Uredništvo inupravništvo: Kolodvorske ulice štev. 15. Z urednikom bo more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: fiestatopna potit-vrata 4 kr., pri vedkratnom ponavljanji daje «• popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen, nedelj in praznikov ob 45. uri zvečer. Velja za IJublJano v upravniitvu: /.a colo loto G gld., /.a pol let n S gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na mosoc 50 kr., pošiljatov na dom vtlja mesečno 9 kr. voč. Po pošti velja ?.a colo leto 10 gl., aa pol leta 5 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr. Štev. 233. V Ljubljani v petek, 5. decembra 1884. Tečaj I. „Non possumus!“ ii. Dejali smo v prejšnjem članku, da mestnemu odboru ne preostaja niti ta izgovor, češ, saj nismo prejeli nikakeršnih izkazov o petletnem povprečnem številu nemških otrok na ljubljanskih šolah! Da jih mestni šolski sv&t ni bil prejel od nekaterih zavodov, da jih ni iskal pri drugih, ne more merodajno biti v tej zadevi. Glavno vprašanje je vender le, ali se je po peti etnem povprečnem številu izkazalo vsaj 40 za šolo godnih ter v Ljubljano pristojnih nemških otrok možkega, in ravno toliko ženskega spola? In tak uraden izkaz videli smo z lastnimi očmi, natančno urejenega, preskrbljenega z vsemi potrebnimi številkami. Da se ni ozirati na vadnice pri tem vprašanji, ker one nikakor ne odvežejo dotičnih šole vzdržujočih faktorjev njih zakonitih dolžnostij, smo uže poudarjali. Po razsodbi upravnega sodišča v analognem slučaji je vadnica le nek učni pripomoček za pripravnike, ne pa javna šola v zmislu postave. Trebalo je tedaj povpraševati tudi pri vodstvu tega zavoda, koliko nemških odgojen-cev se v njem nahaja, in tudi teh je bilo jemati v poštev. Da bi mestni zbor to bil storil, izvedel bi takoj, da je le na vadnici za dečke po povprečnem številu zadnjih petih let v Ljubljano pristojnih nemških učencev bilo 79, na vadnici za dekleta 45 nemških učenk, vsega vkup 124, tedaj trikrat več, nego zahteva deželni in državni šolski zakon za ustanovitev posebne javne ljudske šole. Mestni zbor ponižal se je v toliko, da se je posluževal v prevažni zadevi malostne odvetniške zvijačice — Nemec bi dejal: eines Advocatenkniffs — in cel6 to se mu ni posrečilo ! Niti izgovora nimajo, da bi olepšali svoje brezobzirno, nepravilno postopanje! In oglejmo si sedaj posledice, katere bode tako ravnanje vsekako moralo imeti. Mi stojimo v tej zadevi na jedino pravem stališči, ugajajočem državnemu in naravnemu pravu, Listek. Ivan Fedorovič Šponjka in njegova teta. Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, poslovenil XY. O tej povesti se d& povedati nova povest: meni jo je pravil Stepan Ivanovič Kuročka, ki je prišel iz Pravljice. Vedeti pa morate, da mi dela moj spomin take sitnosti, ki se no dado dopovedati : govori kaj, ali ne govori, njemu je vse jedno ■ prav tako je, kakor bi lil vodo v rešeto. Ker to svojo napako poznam, poprosil sem ga, da bi mi napisal povest v poseben zvezek. No, Bog mu daj zdravje, bil mi je zmerom dober človek, prevzel je zvezek in napisal. Potem sem ga jaz shranil v mali mizici, mislim, da jo dobro poznate; kader stopite skozi vrate, stoji tako-le v kotu. Ali stoj, kar pozabil sem, da še niste bili nikoli pri meni. Moja stara, s katero živiva vkupe uže trideset let, ni se v mladosti učila strinjajočem se isto tako z interesi slovenskega naroda kakor z občno pravico sploh. Naše misli izraža pedagogjčno načelo: „Slovenskemu otroku dajte slovensko, nemškemu nemško šolo." Le dejanjsko uresničite to načelo in takoj bode vsa pravda pri kraji. Ali če pojde po nazorih oue