč, a nočém jemljó črno te- sebno prijale poljedeistvu, so je mnogo slavili v pesmih. mino. sedaj je pričel preiskavanje družiti s preiska- Eden najizvrstnejših ljubljencev M uz je z odo pove vanjem, izkušnjo je pridéval izkušnji in iz njih je skle- ličal srečno osodo poljedelčevo, katererau se ni treba pal ter v tem, ko so se letne dôbe menjavale, določeval mešati v hrup javnega življenja, a veliki izumitelj prav- najprikladnejše čase za svoja razna opravila in tako se 1 j ice o začetku rimskega mesta je zapel poučno pesem je pokazal prvi povod vednostnim naporom o poljedelstvu. 138 V vrlem narodu helenskem, kateri je imel um in srcé občutno za visoke ideale, se je rodil oni mislee stagirski, kateri je rekel: „Najboljši narod je tisti , ki obdeluje polje." Moderni narodje so gradili na podlogi, postavljeni v klaaičnem veku, oslanjajoč se na prestare kulturne dobe. Spomin na prvotna stanja, katera so vladala, dokler se ljudje še obče niso poprijeli poljedelstva, se je zatorej nam izgubil, tako, da mu novi vek vselej ne daje zaslužene časti. Novi vek, včasi prav po krivici, z nekakim usmi-Ijenjem gleda doli na poljedeistvo ter daje prednost mlajšemu njega bratu: obrtnijstvu. Dandanes opa- žajo med njima protivje, katerega prav za prav ni najti. Saj sta oba v tem edina , da hoceta člověku izboljšati položaj , da mu življenje ne samo vzdržujeta nego tudi zaljsata in boljšata blag03tanje; v katerem samo je moči, da rastó naši duševni napori. Želeti bi le bilo , da se poljedeistvo in obrtnijstvo , prava rodna brata, vedno med seboj podpirata, in da delujeta združeno, ker takim načinom lahko prispeta gotovejse in hitrejše do skup-nega ciija. (Kon. prih.) Mnogo se je uže pÍ9aio o soji-fažolici, ki so jo Ki-tajci poslali v dunajsko razstavo leta 1873., in od več strani se ji zdaj taka hvala poje, da bi se utegnilo misliti , da kar po soji bomo segli, pa naš fižol in vse drugo naše sočivje opustili. Al kolikor je nam soja znana iz naše lastne skušnje in iz sporočil drugih nam sosednih dežel, smemo trditi, da se pri nas ne bo soja nikoli udomaćila ali pa še celó spodrinila naš fižol aii našo lečo. Naj našim bralcem navedemo sporočila, ki so nam došla od hrv.-slav. gospodarskoga društva v Zagrebu. Gmenjeno društvo razposlalo je za poskušnjo lansko leto koncem aprila 18 podružnicam rumeno sojo. Po- družniška poročila skoraj vsa so si enakega mnenja o soji in se strinjajo s poročili podružnice iz Karlovca in Vel. Gorice. Karlovška podružnica poroča sledeče o soji: O soji je mnenje zeló razliČno, vendar se pa mora priznavati, da jej a) m raz i škoduj ej o. Let03 smo seme malo kas-neje sadili, to je, še le v polovici maja. Dobri Bog dal nam je jesen brez mraza, ter je zarad tega mogla soja meseca oktobra še zoreti in je večinoma tudi do-zorela. Soja se pa poprej ne sme saditi kakor koruza, ker jej mrazi Škodujejo. Soja se tedaj pred sv. Jurjem ne sme saditi, kakor tudi koruza ali fižol ne. Pri nas je pa mnogokrat uže v drugi polovici septembra hud mraz, kedar soja še ni dozorela. — Vidi se iz tega, da soji preti nevarnostmraza spomladi in tudi v jeseni, zatorej se bode soja le v vrtih saditi mogla; b) res je, da je soja jako rodovitoa; al primeroma s fižolom se je le malo more vsaditi na kak prostor zato, ker se mora redko saditi. Zarad tega je na enem oralu zemlje tudi ne izraste toliko, kolikor je rodovitna. Ako vzamemo, da se na en oral more V4 vagana soje vsaditi, in ako nam 1 zrno poprek dá 120 zrn, dobimo od ene četrti vagana 120 Četrtink ali pa 30 vaganov. Toliko nam pa dá tudi naš fižol, ako se sam sadi; če se pa še koruza in buče posade med fižol, onda je pa pridelek še veči. Razen tega se pa koruza zmirom lahko v denar spravi, doČim se soja morda ne bo tako lahko mogla prodati. Tudi je koruza mnogo sigurneja od soje ; c) soja, ako se hoče dobro obdelati, mora se dvakrat okopavati, drugikrat tudi osipati, da ne polegne. Obdelovanje soje je zatoraj drago. Edino, kar bi sojo priporočalo, bilo bi to, da ne potřebuje mnogo semena. Iz podružnice Vel.-Goriške glasi se sporočilo tako le : Znanstveno preiskavanje soje dokazalo je vrednost njeno gledé tega, da je zeló redi v na; to jo povzdi-guje nad vse znano socivje. Akoravno je znanstvo (kemija) pripomoglo do tega, da se je gospodarstvo pov-zdignilo do te stopinje, kakor je dandanes, je pa vendar vsakemu jasno, kdor se z gospodarstvom bavi, da bi se utegnil jako motiti, če ne bi gledal na praktično vrednost kakega sadeža , ampak se naslanjal samo na teorijo in znanstvene resultate. Kjer se more o bed voje združiti, tam se more tudi na korist računati; kjer se pa to ne dá, tam je pa tudi gotovo, da ostane gospodar kratkih rokavov. Soja, od teoretične strani ogledana , je velike vrednosti; če pa se ogleda od strani praktične (de-janske), mora se priznati, da so naš grah, grašak ali leča mnogo veČ vredni. Zato smemo kar naravnost trditi, da se soja ni-kdar ne bode našemu ljudstvu tako priljubila, kakor se je naše drugo sočivje. To pa posebno zarad tega, ker kasno dozori, — ker jo je treba nenavadno dolgo časa kuhati, in ker je tudi čudnega okusa. Gotovo se ne bode najvećemu vegetarjancu priljubila, ako jo je pokusil. Zarad tega mislimo, da soja, ako ae pri nas udomaći, se ne bo nikoli za človeško hrano, ampak le za krmo živine rabila. Zarad njene velike redivnosti (hranivnosti) spodrinila bi naše sočivje — ne gledé na njeni okus — samo onda, ako bi bolj zgodej dozorela; al soja dozori še le, ko smo se uže druzega našega socivja nasitili, in ga tudi uže za zimo spravili. Veliko prednost pred sojo ima grah. Ko smo v dolgi zimi uže večidel vse sočivje přejeli ter se veselimo uže frišnega, pride grah zadosti rano s svojim zelenim, okusuim in tečnim zrnom na vrsto, ki dobro zadovoljuje naši želji. Žalibog, da je grah, tako okusno in redivno jelo, pri nas ša malo razširjen , ker se nah»ja le po vrtih. Zatoraj bila bi prva dolžnost, delati na to, da ae graha tem več sadi, čem veča je njega vrednost memo soje. — Tako govorijo izkušnje tudi na