desetorice, katera je v zadnji seji mestnega zastopa bila prodrla s svojim nasvetom, kak rezultat se da pričakovati? Ministerska naredba je uže dovelj dokazala, da učna naprava ne misli privoliti v spremembo dosedanjega učnega ustroja na ljubljanskih mestnih šolah, dokler se ne spolnjujejo vsi pogoji za zakonito konečno ureditev. Kajti recimo, da hočeš odpraviti položaj, kateri se tebi vidi neumesten in nepravičen, vender ga ne smeš nadomestiti z razmerjem, katero je označeno po isti ali morda še večji krivičnosti. Sedaj niso ljubljanske mestne šole niti nemške, niti slovenske, temveč one so utr ak vi s t i čn e, dvojezične. Da odpraviš ta utrakvizem, kateri je škodljiv v pedagogičnem in v narodnem oziru, moraš pa vender le kaj ukreniti za deco nemških someščanov, kateri plačujejo vse šolske priklade ravno tako, kakor slovenski davkoplačevalci. Če se to ne zgodi, potem si postavil nemškega očeta pred mučno alternativo, ali iznarodi lastnega sina — in to bolf, kdo zna to bolje nego baš mi Slovenci? — ali pa z velikimi troški mu poiskati zavetja v kaki privatni učilnici. Pa tudi to sredstvo ima čestokrat svoje posebne nadležnosti. V Ljubljani na pr. je precej katoliških nemških starišev primoranih, svojo deco izročiti nemški pro-testantovski šoli. Istina je, da se tam tudi uči katoliški veronauk, toda skozi tisočere preboje uriva se, ne da bi krivda zadevala jednega ali drugega posameznika, v mlada srca tuj duh, tuje versko mišljenje. Mi sicer za svojo osebo se ne ogrevamo za strogo konfesijonelne ljudske šole, vender smo uverjeni, da bi ogromna večina slovenskih katoličanov v ljubljanskem mestu glasno pro-testovala, ako bi kedo hotel njih zarod vtakniti v kako slovansko protestantovsko šolo. brati — kaj bi ta greh tajil! In vidite, tako le enkrat zapazim, da peče kolače na nekakem papirju. Kolače peče vam ona, ljubeznivi bralci, neznansko dobre; boljših kolačev pač nikjer ne boste jeli. Jaz pogledam, kakšen papir pa je to spodej pod kolačem, in vidim, da je — popisan. Prav kakor bi srce v meni govorilo, stopim k mizici: — od vsega ni več niti polovice ! Vse druge liste je moja stara uže porabila za kolače. Kaj storiti? Na starost se vender ne boš sprl z njo! Lanskega leta sem imel priložnost iti skozi Pravljico; še prej ko sem prišel v mesto, naredil sem nalašč vozel v ruti, da pač ne bi zabil z nova povprašati Stepana Ivanoviča za konec. Pa to se mi je zdelo še premalo, vrhu tega sem še pri sebi sklenil: kakor hitro v mestu kihneš, moraš se spomniti tudi vozla. No, zastonj! Grem vam skozi mesto, kihnem, vbrišem se v ruto, ali vender sem zabil; še le, ko sem prišel šest vrst daleč od mestnih vrat, sem se spomnil. Ne ostane torej druzega, kakor da natisnemo povest kar tako brez konca. Ako pak želi kdo natančno vedeti, o čem se še dalje govori v Kar pa sebi ne želiš, tudi bližnjemu ne stori! In mladina slovenska ? Ne vemo sicer, če bode mestni zastop vztrajal pri svoji dosedanji negaciji, in vedno še se nadejamo, da se skoro prikaže prava večina ter s krepkimi rokami si prisvoji nadvlado v mestni dvorani, neboječ se strankarskega nasilstva, nezmeneč se za napade in psovke nekaterih radikalnih pisačev. Ali toliko je gotovo: dokler bode znana tri-murti v radikalni pagodi, dr. Zarnik, Hribar in dr. Tavčar, svoje muhe usiljevala šolskemu odseku in mestni zbornici, toliko časa bode tudi slovenski učenec na mestnih šolah ljubljanskih obsojen, mučiti se s seda n jo neprimerno utrakvistično metodo. Kajti vprašanje čisto slovenskih ljudskih šol je v Ljubljani tesno zvezano z drugim vprašanjem, z ustanovitvijo namreč nemških učilnic za nemške otroke. Obstoječe te zveze mestni zbor ne bode odpravil, tudi če sto tožeb vloži proti šolskim oblastvom, in ministerstvo sigurno jako mirno pričakuje trenotja, kadar se bode pred upravnim ali državnim sodiščem obravnaval pravni ugovor ljubljanskega mesta zoper njegovo uredbo. Stvar je po vsem jasna: da bi bil sprejet praktični nasvšt dr. Bleiweisov, da bi se vsaj nemške paralelke bile ustanovile na javnih mestnih iolah, takoj bi se bila uvedla glede slovenskih razredov ona od mestnega zbora sklenena, od deželnega Šolskega sveta in od ministerstva, dasi s pogojem, potrjena prenaredba, in imeli bi v osredji slovenskih pokrajin to, kar potrebujemo v prvi vrsti, kar željno zahtevamo toliko let — pravo slovensko ljudsko šolo! Vsled trme nekaterih gostobesednih gospodov pa, katerim so se drugi vsedli na limanice, so nam opravičene te nade za sedaj splavale po vodi, in ker uže danes jadikujete o ponemčevanji na ljubljanskih mestnih šolah, bodi vam rečeno naravnost, da germanizacija nikdar ni imela žarnejših zagovornikov in pokroviteljev v našem mestnem obzidji, nego je etat-major, generalni štab naših radikalnih junakov: Tavčar, Hribar nji, gre naj samo v Pravljico in naj popraša po Stepanu Ivanoviču. On mu to jako rad povč, ako bo želel, še cel6 vso povest od začetka do konca. Stanuje pa on prav blizu kamenite cerkve. Tam je dandanes majhna ulica; kakor hitro krenete v to ulico, dobite ga v drugih ali tretjih vratih. Ali še boljše: ko zagledate na dvorišči visok drog s prepelico in vam pride naproti debela baba v zelenem krilu (Stepan Ivanovič je — čemu bi tega ne povedal? — neoženjen) — tedaj je to njegovo dvorišče. Sicer pak ga morete dobiti tudi na trgu, kjer ostaja vsako jutro do devete ure, izbira ribe in zelenjavo za svojo mizo in se razgovarja z očetom Antipom ali pa s židom najemnikom. Spoznali ga boste precej, saj razen njega ne nosi nobeden hlač iz lepo pisanega platna in rumene suknje iz nankinga. Pa še jeden znak vam hočem povedati: kadar hodi, vedno maha z rokami. Uže pokojen tamošnji meščan, Denis Petrovič, pravil je zmerom, kadar ga je zagledal od daleč: „Glejte, glejte, tam gre malin na veter!" in strmoglavljeni njih idol dr. Zarnik! Novoustanovljena deutsch - krainische Verbindung Carniola bi jih takoj pri prvem komerzu lehko izbrala prvimi častnimi člani! N on possumus! oglasil seje mojster radikalne frazeologije v mestnem zastopu, g. dr. Ivan Tavčar, in žal! pritrdila mu je večina navzočih mestnih odbornikov. Ali so ti veliki državniki pač pomislili, da so s svojim sklepom najostrejše orožje v pest potisnili onim voditeljem nemške stranke, kateri od vlade vedno glasneje terjajo potrjenje znanega hra-nilničnega sklepa, koji na troške rezervnega zaklada ustanavlja nemško hranilnično šolo v Ljubljani? Pač nimamo pojma o konečni razsodbi visoke vlade glede tega perečega vprašanja, toda vprašati utegne ven-der-le marsikedo: če mestni zastop, klanjajoč se vplivu nekaterih nepremišljencev, dosledno odbija opravičene, v zakonu utemeljene zahteve ljubljanskih Nemcev, če z očitnim zaničevanjem prezira določbe deželnega šolskega sveta in naredbe visoke učne uprave, če dejanjsko preklicuje, kar je privolil bil še pred kratkim, namreč skrbeti tudi za pouk nemških otrčk, kako se more potem zahtevati, da se ovrže sklep kranjske hranilnice, ki lastnim ramam nalaga breme, do katerega ima mestna občina dolžnost in pravico? Vztrajajte v svojem uporu, gospodje mestni očetje, potem se pa nikar ne togotite, ako bodete vlado prisilili, pripoznati utemeljenost hranilničnega sklepa! In da hranilničua šola ne bode na korist narodni stranki, da