Hrvaškem. Kakor smo uže unidan rekli, ne smemo se pri novih sadežih prenagliti, ampak čakati tako dolgo, da iz poskušalnih vrtov.so prišli na polje kmetovo. Taka previdnost je po tem bolj na pravem mestu takrat, ko imamo uže udomaČene sadeže , s katerimi, kakor z našim fižolom, lečo, grahom, grahoro, bobom, smemo prav zadovoljni biti. Ce bomo Čez 3 leta po poljskih izkušnjah še slišali soji-fažolici hvalo peti v časnikih, onda se je bomo tudi mi poprijeli. — Z re-sa8tim gabezom (Symphytumasperrimum) smo pa uže danes pri kraji. Na hrošče (kebre) ! Kmetijski časniki začeli so opominjati kmetovalce, naj se spravijo na lov hrošče v (kebrov), kajti doka-zovati še le škodo , ki jo hrošči in njegov črv kmetijstvu delata, bilo bi to, kakor vode nositi v Savo ali v Dravo. Tudi „Novice" so uže pred 30 leti napovedo- vale boj hrošćem in gosenicam, in ga ponavljajo vs±ko leto. Zato tudi mi a časnikom Boloanskim „Mittheil. des landw. Ver. in Bozen" na kratko rečemo samo to-le: „Pokončevanje hroščev poplaća se uže samo po sebi dobro, kajti gnojivna vrednost enega hekto- litra brosčev se najmanj more ceniti na gold in pol vednost na svetu", in kako jim še posebno ugajajo slo- Zato CJOtlKJ J gospodarji, uajto uauu a vi UIUOUO lU uapianjojio »vuoai mvui I j v I tuit ju* U«J V«uw viwi^ouu UWIW kupe mesanega gnoja (komposta), ki se dobro prileže tako dovršeno ali dobro, da se ne bi dalo popraviti dajt nabirati hrošče in napravijajte venski zemljevidi. Da ni nijedno človeško delo Polj m gradom to vemo vsi. Bistroumni, po pravi omiki hrepeneči Kako bode družba kmetijska kranjska obrnila samouk slovenski želi: naj 100 gold., ki jih je prejel od deželnega odbora za „Matica", tudi prihodnjič izdajala kolikor more, po domače pisanih znanstve d ari 1 a druzega tični ra; o pokončevanji gosenic, metulj y • * g' hroščev in nih knjig, vmes pa tudi kako zabavno. S to pametno vega mrčesa, naznanil bo prihodnjič do- željo strinjajo se tudi naše misli. Veselega srca smo čitali v posleđnjih „Novicah", da se bode pri izdavanji ,Matičinih" knjig v prihodnje gledalo res na to, da se y Nova iznajdba za pisarnice ugodi pravičnim željam , kolikor bode moči. Ce a ni in ne bode po volji vsakemu vse, naj 3e toi*ži s Hektograf se imenuje nova jdba za pomnoževanje prep tem, da niti Bog ne ustreza vsem ljudém. dežja mlinar ; kolne ga lončár." yy Veseli se Posebno hvalevredno je tudi to načelo „Letopisovo (C sov v pisarnicah advokatov, notarjev, trgovcev y dru da donaša mnogovrstno tvarino y kajti > yy kdor mar štev županstev itd. Kdor ima to napravo, ni mu ni- si ka j prinese, prinese vsacemu kaj", i to je treba v 4 » m m * * A m m m m mm « 1 • OVv Y * «u Cm LXO llv t J (J v4 • AA UUI 1 mw V W um^/a > v j ^ ^ ■ " ^ J f ^ v » w ^ ^ ^ ^ - kdar treba jednega in istega pisma večkrat prepisavati. knjigi, ki ima mnozih vrst čitatelje. se dotični stávek samo enkrat, pa s pomočj kate Napiše hektografa ae more odtisniti kakih lOOkrat Vrnimo se zdaj yy Potovanju okolo svetá". y Onim, kateri so čitali že Vernejevo francosko remu ae zatega del po grškem jezik pravi h ek t graf y ker pismo krat p • v (prepiše) Kdor knjigo: „Le tour du monde en quatrevingts jours", ni treba praviti, kako duhovit je ta znanstveni y a ven krat videl to napravo j koj zna. ljá od gld. 50 kr. do 14 gold poduk, kako jo biti Slovensko siovstvo. Po razni velikosti dar kratkocasni román, ki je tedaj vreden, da je dala njo se dobí tudi poslovenjenega tipkati „Matica slovenska." Presoditi nam je zdaj samo tega slovečega umot-vora slovenski převod. Potém ko smo ta převod marljivo primerjali izvirni (francoski) besedi, sodimo gledé na velike težkoče Potovanje okolo sveta v 80 đneh. Francoski spisal Jules Verne, prevèl Davorin II o s t n i k. A Predno izpregovorimo o tej knjigi, katero je lani „rodilnika" (genetiva) često „dajalnik' pri siovenjenju tako, da je gosp. D. Hostnik poslo-venil to francosko knjigo dosta dobro, mnogo izrekov je podomačil res tako, da jih ni moči bolje. Posebno hvale vredno je to, da mu rabi namesto : ki se (dativ) na svitlo dala naša „Matica slovenska", kratko svoje misli zastran tega, kake knjig naj povemo na tako lepo prilega slovenščini ali hrvašČini ; na priliko daj ala „Mat kake so jej knjig k uze na t n a > d t » naj i n (str. 5) : yy a naposled sem bil podčastnik žarni straži". „Kaj je vzrok národovému?".... .... po-krivo) temu razporu ki ima sed v d y Da se ni gosp. prevoditelj vselej do zobca držal iz-je namen, slovenskemu virnikovih be8ed, in da je izpustil nekoliko takib (ne pravil veléva tako: „Matici slovenski Ljubljani pripomoći do P omike s tem y da pri merne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daj y ali vsaj podpira, da se izdadé S1 o v e n s k d so vsi S ne samo prosto 1 jud st kupaj baš potrebnih), katere se ne dajo posloveniti, na pr nekoliko „angličanskih" imen različnim ladijam „Saj roman ni sv. pismo." y to odobrávamo i mi. y a Po tem pravilu se ravná na drugih mestih tudi Ijudst ze i Mohorj Ker pa imamo za prosto nemški prevod. društvo", zato k » >> Matici slo- venski" tudi po naših mislih izdajati knjige slovenske naj povemo zdaj odkritosrčno , a prijateljski Pohvalivši na kratko to, kar je hvale vrednega, kako bolj za ljudi, kateri ne spadajo med prost t y da se jim pripomore do ,,p m i k ljud Ni y bi se dali nekateri francoski izreki bolje posloveniti dodamo temu še nekoliko drugih „mrvic". y m jeden S gi a d k pa ni p omikan. dokler ne zna y Namesto : „Prepočasi" [gre ura] na str. 6 reklo bi ki govoriti tudi o h (znanstve- se lahko še lepše po naše: „z ak es né va" (kakor pra nib) pred me tih". Da bode to môéi vsakemu uka vijo nékod prav po slovanakega jezika svojstvu tudi: / * VJ\JKX\J iv JLiiu^i ? wiiMf J uvauu J/l« v pv owvduoav/^w jv.iimw o * v | o i t u luut • ljâemu narodnjaku, treba nam je — kakor ribi vode „ura prehiteva" = gre prehitro). — Tudi gosp. pre- Á «« ! _ 1 A M ^ M _ M ^ m MA. M i M A I « ^ «t % %n /\ I /\ A11 1 A ^ « r) « i /v I ^ « x / ^ 4 i 1} \ XI /\ « « v> /v n /\ 4 /\ m w 1-r ^ A /> ^v «•> rv tudi Modro letos , lovenskega imenst tedaj ukrenil knj ali odbor 9 „terminologije", voditelj piše (str. 37) „Novine so kakor nekatere ure, se izdá še ki hoté na vsak način prehitevati". Kako lepo to naj terminologija" Ci gai et zvoní ! kak dane? vred drugih < ali 8 O Matič knjige uže na ti Primerjali smo „Matičine" knjige z letop kih druŠtev knjigam ; sosebno pisom srbské yy glasnikom u y na prilik letopisům >> leto- Matice bum) >> yy ime u slovanscini splob, kakor v grščini „glagol" (ver- v romanščini in nemščini pa bolj : „suniti koga (einen zvonec nosi (nomen). Zato po nase OIU3IVC , pa 1 giaouiauui ))OA Jfa av5 wwvuv^ uim«v. w y »vuMj v* OU ^uc« OVIMU1 l/vy uwiuwuvv , „• U y in povedati nam je po pravici, da se smejo meriti naše strani dobil sunljej v rebra, zdaj od óne glasnikom „»rpskog učenog društva" 9 S to s s ge ben jemandem), a ne: „sunljej dati komu"; tedaj bi se (na strani 39) namesto; „in (je) zdaj od te << y yy M a ti c e knjige b posebno obilna letopisa 1877 in bolje ponašiti tako: „in [ga je] sunilo ■ mm u 1878.) gledé društvenimi) knjigami brez straha z onimi sroskimi te strani, zdaj od one dalo to zdaj od ali pa tudi • • s u va lo • • • zdaj S te straní, zdaj z óne (fr.....„directement sou3- Prepuščaje ietopisnih pojedinih spiskov pretres dru- mis aux coups et aux contrecoups"; nem.: „den Stosaen gemU peresu, uc UIUICUIU d» »aj, ua uo ui uaopiubumv/ Matičinim" knjigam opomnili še besed „prostega Slo ne moremo si kaj da ne bi nasprotnikov und Gegenstôssen direct ausgesetzt"). yy venca Tako tudi na str. 52 namesto: yy on prejel od « ki je pisal ónďan „Novicam" (glej list 15. na brigadnega generalamnogokater sunl jej z roko", bolje » mnogokrat (ali pa v v , n t JÇ pigai WUUHU J str. 118), kako radi čitajo „Matičine" knjige tudi ne učeni" Slovenci 9 mouki, zato da znajo ; y> kaj je po naše: „sunil ga su val ga je b. g.) z roko. u * 140 Na str. 28: čuti ?" (Et » kaj gospodar Fogg, se dobro po- se porte bien?") bolje : ima se dobro? Včasib se reče lahko tudi: Kako se [kaj] rekih Opažamo, da gresé nasi mladi pisatelji često zoper besedno „porazstavo" (Wortfolge) v taki h (vprašalnih) ima? Kako mu je [kaj]? Kako mu se godi? jim zameriti zato ker se v novi dobi Naj vzamemo o tej priliki v misel, da ta napačna, začel rabiti nam v pismeni slovensčini vprasalni neslovanska raba glagola „počutiti se zatrošena med vse Slovence. povsod avadni) u ni V se ogibala poslej i naša knjiga! Naj hvala Bogu členek „li"; se je tedaj č in samo s tremi primeri s prekratkim pravilom zaimkov) v Janeži- 241 t V isto vrsto spada tudi: „kaj poene vaš gospodar?*' Vemo. da rabi tudi dovršnik > sicer velike hvale vredni slovnici 1. 1864 (stran pa člověk ne izbaj Les brumes pri h primerib (nem naše ,,g , t mesr » a ne dicker Nebel" deb (nm.: kaj poećnja)? počnem" premnogim prostim Slovencemdostikrat namesto tako tudi „gosta", a ne „debela" voda me r> pravi se po >" (str. 130) ; la densité 7* nedovršnika „počénjam"; ali knjiga slovenska naj de ses eaux"). — Dasi je gosp. H. slovenil po fran-se drži rajši pravilne, to je, prave slovanské rabe, da coskem izvirniku, a ne po njegovem nemškem převodu, se oživi in utrdi našemu bistremu, tako silno potujče- dozdeva se nam vendar, da ga je na teh dveh mestih svoj dicke Tinte vanemu narodu — siovanska zavest. Ne zábite pisatelji premami slovenski teh dobrohotnih besed! tem pa ne preklicujemo dovršnikov „počnem nemščina. *) Nemec rabi namreč a 10 „pocutim ti , nego grajamo samo teh glagolov k r i v o rabo. franeoski „dick" tudi pri tekočinah, (Schwarze)", slovenski: gost na priliko Pravilnejši je tudi deiežnik (partie p) sedanjega časa >> encre ne debelo) črnilo P a grosse) r 71 spéč a nego >> „moičéc 8pijoč" (str. 47), kakor pravimo „kiečéč a » u ne n klečijóč", „rnolčijóč") 7 77 goréča a iz kakeg To nam kaže, kako težko je prevajati ali prelagati y ne pa gorijoča sveča itd. kedar kaj slove tujega jezika Da te ne premoti izvirnik t 7 misli vedno 7> kak kel ali Nepravilno obliko „spijoc" zatrosili so nekdaj oni povedal to trd (nepotujčen) Slovenec? 7 Cetudi s tem napótkom našim ali z náčinom kateri niso še vedeli, da se v (nóvi) slovenščini delež- ko vim**) ne bodeš izhajal vselej (sosebno pri znan-nik sedanjega časa, pri onih glagolih, kateri imajo za stvenih in zakonskih stvaréh), pa te utegne vendar re- osebi sedanjega časa dvojno obliko, ne napravlja šiti mnogih zmot iz nove (največ dalje), nego sami iz starše (večidel kračje) oblike, najsi starša oblika Slovencem zdaj ne mudí za-nj) ne rabi več povsod. kedar převedeš vso stvar, hrani prevod » Zato velimo tudi ,,nÓ3eča", a ne „nosiča žena", „posvečujóó", (ne pa posveču- ) pri > dok n e áb (če se i r ni h besed. Potem v se jejóč); todaj se tudi pravilneje piše in govori: „cve- s prva ne gled či taj in prečitaj ga vérno , in to v k 8pom se pa pn toč tt nego ,,cvetéč a i zato kraeja oblika ,,cvetó", a ne cveté. vsakem reku (stavku) ker je tretje množ. osebe slediš in popravíš še to Zoper to pra- Vukovega náčina, kar si zgreŠil prvič Tako za vilo je grésil celó naš sicer izvrstni slovničar Metelko, jateljskem napotku Kedar prečita gosp. H. svoj prevod po našem ^ J V WWÍ* VW1V XJ.^KJ iu t i Kj k v/ t uii WMi 4.IX v v v i u. v > | » t U I | O U Um U a U 1 Ok U J U » 3LV>U1 O Cm LU OU ugauiiau l njegovi slovnici (1. 