bode imela več atraktivne sile v sebi, nego se sanja večini mestnih očetov, o tem baje ne potrebujemo obširnih dokazov. Rajše si oglejmo imena novih odbornikov, kateri so s svojim glasom Tavčarjevim nasvetom pridobili veljavo. Morda bodemo naleteli na jednega ali drugega, ki bode sicer korektno in dosledno se potezal za nazore zmedenega radikalstva v mestni sobani, sam pa svojo deco pošiljal — v hranilnično šolo! Dr. Riegerjev govor. Omenili smo uže, da je dr. Lad. Rieger govoril dnč 30. m. m. zvečer v „Češkem klubu" obširen govor, v katerem je temeljito pojasnjeval politično razmerje med Čehi in ogersko krono. V naslednjem podajemo častitim čita-teljem ves ta govor. Dr. Rieger je govoril: »Gospoda moja! Pred vsem vam moram povedati, da od mene ne smete pričakovati kakega visoko-političnega govora, tudi ne, da vam bom morda kaj posebno zanimljivega poročal ter vam kaj odkril, kakor se nadejejo nekateri časopisi. Pred vsem želim z vami govoriti nekoliko o zdanjem političnem položaji in vam poročati o nekaterih pomislekih, kateri so se mi za boravljenja mojega v Pešti urinili. Na dalje moram omeniti, da moje da- I. Ivan Fedorovič Šponjka. Uže štiri leta je, kar živi Ivan Fedorovič Šponjka v pokoju na svoji pristavi Vitrebenkah. Ko so ga še klicali Vanjušo, hodil je v Pravljico v okrajno šolo, in reči se mora, da je bil jako nraven in marljiv deček. Učitelj ruske slovnice, Nikifor Timofejevič Gerundium, pravil je rad, da ne bi nosil sabo v razred javor-jevega ravnila, ako bi bili pri njem vsi tako pridni, kakor Šponjka; s tistim ravnilom biti lenuhe in razposajence po rokah, presedalo mu je vže, kakor je zatrjeval. Šponjkovi zvezki so bili zmerom prav snažni, krog in krog obrisani s črto; niti jednega madeža ni bilo v njih. On je sedel zmerom na miru, roke je držal na klopi in upiral oči v učitelja; pred sabo sedečemu tovarišu ni nikdar obešal na hrbet kakih papirčkov, klopi ni razrezaval in pred uro ni nikdar pomagal stiskati se po klopeh. Ko je bilo komu treba, obrezati si z nožičem pero, obračal se je najrajši k Ivanu Fedoroviču, ker je dobro vedel, da ima ta vedno nožič pri sebi; in Ivan Fedorovič, ta- našnje predavanje, kakor je bilo napovedano, obseza prevelik program, ker bi o zdanjem položaji Ogerske govoriti ne bilo pohlevno in bi bilo naravnost nemožno, da bi po tako kratkem bivanji v Pešti hotel o vkupnein položaji Ogerske govoriti. Zato mi primanjkuje časa in bi tudi inače ne bilo lehko možno. Iz obile udeležbe pa uvidevam, da vas predmet mojega govora zanimlja. Saj je tudi po polnem umevno; mi živimo z ogerskim narodom v jednem cesarstvu in naše usode so bile skozi stoletja krepko združene. Mi smo bili od nekdaj jeden na drugega skoro navezani, in ta zamenivnost in sorodstvo naših razmer pokazalo se je najjasneje v zopetni volitvi vkupnih kraljev. Skozi dve celi stoletji vojevale so se češke vojne čete za svobodo Ogerske in velik, da največji del naših davkov se je porabil za obrambo ogerske domovine proti Turkom. Istotako se je borila ogerska vojna poleg naše v naših narodnostnih bojih in konečno je sporazum češkega naroda z ogerskim s poklicom jednega vladarja in jedne dinastije na oba prestola položil temelj zdanji monarhiji. Tak6 je šlo več stoletij. Ko bi se bila morala ko-uečno krona nemške države po delu Napoleona odvzeti avstrijski hiši, sklenil je cesar Franc, svojo veliko monarhijo in vse svoje združene države zjediniti pod vkupnim imenom, in sicer z razglasom z leta 1804, v katerem razglasu je avstrijsko monarhijo proklamiral cesarstvom, in v katerem je vzprejel naslov: cesar avstrijski. V tem razglasu se je posebno še poudarjalo, da se državno pravo naših mogočnih držav s tem ne bode oškodovalo ter da se bode to osebito pri kronanji kot kralja češkega in ogerskega tudi še na dalje varovalo. Še tedaj je bilo češko državno pravo z ogerskim državnim pravom postavljeno v jedno vrsto. Ko je pozneje prišlo burno 1848 leto, tedaj so bile vsekako v narodnostnih bojih, kateri so se izvojevali na ogerskih tleh, naše simpatije na strani tamošnjih Slovanov, dasi — tu se nečem spuščati v posameznosti — nam tudi to, kar smo z&nje storili, ni prineslo nikake koristi. Ko bi se bila dalje po daljšem času morala monarhija absolutizma oprostiti, zopet vzpre-jeti koustitucijonelno obliko, tedaj je branil slavljeni Eotvos iste politične in državnopravne nazore, katere je tudi češki narod za svoje imel. In ko se je pričakovani državni zbor sklical na Dunaj, se sicer tam naš narod kot tak ni reprezentiral, a uže tedaj je delalo naše plemstvo vkupno z ogerskimi zastopniki na prenovljenje Avstrije na podstavi državnega prava in na podstavi priznanja historičnega prava. Konečno ko se je vsled tega izdala oktoberska uprava in pozneje februvarski patent, ko smo mi Čehi pod protestom v dunajski parlament vstopili, tedaj smo bili mi Čehi, in jaz morem javno reči, jaz in dr. St. Smolka sva bila, katera sva ogersko državno pravo branila proti takozvani „izgubni teoriji." krat še priprosto Vanjuša zvan, jemal je svoj nožič iz malega koženega ovoja, katerega je imel privezanega za gumbuo luknjico na svoji sivi suknjiči; prosil je samo, naj se ne strže peresa z ostrilom, ker za to delo je topa stran, kakor je pristavljal. To lepo obnašanje je kmalu opozorilo nanj učitelja latinskega jezika, kateri je vzbudil uže po vsem razredu velik strah, da je le zakašljal v veži, še predno se je prikazal njegov kosmat plašč in njegovo od koz polepšano obličje na vratih. Ta strašen učitelj, kateri je imel na katedru zmerom dve bremeni šib in pri katerem je polovica razreda klečala, napravil je našega IvanaFe-doroviča za avditorja, ne gledč na to, da je bilo v razredu mnogo učencev, ki so bili bolj nadarjeni. Tukaj ne smemo pozabiti zgodbe, ki je imela velik vpliv na vse njegovo življenje. Nek učenec, kateri je bil njemu izročen, prinese v šolo v papir zavit in z maslom oblit štrukelj, da bi pridobil svojega avditorja za to, naj mu zapiše na svoj zapisnik „scit“, akoravno ni znal o svoji nalogi ni pet ni šest. Ivan Fedorovič bil je sicer zmerom pravičen, To je sploh znano in se tudi sploh priznava. — Tedaj smo bili tudi v Ogerski posebno popularni in imeli smo tam mnogo simpatij. In ravno to naše stališče, da nismo hoteli dopustiti, da si ožji državni zbor prisvoji pravico, odločevati o ogerskem državnem pravu, in zadeva, da tudi našega prava niso hoteli spoštovati, ta bil glavni vzrok, da smo tedaj pod protestom zapustili državni zbor. Predno smo to storili, podal se je jeden kolega iz naše srede, dr. Klaudy, v Pešto ter se je pogajal s slavnim Deakom, katerega smatrajo tudi Ogri stvariteljem zdanjega državno-pravnega razmerja. Deak je tedaj pokazal simpatije za češki narod, ko je dejal, da češko državno pravo stoji na isti podstavi kakor ogersko ter je izrekel prepričanje, da bodo Čehi in Ogri, kateri so bili navadno vkup in so v po polnem sporazumljenji delali, tudi zdaj vkupno borili se, da branijo avtonomijo proti poželjivosti one nemške stranke, katera bi z vsakim zgodovinskim pravom najrajši napravila tabulo raso. (Dalje prihodnjič. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Zadnja sesija državnega zbora se je včeraj pričela. Finančni minister dr. Dunajev-ski predložil je načrt proračuna za leto 1885 ter ga obširno obrazložil. Proračun za leto 1885 pomeni znaten napredek v trajnem konsolidiranji državnega gospodarstva, kajti deficit, ki je še lani iznašal 40 miljonov, iznaša za prihodnje leto le 15 miljonov. Skupni troški iznašajo namreč 519 893 166 gold., a dohodki 504816961 gold. A še ugodnejši prikaže se nam proračun, ako pomislimo, da deficit iznaša 15 miljonov le zaradi visokih izrednih troškov za železnice, monumentalne zgradbe itd., da .torej pravi upravni deficit iznaša le okolo l1/* miljona. — Uže dolgo, predno se je zborovanje pričelo, bili so skoro vsi poslanci zbrani v parlamentni dvorani. Predsednik objavil je 'najprej zahvalo Nj. veličanstva cesarja in cesarice za čestitke državnega zbora o priliki njih godu. Med predlogi, kateri so se izročili državnemu zboru, nahaja se zakonska osnova gledč začasnega 'prenehanja porote na Dunaji, v dunajskem Novem Mestu in Korneuburgu. Zedinjena levica obdržavala je predvčerajšnjem klubovo sejo, v kateri se je zaključilo interpelirati vlado glede vprašanja o severni železnici. Klubu pristopila sta poslanca dr. Kopp in dr. Hanisch. Najnovejši broj „Armeeverordnungsblatt“-a priobčuje naredbo, katera javlja, da s počet-kom leta 1885 stopi v veljavo nov predpis gledč postopanja v vojaško-častnih zadevah. Najbrže ima novi predpis svrho, omejiti dvoboj v c. kr. vojski. ali tedaj je bil ravno lačen in se ni mogel ubraniti skušnjavi: vzame torej štrukelj, postavi pred se knjigo in začne jesti; v to delo je bil tako zamaknjen, da celo ni zapazil, kako je v razredu nastala strašna tišina. Še le tedaj se ozrč, ko se je iz plašča stegnila strašna roka, prijela ga za uho in povlekla na sredo razreda. „Sem daj štrukelj! sem daj, pravim ti, ti malopridnež!" reče grozni učitelj, prime s prsti štrukelj ter ga vrže skozi okno; ali učencem, ki so tekali po dvorišči, strogo prepovč, pobrati ga! Potem krene ne-kolikrat Vanjušo jako močno po rokah — in po pravici: saj roke so bile krive, in ne kak drugi del telesa, ker so one štrukelj prijele. Bodi si kakor bodi, od tega časa pomnožila se je še bolj njegova plašnost, ki uže tako ni bila ravno majhna. Morda je ravno ta zgodba bila kriva, da nikdar ni želel stopiti v državno službo, ker je iz svoje skušnje znal, da se napake ne dado vedno prikrivati. Imel je uže skoro petnajst let, ko je prestopil v drugi razred, kjer se je namesto okrajšanega katekizma in štirih osnovnih računov učil obširnemu katekizmu pa knjigi o Tuje dežele. V nemškem državnem zboru doživel ,,'e včeraj Bismarck v novem zasedanji prvi poraz. Na dnevnem redu bil je Windthorstov od zveznega soveta uže dvakrat zavržen predlog glede preklica zakona ob izgona duhovnikov. Čeravno je Bismarck dvakrat govoril proti odobrenji omenjenega zakonskega načrta, bil je načrt vender sprejet z ogromno večino 217 glasov proti 93 glasovom Bismarckovih pristašev. Iz Petrograda se poroča, da se je ne-sporazumljenje med Rusijo in Vatikanom uže poravnalo in da se ruski zastopnik pri sv. Očetu kmalu zopet vrne v Rim. Glasovi o francoski ministerski krizi so zopet potihnili. V ministerskem svetu se je zaključilo, od komore sprejete amendements k volilni reformi za senat predložiti senatu, kateri bode se v » srebru..................... 83-25 Zlata renta..........................................104-70 5% avstr, renta.......................................97-45 Delnice ndrodne banke.............................871- — Kreditne delnice.................................... 306-30 London 10 lir sterling...............................123-20 20 frankovec.......................................... 