1825.) čitamo namreč na str. 138 Ne dvojimo, da mu bode drugi prevod iz katereg u/— ~ «----a vendar :—-----u-1 :: ~J *— sledi sam še nekoliko mrvic. i koli hvalfcjoč' deléč, ne delij oč. *) 7 hvalijoč) namesto „hvaléč", jezika se mnogo bolj od tega Namesto .,bolj živo" (str. 20) trebalo bi po i skega jezika svojstvu reži: „živeje" na se pa, kakor drugim sedanjim spisom sloven slovan- skim, tako i tej knjigi, kako silno nas vleče proti jugt bolj površna tt (atr. 7 „uajpovrsnejša". Ne dá se tajiti a namesto >> naj- vidna moč M t asi se da se je zatrosil ta 77 bolj" m >7 naj bolj a v takih pri- Poč Kako resničen ne ustavljamo alec prid ta pregovor Ak merih v slovenščino iz italijansčiae. Ogibajmo se tega imaš pred očmi. plevéla vsaj v knjigi, kakor je storil g03p. prevoditelj 1843. pisati tako, kakor pisej t kaže ti list 7 ki ga bi bile vrle „Novice" začele lata (na str. 10), kjer čitamo: „najspretnejši". Takoveljá; to se 8trinja za rabo starih in drugih sedanjih Slovanov. Navada železná srajca", ali treba jo daj 7 očitala bi im b vsa hr vašk ka ali vsaj kranjska dežela to je 77 raztr gati. Zdaj jim ne očita tega živa (národna) Svetovali bi pisateljem in vsem narodnjakom slo- venskim tudi to: šel tt deš ali „šel tt naj pišejo in govore namesto: bodem" itd. zmérom raje „pojdem 7) 7 »7 bom Najsi pa ne hvalimo solčnih maróg, pa hvalimo vendar krasno solnce, ki nam ugaja se svojo lepoto in g >rkoto ; zato i knjige hvalimo tudi Hostnikov prevod „pojde", „pojdemo" itd. (kakor govoré trdi Slo- zarad njegovih pretežnih prednosti, in v svesti da ga bode čital rad vsak kolikor toliko omi- veče omike želján Slovenec. věnci še dándenes), da nam ne izgine ta stari biser iz smo si in iz govorice kan 7 7 ,Ga je ta Francoz poduhtal?" čitamo na str. 63 ) a v se (namsato: Je li ga ta F. itd.?); a na str. 73: 7f Ua ni pri vas? (nm: Ni li ga pri vas?) Na str. 121: Se je li bila z njimi [četica]? tt prav: „ Je se bila itd.?*** *) Srbom in pravim Hrvatom rabi za sedanjega Časa pri glagolih te (4.) vrste samo kračj množ. osebo a ob- nose", lika nosiju, hvalij 7 7 hvale", „dele" [,,diele deliju u ali 7 I dijele a ne itd Prim. stsl. nosetL, hvaletB, déletB Slovansko slovstvo. Najnovejši knjigi „Akademije jugoslavenske". Akademija v Zagrebu je nedavno na svitlo dala Mad jugoslavenske akademije. Knjiga XLFi". tem zvezku se nahajajo trije članki: v prve m nadaljuje prof. M. V al j avec pod naslovom „Prinos Slovenci pravimo „delij a • • i m vendar treba sed u delé a. i ali samo „nósij a 7 H hva se V c. oblike deiežnik narejati is kracj Pis. ne ** gehen tt Kdor misli nemški ,,ich werde gehen", ,,wir werden itd., prerad govori: „bom šel" (sic), „bomo šli" (sic) : se li nasitiše?). Tako tudi srbohrv. : ,,Jesu li se nasitili?" sloven, so li se nasitile? 4 ali pa: ,jeli so se na-sitili?" (nm: „jeso li se ... . ?"). Pis. nm po starem „pojdem u 7 7) pojdemo" itd, Pis. Prim, (staroslovenski): „Nasytiše li se?" Mikl. le- xik. 336 pod členkom 17 JI (li). Tudi srbohrv. : „Nasitiše li Zato ker so nas ž njo po šolah pitali mnogo bolj nego sè slovensČino, tako da mislimo dostikrat ponevedoma Pis. ,srpsk» Pis. nemški namesto slovenski. ** Čitaj opombo V u k o v o na str. V. (predgov.) 7 narodn. pripov." (1853). 141 naglasu u (novoj) slovenštini" zanimivo razkladanje na-glasa v slovenskem jeziku, — v drugem dr. Fr. Markovic pod naslovom „Estetička ocjena Gundulićeva Osmana" kritikuje iz estetičnega stališča Gunduličevega Ostnana, — v tretjem pa dr. Pilar pod naslovom „Pobirci za zemljoslovje Dalmacije, Hrvatske i Slavonije od Fr. Vukasovica priobcuje dodatke k geologiji trojedne kraljevine. Tem trem člankom je dodan imenik knjig, ki so bile Akademiji poklonjene. V drugi knjigi, ki jo je z ,,Radom" vred izdala Akademija jugoslavenska pod naslovom „Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium" nahajamo „Listine o odnos a jib izmedju južnoga slavenstva i mletačke republike od godine 1409. do 1412", skupio i uredio Sime Ljubič. Vljuden poziv našim pisateijem! Po želji Častitega odbora Maticinega sem prevze vredništvo njenega „Letopisa" tudi za letošnje leto. ^ Obraćam se tedaj zopet do cenjanib piaateljev, ki imajo srce do našega literarnega zavoda, z vljudno prošnjo, naj me podpró 8 spisi naši „Matici" primer-nimi, katera po pravilih svojih in po soglásnem pri-znanji izvedenih rodoljubov o izdavanji knjig ima stati v nekaki sredi med viaokoznansteno akademijo in pa med društvom priprostemu ljudstvu na- menjenim. Ce tudi je „Matica" tako na dvojno stran nmejéna, ima vendar še jako obširno polje za delovanje svoje. Poduka, poduka pred vsem treba nam je ae mnogo tu in tam, in kdor vé „utili" dodati „dulce", zadel bo pravo. Da pa pisatelji se ne trudijo s pisanjem člankov, katerih ne bi mogel vzeti v „Letopis", drago bi mi bilo, ako bi mi hoteli poprej le predmet naznaniti, o kojem za „Letopis" nameravajo pisati. V obôe naj članki ne bodo preobširni, da je moči v „Letopisu" vstrezati priljubljeoemu pravilu: „variatio delectat". Ker nekateri družabniki cenijo delovanje društva bolj o tem, da namesti ene obširne knjige dá dve, tri manjse knjižice na světlo, zato je odbor „Matičin" ukrenil, o kraj š a ti „Letopis" za toliko, da poleg njega na svitlo pride še ena ali dvoje knjižic po 4 ali 5 pól, ako odboru doidejo za tako izdanje sposobni rokopisi. Ker morajo vse knjige do decembra meseca do-tiskane biti, da pridejo koncem leta družabnikom v roke, zato prosim gospode pisatelje, naj blagovolijo pred očmi imeti oni obrok. — Da se za vsak sprejeti članek, katerega pisatelj izrekoma ne daruje „Matici", po pravilih odmerjena nagrada daje, je obče znano. Dr. Jan. Bleiweis, Matičin predsednik. Mnogovrstne novice. * V spomin na sreberno poroko presvetlega cesarja in cesarice je daroval preč. mariborski knez in škof v blagor svoje rojstne (celjske) fare za solske sestre v Celju in njih dek liško šolo obligacijo 10.000 gld. Breb. veljave, katero je vsled ustanovnega pisma stol-nemu kapiteljnu v varstvo in skrb izročil z namenom, da se z obresti te ustanovnioe plačuje najemščina za stanovanje sester in za šolske sobe, dokler se ne po-sreČi, v ta namen lastnega poslopja ali nakupiti ali po-zidati. * Za štavljenje katoliške cerkve v Banjiluki je cesar podařil 1000, za ono v Rami pa 1500 gold. Za- časna vlada pod vojvodo Wiirtembergom je preveč pod magjarskim uplivom in je proglasila bivšega tur- škega generala Omer-paše razglas od 1. 