9-75 Cekini c. kr...................................... 5'77 100 drž. mark .......................................60-15 Uradni glasnik z dni 5. decembra. Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. mest. deleg. sodniji v Ljubljani za katastralno občino R a či n a poizvedbe do 18. decembra 1.1.; — pri škofjeloški c. kr. okr. sodniji za katastralno občino Kališ e, poizvedbe dnč 15. t. m. ob 8. uri pri Fr. Šlibarji, obč. predstojniku v Selcah, in za katastralno občino Nemile dnč 17. in 18. decembra dopol. ob 8. uri pri Fr. Weslerji v Nemileh; — pri c. kr. okr. sodniji v II. Bistrici za katastralno občino Gorenji Zemon, poizvedbe dnč 15. decembra 1.1. Razpisane službe: V Spodnjem Logatcu služba okrajne babice z letno nagrado 36 gld. Prošnje, podprte s potrebnimi spričevali do 16. dnč decembra c. kr. okr. glavarstvu v Logatei. — Na jednorazrednici v Zagradcu služba učitelja v definitivnem name-ščenji; 400 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 20. dnč t. m. c. kr. okr. šolskemu svčtu v Novem Mestu. Tujci. Dnč 3. decembra. Pri Maliči: Odenthal, Hausner, Bock, Bart in Wessel, trgovci, z Dunaja. — Franz, lastnik parnega mlina, iz Lipnice. — Buchreiner, trgovec, iz Trsta. — Muley, zasebnik, z Vrhnike, — Fuchs, zasebnik, iz Kokre. Pri Slonu: Wakonigg, trgovec, s soprogo iz Radeč.— Stojanovič, trgovec, iz Prijedora. — Giorgis, trgovec, iz Št. Vincenca. — Trdina, trgovec, iz Pazina. — Kreutz, gozdar, iz Bosiljeva. Srečke z dnč 3. decembra. Brno: 38 33 28 79 41. Meteorologično poročilo. C ci O Ča» opazovanja Š t anj c bnro-motra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm g -o -r' 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-79 737-23 734-98 —13-0 + 1-6 + 3-6 vzh. sl. jzpd. sl. > d. js. obl. 300 dež Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. l£. v. Klemmayr & Fefl. Bamlierc-itva knjigarna v Ljubljani. International Line. Iz TRSTA direktno v NEW-Y0RK. Včliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje. V New-York — Odhod iz Trsta. Parnik „Surrey“ 4200 ton okolo 12. decembra. Popotniška kajuta 200 gld. — medkrov 60 gld. Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri J. Terkuile glavni agent za prevoz čez morje. Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst. Zaradi naklada pri Kniilianu d’Ant. Poglayen-u, glavnem agentu. (115) 12—12 Pri Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu ■v I^jio-Toljani se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič-Hiošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, L, II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjlinloa slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » > » Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 36 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld, 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Blajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld, 60 kr. Orožen Val., Spisi, 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. — Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr. Razlag; J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. Slomšek A. U., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld. 40 kr. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožioo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelkl, Rudečl kaplol in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčloi, Pritllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr. Odgovorni urodnik prof. Fr. Šu kij o. Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinraayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.