1859. ter mo- hamedanskim begom in agom potrdila vse pravice. Kri-stijani so tedaj zopet tlačanji in robotarji kakor prej. Mnogi se uže selijo proč od nas v Crnogoro. * Na dunajském vseučilisci je bilo v prvi polovici letošnjega šolskega leta vpisanih studentov iz Kranjske ga 71, iz Štajarskega 48, iz Tržaškega 43, iz Istre 38, iz Koroškega 26, iz Goriškega 19. — Vseh študen-tov skupaj bilo je vpisanih 3913. Naši dopisL LivilO V Bosni 15. aprila, M. — Minula so leta, kar se v Livnu velikonoční prazniki niso tako lepo prazno-vali kakor letos. Bila je namreč katoliška cerkev v Četrtek, petek in soboto tako obilno obiskana, da se je ljudstvo komaj zvrátilo pri jako lepo, a ne ravno bogato napravljenem Božjem grobu. Strměl je tudi vsak, kdor je videl vojaško stražo, katero je postavil naš polk , prav po avstrijski šegi, v omenjeno cerkev k grobu. V soboto ob 5. uri popoldne obhajali smo usta-jenje Izveličarjevo, pri katerem je naša godba igrala. Oddalo se je tudi ob tistem času 24 strelov iz naših topov na mali trdnjavici „Velika tabja"; le škoda, da smo imeli pri tej slovesnosti zeló slabo vreme, in tako tudi poprejšnja dva dni. Ravno tako vreme imeli smo v nedeljo, vendar pa je bila cerkev pri dopoldanski službi božji zopet tako natlačena, da se ni bilo mogoče ganiti. Tudi v nedeljo je godba našega polka v cerkvi igrala, mašo pa so nekateri izvrstni pevci našega polka odpevali, kateri so od gospodov duhovnikov toplo pohvalo dobili. V ponedeljek so pa le naši pevci mašo odpevali, godba pa je igrala v srbski cerkvi. Mnogo častnikov in podČastnikov bilo je navzočih pri tej službi Božji; vreme je bilo ovi dan jako ugodno. V nedeljo in ponedeljek igrala je naša godba od 4. do 5. ure popoldne na „Stojanovém trgu", kjer se je vselej dosti ljudstva sošlo. Tako smo praznovali velikonočne praznike v „zlati Bosni"; Bog bi hotel, da bi jih prihodnje leto v okrožji svojih prijateljev in znancev obhajali v lepi naši kranjski domovini ! V Gorici 27. apr. — Přešel je cesarski teden. Veliko bolje, ko smo pričakovali, izkazala seje naša — menda nepotrebno razvpita — Gorica. Dne 23. t. m. zvečer so se pričele svečanosti s koncertom v ka toi. društvu. Jedro svečanosti je bil govor gosp. prof, in državnega poslanca Evg. dr. Valussi-a. — Vse mesto je bilo (prostovoljno) razsvetljeno ; z mnogih his so vi-hrale že tišti večer in še več naslednji dan zastave in priproge. Meščanska banda je šla sè sijajno bak-ljado po městu. Videli smo v prvo novo mestno zastavo. Pozneje je šla vojaška muzika okoli. Drugi dan zjutraj ste igrali spet obe budnico in so grmeli z Grada topovi. — Šolska mladina raznih ućilisč je imela v svojih dotičnih cerkvah primerno službo Božjo; vo-jašcina svojo ob 9. uri na Travniku; ob 10. uri je bila pontifikalna svečanost v prvostolnici. Većina hiš je bila ozalisana; po nekaterih uiicah je bilo, kakor leta 1875., ko je bil cesar tukaj. Popoldne je bil oficirski banket pri ,,Treh kronah". Zvečer godba na Travniku; pozneje nekatere ulice zopet razsvetljene. Kon-čale ao se svečanosti s krasno bakljado studentovsko, ki je zvabila vse mesto skup. — Vsaka prava slika pa mora imeti svoje ozadje. Tadi naših slavnosti slika ga je imela. Ponoči od 23. do 24. aprila se je raztro-silo po mestu vse polno iztisov nekega surovega pisma „Italije irredente"; to je prva; — druga pa ta-le : Naš „giornale cittadino" („L' Isonzo") je bil gluh in slep za vse, kar se je te dni v Avstrij i in sosebno v Gorici godilo; za-nj „sreberne poroke" cesarjeve — ni bilo. Od , ki navadno natančno in včaaih smešao obširno poroča vae, kar se v Gorici godi, — tudi ce kdo kihne — on ni te dni nič videl in slišal. Tem sijajniše se odlikuje s patriotizmom „Eco del Li tor ale". — Venec vsem slavnostim je pa bila sinoČna slavnost v čitalnici, s katere moatovža je že 23. in 24. t. m. viselo troje velikih zastav: cesarska, avstrijska in narodna. — Se naj pristavim , da so v sredo zvečer pozno v noč po vseh hribih krog Gorice goreli ogromni kresi. Po vaséh so obbajali „sreberno poroko" v nekaterih krajih v četrtek, v drugih pa danes. — Lep čin pripoveduje „Eco" o grofu Cbambordu. Izvedei je bil, da je med tukajanjimi vojaki (Hess) 20 mož od Frohsdorfa domá: brž je ukazal napraviti jim za přetekli četrtek obed v neki gostilnici cesarj u na čast. — Belo nedeljo (20. t. m.) smo pokopali v Solkanu najstarsega mas-nika naše nadákofije gosp. Mih. GomišČeka. Bil je čez 92 let star in 67 let mašnik. V pokoji je bil 29 let, hodil pa do 90. leta starosti na Sv. Goro spovedovat. Med 15 duhovniki, ki so ga spremili do groba, bili so tudi trije odlični sorodniki njegovi: župnik g. Bl. Madon iz Sempasa, g. Mih. Bolter, podvodja v bogosl. seminišči, in g. dr. Jos. Gabrijelcič, bogosl. profesor, spiritual itd. Prcm 26. aprila. *) — O mraku dne 23. t. m. za- kuril se je v proslavo cesarjeve sreberne poroke na hribcu sv. Katarine velikansk kres med gro-menjem topičev , pri katerem je domača godba svirala avstrijsko himno, katera, pevana po domaćih fantih in spremljevana z godbo, se je večkrat ponavljala. Potem napoti se velikanski sprevod od kresa v domaôo vas med godbo, petjem, živio- in slava-klici Nju veličan-stvoma ter se ondi raduje do 2. ure čez polnoči. Tudi šolska mladina praznovala je primerno slavnostni spomin. 23. dne t. m. popisalo se jej je življenje presvitlega cesarja po Ciperleveji knjižici, 24. dne pa, zjutraj ob 7. uri bila je v fami cerkvi med streljanjem s topiči slovesná sv. masa, katere se je 177 šolskih otrok vde-ležilo. — V poprej učiteljski vrt, kateri se je pa letos v šolsko dreveanico predelal, vsadilo se je v posebno gredico dne 25. t. m. v spomin slovesne 251etuice 178 letos požlahnjenih sadnih dreves , pri katerem opravilu sodelovala je šolska mladež. — Ganljivo bilo je gledati zvečer dne 23. dne t. m. od tod po okolici — razgled tukaj je krásen in obširen — videlo se je okoli 20 kresov, slišalo se gromenje topičev, motril se je v pri-jetni dolini poldrugo uro oddaijeni , krasno razsvitljeni Trnov in oddelek razsvitljene ilirske Bistrice. Med vsem je pa železnična postaja v Kilovcah odlično paradirala , katera bila je po celi svoji dolgoati in širokoati izborno razsvitljena, in na koncu nje na mali višini je gorel lep, velik kres. — Vse to znači pa in kaže, da v srcih Slovencev plamti ogenj prave ljubezni in uda-nosti do presvitlega hababurškega prestoia. — Da se je pa pri nas spomin na 24. dne aprila tako sijajno ob-hajal, gre vsa čast tukajšnjemu vrlemu narodnemu županu, katerega zmirom pravo avstrijsko in narodno prepričanje vodi. Hvala mu! Premski. Iz Podraze 25. apr. (Spomin sreberne poroke presv. cesarja) je tudi tukajšnja sola obhaj ala včeraj jako svečano. Zjutraj ob 8. uri 80 imeli častiti podraški duhovnik slovesno sv. mašo, pri kateri je bila pričujoča vsa šolska mladina in tudi pela. Zvečer ob 8. uri je pa prišla lepo praznično oblečena v šolsko sobo, ki je bila dostojno olepšana; podoba presvitlega cesarja bila je z bršljinom okinčana, okoli in okoli pa s svečami raz- *) „Sila kola lomi". Zarad pičlega prostora morali smo kraj sati. -a . Vred. svitljena. — Ko so šolarji skupno odpeli nekatere pesmi, stopi na oder gospod učitelj in v lepem govoru pojasni pomen današnje veselice. Potem pa se prikažeta na odru „Juróe" — poredni solar in „Milica" — pridna učenka, ter pričneta igrati malo, nalašč za ta večer primerno seatavijeno igro. Igrala ata tako dobro, da ljudstvo ni ploskati nehalo, dokler ae zopet na odru ne prikažeta in igrico še enkrat ponovita. Tudi to, kar je deklamovala učenka Lojzika Žeokova, bilo je tako mičnoy da je dobilo obČno pohvalo. Pri zadnjih besedah ome-njene deklamacije položi Lojzika podobí cesarjevi okoli glave nalašč v to spleten venček ter se prižgó lučice okoli podobě. V tem hipu pa žadoní iz vaeh solarakib grl „ceaaraka himna" — bil je tako gioljiv prizor, da je maraikateremu soizica radosti stopila v očí. Ko so šolarji na zadnje zaklicali trikratni „živio" presvitlemu cesarju. stopi na oder častiti gosp. Anton Batagelj , kaplan sti-jaški, ter v mičnem govoru narisa šolski mladini mla-dostno življenje cesarjevo s toplim priporočilom, naj otročiči vredno posnemajo Njega lepi zgled. Ko pa ko-nečno napelje na „živio-klic" Njega veličanstvu, so zagromeli navduseni žívio-klici iz uat vse tukaj zbrane množice. — Zdaj se ljudstvo raziđe, šolarji pa zanetijo velikanak kres na „Gorici". — Da je vse to tako lepo se izvršilo, gre posebna hvala gosp. Antonu Pegan u, učitelju podraškemu , vredniku lepe svečanosti, katera ostane šolski mladini in vaemu ljudstvu v nepozabljivem spominu. Iz Litijskega okraja 20. aprila. R. (Marsikaj o občinskih zadevah.) Ker se le malo bere v „Novicah" iz našega okraja, misliti bi utegnil marsikdo, da je pri nas vse tiho in zadovoljno; al tamu ni tako. Naj tedaj jaz kaj malega povem. — Aii maj hne ali velike občine? — to vprašanje ae sem ter tje zdaj ugibuje. V dopisu „iz Notranjskega" je nedavno trdil někdo v ,,Slov. Nar.", da ao velike občine dobre, ter javka in zdibuje, da v sedanjih malih občinah ni dobiti za ob-činaka opravila sposobnih mož; nadalje pripoveduje, koliko imajo sedanji čas več opravkov, kakor so jih imele pred 20 ali 30 leti. To zadnje je reanica, uno pa ne* Ali pač dopisnik vé, kaj je krivo, da ni dobiti sedanji čas sposobnih mož za občinska opravila? Ce ne vé? naj mu jaz povem. Dajte 1) obČinam le taka opravila, katera obČinam gredó in ne segajo v okrožje ce-sarskih gospósk , ki imajo za to dobro plačane uradnike in 2) dopisuje naj se jim vse v domačem (slovenskem) jeziku , v katerem govorijo občinarji, pa bode — vse druga! Zak|*j se dopisuje iz okrajnih glavarstev večidel ie v nemškem jeziku našim županom, ki jim je popolno nerazumljiv? Vsaj so vendar po vaem svetu vládne goapóske zavoljo ljudstva osnovane, na pa ljudstvo zavoljo gospósk, vzlasti zavoljo tacih gospósk, ki se tako viaoke domišljujejo, da jim ni treba poznati §. 19. osnovnih po3tav. Pri naa ljudje mislijo, da take občine, kakor so sedaj, so uže dobre, naj se jim le pravica stori in se vae vrši in uraduje v domačem jeziku, in videli boate, da tudi naš slovenski kmet ni neumnež. Al kaj, ko okrajna glavarstva tiščijo na županstva s svojo nemščino, kakor tiata pošaat, kateri se mora pravi. Iz njih piaarnic se najbolj pošiljajo nemška pisma na županije s par slovenskima besedama^ v toliko in toliko dneh in urah se ima stvar resiti, a drugo, kar stoji v pismu, je vse nemško. Župan, ne-zmožen tuje nemščine, mora potem tekati sem in tje? da mu znoj s čela teče, predno izvé, kaj zapisano stoji v pismu. — Da so take občine, kakor so sedaj, popolno dobre, to je gotovo, da so le občinaki odborniki z županom vred med seboj zložni, pravični in za blagor občine vneti , kateri pos'ušajo izvedene národně možé ia v prvi vrsti dobro, národno duhovščino. Zato je na ve- 143 kořist občini, ako si dobrega narodnega duhovna hvalo vsem gospodom , ki so v samospevih in v zboru tudi o občinskih rečéh na pomoč pokliče in ga voli v sodelovali pri slovesnib večernicah 20. in 23. dne tega občinski odbor. Znana mi je občina, kateri je bil njen meseca." voditelj dober naroden duhovni gospod; ta občina uže okoli 20 let nima nobenega naklada na noben davek, in prav tišti prečastiti duhovni gospod bil je občinski Bi hotel pisar celih 12 let in to Čisto brezplačno. se žrtvovati kak nemčúr na blagor obćini za ubozega kmeta toliko časa? Gotovo, da ne! Toraj to občino naj si naše občinstvo jemlje za zgled, pa bo srečna cela dežela in veliko tisoc davkov bo manj. Kako pa je pred 20 leti bilo gospodarstvo v tej občini, ki je imela velikega nemčurja za župana? Oni čas je moral ubugi kmet plačevati za občinske potrebe vsako leto do (V spomin sreberne poroke Nju veličanstev) je kmetijska družba 24. dne t. m. sred svojega vrta na Poljanah vsadila poprečni jesen, to je, drevó, ki se na vrtih zavoljo lepsega sadi. Pri tej slovesnosti je bil družbini vrt z mnogimi cesarskimi in narodnimi zastavami okinČan in celi dopoldan so pokali možnarji, da so se Poljane tresle. (.Družba kmetijska) je od gosp. vitez Schneid-Treuenfeldskega, ki je družbo kranjsko na Dunaji 15 odstotkov přiklade, in še je dolgov zapustil pri svojem odstopu. Pogiejte ta velikansk razloček med narodnjaki in nemčurji! — Kaj pa še, kedar so občinske in deželne volitve? Takrat je še prav gibčna ta nemcurska golazen. Kaj vse so počeli tukajšnji nemčurji, ko je imela zadnjic volitev biti v deželni zbor! Kaj je pocel okrajni glavar Vesteneck s svojimi pomagači Erženovci in druzimi, tega braicem „Novic" ob priliki čestitanja vseh družeb avstrijskih z gospod grofom Barbotom zastopal, přejela sledeče poročilo : „Danes, 22. dne aprila , popoldne ob 2l/2 uri se je vršilo slovesno čestitanje avstrijskih kmetijs&ih in pa gozdarskih družeb v hiši avstrijskega deželnega odbora. Nj. cesarska visokost světli cesarjevič Rudolf je došel točno ob 2V2 uri, od predsednika družbe kmetijske du- ki J® ni treba popisovati 7 vsaj so vse to slisali iz obravnav lanskega deželnega zbora. In vse to so nemčurji počeli da nemčurji in liberalci gospodstvo dobij o v zato > če svoje roke. Njim na glas pa le resaico govorimo rečemo, da naš kmet raji ima enega národnega duhovna najske kneza Co 11 or eda spremljan v dvorano, bila polaa zastopnikov vseh navedenih društev in po vabljenih gostov. Po kratkem nagovoru kneza Colloreda je slavnostni govor govoril grof Ćoro n ini, predsednik družbe kmetijske goriške in državni poslanec; večkratni dobro klici pričujočih zastopnikov so pritrjavali lepemu 7 govoru Coroninijevemu. Po končanem govoru je knez kakor sto Vesteneckovih hlinijo. nemČurjev, ki se mu prijatelje Bizovika pod Ljubljano 28. aprila. T. B. — Tudi naša čitalnica se je na čast „sreberni poroki" Nju veličanstev praznično oblekla zvečer 23. in 24. dne t. m. ; njeni prostori so bili razsvitljeni in zastave so vihrale nad njenim stanovanjem. Vrh hribov pa so goreli ve-ličastni kreso vi in vsi okolici oznanjevali veseli dan. Za trdno se nadejamo, da bodo preblage besede svit-lega cesarja: „Naredite mir med narodi"' resnica postale in tudi mi Slovenci, njemu zvesto vdani, dobili svoje narodne pravice Colloredo prosil svetlega cesarjeviča, naj blagovoli, Nju veličanstvoma izroČiti voščila avstrijskih kmetovalcev. Na to je svetli cesarjevič zboru odgovoril s povzdignje-nim glasom. To je bil jako uvišen moment, ko je mladi princ odlični zbor s toplo in pogumno besedo pozdravil Nju veličan- ín veselje razodel o tem, da mu je 8tvoma izročiti voščila avstrijskih zastopnikov kmetijstva in gozdarstva, ter se zboru zahvalil za ta mu predragi mandat. Navdušeni slava-klici so bili odgovor pričujočih na to objavo. Po vsem tem je svetli cesarjevič zapustil dvorano še enkrat zahvalivši se grofu Coronini-u za govor njegov. dano u Ljubljane« — Ce je uni teden veljal slavljenju sreberne poroke Nju veličanstev, veljá sedanji teden popisom onih slovesnosti tako, da celó najveći du-najski časniki ne zmorejo vseh. In tudi Slovenci po vseh okrajinah razodeli so po svoji najbolji moči znova pri tej priliki prirojeno jim udanost do svojega vla- Predvčeranjem se je^preko Ljubljane peijal cesarjevič Rudolf v Pulj. Ceravno je málokdo za to se je bilo vendar zbralo na kolodvoru precej vedel ljudi 7 ki so ga sprejeli z burnimi „živijo". Pozdravi! ga je tudi deželni predsednik vitez Kallina. darja. Ker je obširnejši životopis umrlega rodoljuba po Ljubljani e se je tujec preteklo sredo zvečer sprehajal Petra K gosp. prof. Levec obljubil „letop u 7 ko so se velike gromade mestjanov po MatiČinemu, zato opustimo v zadnjem našem listu napo razsvitijenih uiicah valile proti stanovanji gosp. dežel- vedane krajse crtice slišal gromovite in nega predsednika, in je medpotoma samo gromovite živio-klice, prepričan je bil Ljubljana slovenska, in ko slušal v našem zadnjem listu načrtano petje slovensko , da je na zemlji sloje nehoté (KatoliŠka družba) je 17. t. m. imela svoj ob- L t .. , a letni zbor. Gosp. predsednik je o tej priliki naznanil, je naturjaškem trgu po- da družba ima zdaj okoli 630 udov; letnine je bilo da Je in samo slovensko, ni dvomil več došlo preteklo leto 648 gold, (v Ljubljani 474 gold. ) venski. In kakošno petje? tu iz Koseskovega Tako, da nam ) vrstîca: „Ce ,Kdo je mar?" v spomin stopila za poje, vse pogleda". Zato sta dr. J. Bleiweis in dr. Jer. Zupanec kot predsednika čitalničnem u pevskemuzboru v.„Slov. Nar. ^ Q ^ í C it /\ 1 M % m r^l m m m #-v ^ iv n 1 st mm ** ts M rv 1 « ! m od zunaj 174 gold.). Vseh dohodfcov je imelo društvo 980 V3eh stroškov pa 958 gold. , tedaj znaša ostanek gold., 22 gold., vse gotovine društvene je do 600 gold. (14 Marijinih slovenskih pesem za maj nik) je u in v uglasbil gosp. Aoton Fors ter za 7 in 7) koj drugi dan se takole zahvalila: slav- orgljami v najložjem slogu. Besede glasove z • « , vse nove, in njim nostni priliki sreberne poroke Nju veličanstev 20. dne t. m. pri „be8edi" čitalnice naše in pa 23. dne t. m. pri serenadi pod milim nebom pred stanovanjem gosp. deželnega predsednika ste Vi, častiti gospodje, pod vodstvom našega izvrstnega pevovodje gosp. V. Valente s svojim krasnim petjem jako dostojno osvedočili lojalnost občutkom tukajšnjih narodnih društev, pa tudi pri tej avečani priliki v oblicji cele Ljubljane z impozantnim pevanjem poveličali čast čitalničnega pevskega zbora primerni jako melodični napevi so raznolicnega značaja kakor spomladansko cvetje. Veljajo 40 kr. Spisek srečk, katere dobitke dobijo iz loterije za hiralnico in sirotnišnico, bode dotiskan še le 3. dne maja; takrat tedaj se bode še le razpošiijati začel. Ce pa kdo uže vé, da njegova srečka kak dobitek dobi naj v z njo pride v hiralnico. > tako, da podpisana v imenu odborovém le preprijetno dolžnost anolnuieva. ako iavno izrekava naitODleišo za- Novičar iz domaćih tujih dezel. Dunaja. — Dunaj zopet miruje. To vam je bil přetekli teúen poln slavnostnega gibanja od zore do mraka, da bi mnogo naših liatov potřebovali, ako bi hoteli opisati vse in toliko mnogovrstne svečanosti v proslavo sreberne poroke presvitlega cesarja. Iz vseh dežel sirne Avstro-ogerske je poleg različnih poslanstev přivřelo toliko deputacij in v obce ljudstva vseh stanov le-sem, da je sam Dunaj uni teden popolno imel obraz habsburške monarhije. Da bi Dunaj- z 12 gold, zapisanih stalo, med njimi tudi sam grof Ho- henwart; dr. Fanderlik je bil podpisan le s 6 gold, za pol leta, ćeš, da v tistem hipu ni imel več kot 6 gold. Vse to je bila gola sleparija, o kateri se grof pri sebi Hobenwart ni malo smejal > ko je zvedel. Takih okovjjjačev-žurnalistov je mnogo na našem Dunaj Ceska » Pokrok piše v svojem čUnku , da so celo besede, katere je cesar govorii češki državo jako imenitne in vzlasti v tem času pomembne deputaciji, za ker je cesar zopet dejal, da ćanje vsako leto imeli tak teden, kakor je bil přetekli umljenje obeh narodov v česk bode 8krbel, da se sporaz ? dež e ? obogateli bi. Presvitli cesar pa je tudi v znaoi svoji 9 L i s ty a milini spominkov v petindvajsetletnico svoje Narodni cesarjeva ne bi mogla imeti meniio, da lep naredi, nasledk sipal na mnogo straní: ustanovil je iz lastnega premo-ženja 40 štipendij po 300 gold, za revne in vredne di-jake na vseučilisčih na Dunaji in Budapeštu (po 7 štipendij). v Praffi Í5). v Gradcu, Insbru&u, Krakovu, poro&e rjeb om in y nego bi bil ta > Tudi slavnost Če se dá m pravo dom v Avstriji enako narodno Bosne Turčija je zdaj dar přivolila v to Levovu, Crnovici, Kološvaru in Zagrebu (po 3); ubogim na Dunaji je daroval 10.000 gold., po milosti 1 je na več ah manj let v jećo obaojenih hudodei- da Avstrija 8 svojimi četami sasede važnejše kraj vipazarskega okraja, toraj tudi Novi-P sedba se pa ima zvršiti skupno s Turčij r sam } to je no Za av 9 na Ogerskem pa 212 itd. Po nikov, v Avstriji 377, določbi presv. cesarja se je kovala tudi sr e berna ločeno. Čudno je vsakako to, da svetinja v spomin sreberne poroke, katere vrednost je 2 gold.; za to ceno jo morajo vae ceaarske kase tudi za plačilo vzeti. strijski vojaki zasedejo vsa mesta skupno s turškimi okraj (sandžak) pak ostane podložen turškemu sultanu Kako dojgo imajo potem naši vojaki tam ostati, ni doimamo mi tukaj zopet nekako nalogo žandarja ali vsaj pomoćnika Turčije, s katero se vsaj Cr nigori in Srbiji ne bomo prikupili Presvitli cesar je v ročnem pismu do ministra notranjih zadev izrekel, da so burne svečanosti pač že minule, a da hvaiežni spomin na vse to ne bo nikdar Tukaj se vidi zabiti med Srb opet magjarska roka, ki hoče zagozdo in Crnog Tudi je težko verjeti, izginil a srca njegovega Minister naj pa dá na javno znanje, da se Nju veličanstva vsem narodom najiakre-neje in najprisrčneje zahvalujeta. Mikaven za nas je v tem pismu posebno stávek, v katerem pravi cesar : da bi ae naši vojaki tako lahko sporazumeli s turškimi razen tega nastane še vprašanje: kdo bo plačal stroške te zasedbe« če se bo vršila Bol g arije Turčij na ljubo? Narodna skupščina je razšla se n sem ponosen in srečen, da take narode, kakor jih Jaz moja ko so vsi zastopniki podpisali novo u at tem ae je pričela nova bolgaraka skup > Brž ki država v sebi ima, morem smatrati za veliko družino svojo." Naj bi si te besede cesarjeve zapomnili tudi njegovi najviši avetovaici! Zbornica poalancev tako počasi izgotovlja državni proračun za letošnje leto, da za mesec maj obravnavah po- lila včeraj g k bolgarskega. Rusk da po- vo-car za veljajo še propisi lanskega leta. trebščin financnega ministerstva je posebno baron Di-pauli, tirolski poalanec in mož naše stranke, očital ministru samovoljno postopanje davkovskih in únančnih uradnikov pri nabiranji različnih davkov (dohodninskih žganjarijskih itd.) Cele kupe pritožeb, ki dokazujejo je bil po knezu Dondukovu dal naznaniti jej bolgarski prestol ne sme kandidirati noben ruski pod ložnik. Toraj je bil za bo Igars kega k princ Battenberg, ki bo zasedel prestol z imenom ..Aleksander Rusij Bolg ima tedaj že svojega kneza Zavoljo nekaterih napadov na vladne osebe stavijo nemški listi rusko earatvo pred svet tako5 kakor da bi bilo gnjilo v svojem jedru. Slovanaki listi pa to prikazen razlagajo s tem > da padi e 1 j aj le } nepriljubljenim osebam , ker je v viših službah preveč imel pri aebi, in mini- krivićno postopanje davkarij, je stru tako resnico v obraz drobil, da sta miniater baron Depretis in njegovega urada načelnik Kertek dosti opra- ni kateri se s svojo brezobzirnostjo prikupijo ljudstvu Zad n j no tudi popolnoma verjetno Cara samega narod časti in to tudi o vsaki priliki si- } kar pa viti imela z zagovarjanjem dotičnih uradnikov jima ni obveljalo, ker tudi dr. Kronawetter, dr. Meiiger m še drugi liberalci so baronu Dipemli-u prikiadali. Volitve za državni zbor bodo, kakor se lajno kaže Listnica vredništva si bča pučk k v M ja-G 0 binkoštih se vsako leto vozijo po južni pozve iz poslanskih krogov, vršile se uze junija me- železnici vlaki z znižano ceno, v pondeljek gre celó eden na se ca. zbori Toraj bo treba pripravljati se za-nje. Deželni lašč z Ljublj v Postoj Več bote pozvedili iz naznanil pa se imajo smti še v jeseni, če po novih ki jih bo gotovo tudi letos južne železnice vodstvo še o pra r državnih volitvah ne bodo prej razpusčeni. Med tukajšnjimi ćasnikarji je vse polno tudi sleparakih rokovnjaćev. „Der Osten" pripoveduje v svojem zadnjem listu pod naslovom: „Graf Hohenwart als Reklame" sledečo sieparijo : K nekemu držav vem času razglasilo Ljublj ima pač veliko prenočišč za tuj f če jih pa o binkoštnih praznikih ne bo zmanjkalo t to se zdaj ne more še vedeti. Kdor si naprej preskrbi pre nočišče, je naj bolj gotov, da ga dobi němu poslanců je přišel nedavno neki „journalist' nikar) 9 ki je uže zarad mnozih sleparstev tožen i (čas-bil, da ga grof Hohenwart pošilja z željo, naj se bode kmalu „novo Presse" i V* reksi naroči na njegov časnik, ki Žitna cena v Ljubljani 23. marcija 1879. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr prekosil in o 4 tednih novo miniateratvo Hohenwart-Liembacher Weis pl. Starkenfels-Meznik-Fanderlik vatva-ril. Po teh beaedah razgrne polo papirja z naročniki na ta časnik, na kateri je že mnogo celoletnih naročnikov 8 gold. 40 kr turšice 4 gold. 40 kr v» 8orsice banaške gold. 93 kr rží 4 gold. 55 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 4 gold. 39 kr ajde 4 gold. 23 kr ovsa 2 gold 60 kr Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov