186 UDK 37:94(497.4Gorenjska)"1941/1945" 1.01 Izvirni znanstveni članek Prejeto: 3. 6. 2025 Damjan Hančič* Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine na Gorenjskem prek šolskega sistema 1 The German Occupier's Efforts to Germanize and Nazify Slovenian Youth in Gorenjska Through the School System 2 Izvleček V prispevku avtor predstavi prizadevanja nemških oblasti za ponemčenje slovenske mladine na Gorenjskem prek nemškega šol- skega sistema v času nemške okupacije v letih 1941–1945. Nemške oblasti so na tem območju jeseni 1941 uvedle izključno nemško osnovno in srednje šolstvo z nemško govorečimi uči- telji/icami pripeljanimi iz »starega rajha«. Namen te šole je bil indoktrinirati Gorenjsko tako v nemškonacionalnem smislu (izguba slovenske narodne zavesti in slovenskega jezika ter njuna zamenjava z nemško naro- dno zavestjo in nemškim jezikom) kot tudi v ideološko-političnem smislu (vzgajanje v nacionalsocialističnem duhu). Že na splošno s predpisi je bilo v tretjem rajhu določeno, do katerega nivoja izobrazbe se, glede na svojo rasno in politično oceno oz. stopnjo pridob- ljenega nemškega državljanstva, posameznik sploh lahko izobražuje. Nemške oblasti so kmalu uvidele neuspeh svojega dela, saj so * Dr. Damjan Hančič, znanstveni sodelavec, Študijski center za narodno spravo, e-pošta: damjan.hancic@scnr.si 1 Študija je nastala v okviru raziskovalnega programa Kršitve človekovih pravic in temeljnih svo- boščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju (P6-0380), ki ga sofinancira Javna agencija za razi- skovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS) iz državnega proračuna. 2 The study was conducted as part of the research programme Violations of human rights and fundamental freedoms in the Slovenian territory in the 20th century (P6-0380), which was co- financed by the Slovenian Research and Innovation Agency (ARIS) from the state budget. Abstract In the article, the author presents the efforts of the German authorities to Germanize Slove- nian youth in Gorenjska through the German school system during the German occupa- tion from 1941 to 1945. In autumn 1941, they introduced exclusively German primary and secondary education in the area, with Ger- man-speaking teachers brought from the “Old Reich” . The aim of these schools was to indoc- trinate the population of Gorenjska in both a German-national sense (the loss of Slovenian national consciousness and the Slovenian language, replaced by German national con- sciousness and the German language) and an ideological-political sense (education in the Nazi ideology). In the Third Reich, regulations generally determined the level of education an individual could attain, depending on their ra- cial and political assessment, or the level of German citizenship acquired. However, the German authorities soon realized that their 187 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... učenci za pogovor v svojem družinskem in sosedskem krogu še vedno uporabljali sloven- ščino. Za najmlajše šolarje so morale šolske oblasti konec leta 1944 in začetku 1945 izda- ti celo slovenski abecednik, da so se ti lahko najprej naučili vsaj toliko pisati in brati v materinem jeziku, da so jih potem laže učili nemščine. Nemški učitelji/ice in šolske zgrad- be zunaj mestnih središč pa so v letih 1943 in 1944 postajali tudi vedno pogostejše tarče partizanskih napadov, kar je dodatno omejilo uspeh ponemčevanja. Ključne besede: šolstvo, Gorenjska, ponemčevanje, druga svetovna vojna, nemška okupacija Keywords: education, Gorenjska, Germanization, World War II, German occupation Nemška okupacija Gorenjske in njena narodnostna sestava ob okupaciji Po zasedbi severnega dela slovenskega ozemlja aprila 1941 si je nemška civilna uprava prizadevala to ozemlje čimprej ponemčiti in ga pripraviti za priključitev k Nemčiji. Zato so izbrali tak način uprave, kot je bil leto dni prej vzpostavljen v zasedenih Alzaciji, Loreni in Luksemburgu. 3 Tako so območje Gorenjske z ljubljanskim Posavjem in Mežiško dolino z Dravogradom združili s sosednjo pokrajino (gavom) Koroško. Za šefa civilne uprave je bil sprva imenovan Franz Kutschera, decembra 1941 pa ga je nasledil dr. Friederich Rainer, ki je bil hkrati tudi koroški gauleiter. Za to območje so uporabljali izraz Zasedena obmo- čja Koroške in Kranjske. Gorenjski del nemškega okupiranega območja so sprva imenovali Südkärnten (Južna Koroška), a so ga že 17. marca 1942 spremenili v že več stoletij uveljavljeno ime Oberkrain (Gorenjska). 4 Spričo zelo majhnega števila Nemcev na Gorenjskem je bilo za nemške oku- pacijske oblasti toliko pomembneje, da se ob sicer dobri rasni oceni, ki je bila v prvih tednih okupacije ugotovljena na množičnih rasnih pregledih domačega 3 Tone Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za zgodovi- no delavskega gibanja, 20, 1980, št. 1–2, str. 37. 4 Vinko Skitek, Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2016, str. 323. efforts had failed, as the pupils and students continued to use Slovenian to communicate within their families and neighbourhood cir- cles. In late 1944 and early 1945, the school authorities even had to publish a Slovenian al- phabet book for the youngest schoolchildren, so that they could first learn to read and write sufficiently in their mother tongue and then be taught German more easily. In 1943 and 1944, German teachers and school buildings outside urban centres also became increasing- ly frequent targets of partisan attacks, which further limited the success of Germanization. 188 Šolska kronika • 1 • 2025 prebivalstva, 5 gorenjsko prebivalstvo čimprej ponemči. Problem je predstavljala slaba politična orientacija prebivalstva, zlasti močna slovenska narodna zavest. Po ugotovitvah nemških oblasti je bila tu mnogo močnejša kot na Spodnjem Šta- jerskem, zato so morali biti ponemčevalni ukrepi ustrezno milejši in previdnejši. 6 Šef civilne uprave Kutschera je oktobra 1941 v pismu vodji finančne službe pri Nemški delavski fronti (DAF) v Berlinu Heinrichu Simonu potarnal, da je »delo pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanja nemštva na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske še posebej težavno, saj skoraj 100 % prebivalstva predstavljajo Slovenci«. 7 Glede samega znanja nemščine pa naj bi po okupatorjevih virih ob okupaciji na spodnjem Štajerskem okoli 400.000 oseb ali okoli 70 % 8 prebivalcev ne obvladalo nemškega jezika, medtem ko je bilo takšnih na Gorenjskem okoli 140.000 ali 87 %. 9 To se sklada tudi z navedbo tedanjega kamniškega okrožnega propagandnega vodje Helmuta Ruschniga iz oktobra 1941, da je bilo na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske med 180.000 prebivalci najti le okrog 25.000 nem- ško govorečih, 10 kar znaša pribl. 14 %. V obeh pokrajinah je bilo opazno boljše znanje nemščine pri starejši populaciji, ki je znala nemško še iz časov Avstro -Ogrske, kot pa pri mlajši, ki se je v predvojni Jugoslaviji v šoli učila srbohrvaščine. Prvi ponemčevalni ukrepi Kot enega prvih pravno formalnih ukrepov pri ponemčevanju je šef civilne uprave za zasedena območja Koroške in Kranjske izdal odredbo, v kateri je do- ločil ukinitev vseh slovenskih društev, organizacij in zvez. 11 Drugi ukrep, ki se je časovno ujemal s prvim ali ga ponekod prehiteval, je bil izgon narodno najbolj zavednih Slovencev (duhovnikov, redovnikov/-nic, intelektualcev in vodilnih po- litičnih osebnosti) ter začetek naseljevanja pravih Nemcev. V zvezi s slednjim je ob uvedbi nemške civilne uprave prišlo na Gorenjsko nekaj nemškega uradni- štva in nameščenstva in nato še učiteljstva, vendar premalo, da bi lahko pomenili 5 Tone Ferenc, Izbrana dela, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 2, Raznarodovanje, ur. Mitja Ferenc, Historia : znanstvena zbirka oddelka za zgodovino filozofske fakultete univerze v Ljubljani, 13, Ljubljana, 2010, str. 221, 222. 6 ARS, SI AS 1626, Pooblaščenec Državnega komisarja za utrjevanje nemštva (DKUN), Bled, Ra- dovljica, t. e. 2, Pravila SHB kot vzorec za ravnanje na Gorenjskem, 19. 3. 1942. 7 ARS, SI AS 1626, t. e. 2, An den bevölmächtigen der deutschen Arbeitsfront Stabsleiter Simon, 9. 10. 1941. 8 Površina zasedene Spodnje Štajerske je znašala okoli 6782,12 km 2 , prebivalstva po štetju iz leta 1931 pa je bilo 568.215 (gl. Ferenc, 2010, str. 60). 9 Skupna površina Gorenjske in Mežiške doline je znašala 3478,97 km 2 , prebivalcev pa je na tem območju po štetju iz leta 1931 181.095 oseb oz. če odštejemo 17.695 prebivalcev Mežiške doline, dobimo podatek, da je štela Gorenjska 163.400 prebivalcev; od tega jih je živelo 65.116 v kranj- skem, 54.958 v kamniškem in 43.326 v radovljiškem okrožju (gl.: Gemeinde- und Ortsverzeich- nis der an den Reichsgau Kärnten angegliderten gefreiten Gebiete Oberkrains und Unterkärn- tens, Wien: Verlag der Publikationstelle Wien, 1942, str. 3). 10 Ruschnig, »Fünf Monate Arbeit des Kärntner Volksbundes«, https://www.karawankengrenze. at/ferenc/index.php?r=documentshow&id=168, 14. 2. 2025. 11 Skitek 2016, str. 192–197. 189 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... trdno jedro za ponemčevalno delo. Tudi naseljevanje nemških kmetov iz Južne Tirolske in Kanalske doline (zlasti v letu 1942) ni obrodilo želenih sadov. 12 Ob tem si je nemški okupator prizadeval z raznimi obnovitvenimi ali novimi gradbeni- mi deli ustvariti tudi čim bolj nemški zunanji videz tega območja. 13 Kljub vsem naštetim ukrepom je bila večina prebivalstva na Gorenjskem še vedno slovenska, zato je okupator vse moči usmeril v njegovo ponemčenje. Nemški okupator je pri svojih ponemčevalnih načrtih veliko pričakoval od množičnih raznarodovalnih organizacij, kot na primer Koroške ljudske zve- ze (nem. Kärntner Volksbund – KVB) in Hitlerjugenda (HJ) oz. Hitlermädela (HM). 14 Poveljstvo Hitlerjeve mladine za Gorenjsko so postavili v Radovljici, po njegovi ukinitvi 30. januarja 1943 pa so organizacijo razdelili na oddelke v Rado- vljici, Kranju in Kamniku. Cilj organizacije je bila nacionalsocialistična vzgoja mladine z vrsto predvojaške vzgoje, zato so zanjo prirejali razna šolanja, tečaje, taborjenja, športna tekmovanja itd. Nemški učitelji in učiteljice so bili v omenjeni mladinski organizaciji obvezni voditi oddelke in hkrati vzgajati kader iz vrst šol- ske in zunajšolske mladine. Posebnemu izboru in nadzoru so bili podvrženi tisti, ki so po srednji šoli nameravali študirati na nemških univerzah. 15 HM je obvezno pomagala pri kmečkih delih, propagandnih nastopih in političnih praznovanjih, sodelovala pri poštnih pošiljkah in pismih za nemške vojake itd. Posebni šoli za voditelje HM sta bili v Vrbi (Velden) pri Vrbskem jezeru in Landskronu na Ko- roškem. 16 Ponemčenje javne uprave, osebnih imen in priimkov ter slovenskih toponimov Vodja Koroške ljudske zveze Wilhelm Schick je v enem svojih govorov takoj po okupaciji poudaril, da »ne bo nikdar več mogoče, da bi ljudstvo, ki ima nemško kri, stalo v boju proti Nemčiji,« kajti »Južna Koroška je bila nekoč nemška nasel- bina in je tvorila marko rimske države toda nemške narodnosti. To področje mora postati zopet nemško, kot je bilo nekdaj …«. 17 Nemške oblasti so bile torej odlo- čene, da bo »nemščina kot občevalni jezik zavzela tudi v novih pokrajinah tisto mesto, ki ji gre. Zato se vsi ukrepi in odredbe za čimprejšnje izenačenje in duhovno zlitje teh pokrajin z ostalimi deli Reicha izvajajo odločno in dosledno. Za izvedbo svojih načrtov smatra uprava v teh krajih za zelo važno ponovno obuditev nem- škega materinskega jezika, ki so ga govorili predniki tolikih tukajšnjih prebivalcev 12 Damjan Hančič, Nemška kolonizacija kamniškega okrožja v letih 1941–1945, Časopis za zgodo- vino in narodopisje 94 (n. v. 59), 2023, št. 4, str. 94, 95. 13 Damjan Hančič, Gradbeni projekti nemškega okupatorja v Kamniku, Kronika: časopis za slo- vensko krajevno zgodovino, 71, 2023, št. 1, str. 195–216. 14 Ferenc 2010, str. 348–347. 15 Ferenc, Godeša 2009, str. 52–53. 16 Ibid. 17 »Boj proti boljševizmu. Prvi javni zborovanji na Južnem Koroškem. Bundesführer je govoril,« Karawanken Bote, 27. 9. 1941, str. 3. 190 Šolska kronika • 1 • 2025 /…/«. 18 Skladno s tem je bil uradni jezik v notranjem in zunanjem poslovanju organov nemške okupacijske uprave na vseh treh ravneh (pokrajinski, okrožni in občinski) samo nemški. Le v določenih primerih so dopuščali sočasno uporabo slovenščine. V manjših občinah, v katerih so upravo vodili Slovenci, pogovorni jezik ni bil nemški, temveč slovenski, uradni spisi pa nemški. 19 Da bi dosegle popolno ponemčenje, so nemške okupacijske oblasti izvajale še številne dodatne ukrepe. Dne 10. februarja 1942 je šef civilne uprave Rainer iz- dal Uredbo o zapisovanju imen in priimkov v nemški obliki na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske. 20 Po tej uredbi so smeli slovenska osebna imena v govorni in pisni obliki uporabljati le v nemški obliki, slovenska rodbinska imena pa pisati le v nemški obliki. 21 To je med drugim pomenilo, da je bilo slovensko različico imena treba povsem izpustiti iz uporabe in zapisa. Pri priimkih pa so morali biti zapisi slovenskih črk, ki jih nemški pravopis ne pozna, zapisana na nemški način (npr. š/ž – sch, č – tsch). 22 Prav tako je bilo v zvezi s tem treba do 1. junija 1942 urediti javno zapisovanje imen trgovskih in obrtnih obratov. 23 Nato je sredi avgusta 1942 šef civilne uprave Rainer objavil še dopolnilno uredbo o ponemčenju slovenskih imen in nemškem zapisovanju priimkov (družinskih imen) na zasedenih območjih Koroške in Kranjske, 24 v prilogi katere so objavili obširen, kar 83 strani dolg se- znam vseh slovenskih osebnih imen in priimkov z ustreznimi nemškimi prevodi oz. njihovimi nemškimi oblikami. 25 Kljub temu pa nacisti na svojem okupacij- skem območju niso šli tako daleč kot italijanski fašisti v Tržaški pokrajini v času med obema vojnama, ko niso samo poitalijančili slovenskih priimkov, temveč so si celo izmislili nove (na podlagi prevoda slovenskega priimka v italijanščino). 26 Marca 1942 so nemške oblasti za potrebe uradnega ponemčenja slovenskih krajevnih imen na Gorenjskem in v Mežiški dolini izdale posebno publikaci- jo Gemeinde- und Ortsverzeichnis der an den Reichsgau Kärnten angegliderten befreiten Gebiete Oberkrains und Unterkärntens (Imenik občin in krajev v koro- škemu gavu priključenih osvobojenih ozemljih Gorenjske in spodnje Koroške). 27 Sama preverba že prevedenih in ponemčenje dodatnih krajevnih imen pa sta bili zaupani posebni komisiji, ki je delo končala v letu 1942. Zato so v teh primerih do- puščali še naknadno dopolnitev oz. prenovo seznama nemških krajevnih imen. 28 18 »Nemščina kot mednarodni občevalni jezik,« Karawanken Bote, slovenska izdaja, 6. 9. 1941, str. 1, 2. 19 Ferenc 2009, str. 63. 20 Verordnungs- und Amtsblatt CZV, 26. 2. 1942, str. 56. 21 Ibid. 22 Ibid. 23 Ibid. 24 Verordnungs- und Amtsblatt CZV, 20. 8. 1942, str. 244 25 Sonderbeilage zu Stück 18, Jahrgang 1942. 26 Ferenc 2009, str. 93. 27 Gemeinde- und Ortsverzeichnis. 28 Gemeinde- und Ortsverzeichnis, str. 2, 3. Oberkrainer Gemeindegeschäftskalender für 1944, str. 32–62. 191 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... Ponemčevanje prek šolskega sistema Množični tečaji nemškega jezika poleti 1941 Okupacijske oblasti so poleti 1941 organizirale množične tečaje nemškega jezika, ki naj bi zajeli kar največji del prebivalstva. Ti poletni jezikovni tečaji so predstavljali uvod v uvedbo izključno nemškega šolstva na Gorenjskem jeseni 1941. Nemški okupator je na Gorenjskem priredil dva vala nemških jezikovnih tečajev za šoloobvezno mladino in odrasle na vseh šolah na Gorenjskem. Po navedbah časnika Karawanken Bote se je v poletnih mesecih 1941 dve tretjini učiteljstva iz avstrijske Koroške prostovoljno javilo za pomoč pri izvajanju teh tečajev. 29 Dne 13. julija 1941 so jih pripeljali 415; ti so vodili tritedenske tečaje nemščine, dopoldne za šoloobvezne otroke in zvečer za odrasle. Ker so 3. avgusta ti učitelji odšli, so nato pripeljali več kot 200 učiteljev in učiteljic, ki so vodili štirinajstdnevne teča- je. 30 Iz neke okrožnice šolskega komisarja za kamniško okrožje Helmuta Prascha je razvidno, da niti k večernim tečajem nemščine za odrasle niso smeli pritegniti slovenskih učiteljev, četudi bi ti znali nemško. 31 Da bi jih uporabili, so morali predhodno opraviti »prešolanje v rajhu«, 32 kar pa je bilo precej težko izvesti, saj so večino učiteljev nemške oblasti v prvih tednih okupacije izgnale iz Gorenjske. 33 Vsak nameščeni učitelj je moral izpolniti naslednjo nalogo: vsak dan ob 8. uri je moral opraviti štiri pedagoške ure pouka nemščine za mladino, vsak dan (z izje- mo sobote in nedelje) pa dve pedagoški uri nemščine za odrasle. 34 Tudi v javnosti je skušala nemška oblast po svojih medijih prikazati tečaje kot uspešne: »Spoče- tna bojazljivost otrok se je spremenila v navdušenje. Prvi je zikovni tečaji se bližajo svojemu koncu. Povsod smo se lahko prepri čali o popolnem uspehu težavnega delovanja učiteljev in učiteljic tudi v najmanjših krajih, akoravno je bilo večkrat treba premagati razne neprilike.« 35 Tečajev nemščine pa oblasti niso omejile zgolj na posredovanje jezikovnega znanja, ampak so jih uporabile tudi posredno kot propagando za Hitlerja, nacizem in nemški rajh. Vodja civilne uprave Kutschera je nemškim učiteljem in učiteljicam, ki so prišli poučevat na Gorenjsko, celo de- jal, da so v prvi vrsti prišli kot vzgojitelji in da njihovo delo leži s tem z vso težo na političnem polju. 36 Ker pa je bilo poleti veliko kmečkega dela, so ljudje posto- poma začeli izostajati in število tečajnikov je že poleti 1941 upadlo za več kot 50 29 »Die Deutschkurse in Südkärnten haben begonnen,« Karawanken Bote, nemška izdaja, 19. 7. 1941, str. 2. 30 Ferenc 2010, str. 349–350. 31 Ibid. 32 Marko Trobevšek, Pri pouku načeloma govorimo samo nemško – Vpogled v didaktiko nacistič- ne šole na zasedenem Gorenjskem, Kamniški zbornik, 26, 2022, str. 199. 33 Hančič, Okupatorjeve izselitve civilnega prebivalstva v okrožju Kamnik med drugo svetovno vojno. Prispevki za novejšo zgodovino 65, 2025, št. 1, str. 211–215. 34 Trobevšek 2022, str. 199. 35 »Uspehi nemškega učiteljstva v jezikovnih tečajih na Južnem Koroškem,« Karawanken Bote, slovenska izdaja, 2. 8. 1941, str. 3. 36 Ibid. 192 Šolska kronika • 1 • 2025 odstotkov. Pa tudi neugodne politično-vojaške razmere so povzročale nenehno padanje obiska tečajev. Na Gorenjskem so sicer od poletja 1941 do junija 1943 pri- redili okoli 1920 tečajev nemščine z okrog 44.000 tečajniki. 37 V celinskem delu Slovenije (Štajerska, Koroška in Gorenjska) je v preteklosti – deloma obstaja še danes – obstajal močan vpliv nemškega jezika na slovenski pogovorni jezik, saj so lokalni prebivalci za številne izraze uporabljali nemške besede. Med ohranjenim arhivskim gradivom šolskega referenta za kamniško okrožje je tako najti seznam takšnih besed, 38 ki ga zaradi morebitnega prouče- vanja na drugih znanstvenih področjih (npr. germanistika, komparativistika, slavistika (narečja)) objavljamo v celoti. Namen izdelave seznama ni znan; morda so ga hotele nemške šolske oblasti uporabiti kot pomoč pri poučevanju nemščine ali pa ga imeti zgolj kot dokaz dosežene stopnje ponemčenja slovenskega jezika na zasedenem območju. Seznam slovenskih popačenk iz nemščine, ki so se v času okupacije upora- bljale v vsakdanjem slovenskem pogovornem jeziku na Gorenjskem 39 Slovenska/gorenjska narečna popačenka Nemški izraz Pomen besede v današnji knjižni slovenščini ajprem Einbrenn podmet ajmoht Eingemachtes enolončnica, obara knedel Knödl cmok zos Sauce omaka šnicel Schnitzel zrezek rostpratl Rostbraten pečenka melšpajz Mehlspeise sladica šmorn Schmarren praženec tenstati dünsten (po)dušiti pohati backen cvreti poštavbati einstäuben potresti s sladkorjem paca Beize marinada šporhert Sparherd štedilnik ror Backofen pekač šefla (Suppen)schöpfer zajemalka ribežen Reibeisen strgalo zolzen Säuse »pijanka«? 37 Ferenc, Godeša 2009, str. 52–53. 38 ARS, AS 1603, t. e. 48, Sicherheitsdienst des RF-SS, Aussenstelle Stein, »Die Hausfrau spricht 'slowenisch'«. 39 Seznam v obliki tabele na osnovi arhivskega vira, ki se hrani v: ARS, SI AS 1603, t. e. 48, Si- cherheitsdienst des RF-SS, Aussenstelle Stein, Die Hausfrau spricht 'slowenisch', izdelal avtor prispevka dr. Damjan Hančič. 193 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... Slovenska/gorenjska narečna popačenka Nemški izraz Pomen besede v današnji knjižni slovenščini pohane šnite gebackene Scnitten ocvrte rezine zenf Senf gorčica filati Füllen nadevati fila die Fülle nadevanka šnitlih Scnittlauch česen klofati Klopfen tolči nudelni Nudeln rezanci bleki Fleckerln krpice (iz testa) moderc Mieder nedrček cimr Zimmer soba štibelc Stübchen manjša soba kamrca Kämmerchen soba kevder Keller klet štenge Stiege stopnica rom Rahmen okvir štekar Stecker vtičnica franže Fransen črepinje firnk Vorhang zavesa poušter Polster vzglavnik poušterciger Polsterüberzug prevleka za vzglavnik štolfciger Stoppel-zieher potezna vrv za splakovanje wc-ja vekerca Weckuhr budilka nahkastel Nachtkästchen nočna posoda veš Wäsche perilo nadelc Lade (Schieblade) predal žajfa Seife milo lavor Lavoire lavor krugelca Krug pivski vrček cajtenge Zeitung časopis pedenter Bedienstteter služabnik špitau Spital bolnišnica ajmar Eimer vedro vaserlajtunga Wasserleitung vodovod podn Boden tla malerija Malerai bolezen cimperman Zimmermann mizar šušter Schuster čevljar tišler Tischler mizar borštnar Förster gozdar 194 Šolska kronika • 1 • 2025 Slovenska/gorenjska narečna popačenka Nemški izraz Pomen besede v današnji knjižni slovenščini ašnpehr Aschenbecher pepelnik širhaklc Schürhacken poker toplar Dopller (Doppelharfe) dvojni kozolec špajza Speisekammer shramba flaša Flasche steklenica šnopc Schnaps žganje pinta Band povoj špaga Spagat (Bindfanden) vrv lajšta Leiste letvica, deščica cegelc Zettel listek ferdirban verdorben pokvarjen kahelca Kacheln (Nachtopf) nočna posoda štacuna Station (Kaufladen) trgovina, prodajalna ajsenponer Eisenbahner železničar puter Butter maslo grabn Graben jarek fajmošter Pfarrmeister župnik cukerbeker Zuckerbäcker slaščičar flek Fleck madež štruca Strutze štruca kruha rekelc Rock jopič krogelc Kragen ovratnik firtah Vortuch predpasnik švindler Schwindler Goljuf gaunar Gauner Lopov bratfon Brattpfane Ponev kastrola Kastrole Lonec pleh Blech (Backblech) pločevina, pekač župa Suppe Juha glaš Glas kozarec šalca Schale skodelica talar Teller krožnik vaga Wage tehtnica deka Decke (Bettdecke) Odeja tuhna Tuchent velika pernica lajntuh Leintuch rjuha kosten Kasten (Schrank) omara za obleke lampa Lampe svetilka 195 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... Slovenska/gorenjska narečna popačenka Nemški izraz Pomen besede v današnji knjižni slovenščini antla Handtuch Brisača fecno Fetzen drobec, krpica šparati sparen varčevati bana Wanne kopalna kad špegu Spiegel zrcalo špegle Spiegl ogledalo (prenesen pomen) = očala štumfi Strümpfe nogavice oringelni Ohrringe uhani ringa Ring obroč ketna Kette veriga kampl Kamm glavnik štrumpantelni Strumpfbänder podvezice durhšlag Durschlag (Sieb) grobo sito farba Farbe barva cigaretenšpic Zigarettenspitze cigaretnica knof Knopf gumb štrikati stricken plesti heklat häkeln klekljati štangca Stange igla za pletenje gloncati glänzen počistiti do sijaja pucati putzen čistiti ribati reiben temeljito očistiti štrihati streichen barvati šmirati schmieren namazati z oljem malen Mühle mlin drot Draht žica šnajctihl Schneuztuch robec za nos taška Tasche torbica kitla Kittel halja šos Schoss (Frauenrock) ženska halja geltašelc Geldtasche denarnica briftašlc Brieftasche denarnica gartl Garten vrt fajerzajg Feuerzeug vžigalnik cvirn Zwirn nit raufenkerer Rauchfangkehrer dimnikar štrik Strick vrv cegu Ziegl zidak, opeka 196 Šolska kronika • 1 • 2025 Slovenska/gorenjska narečna popačenka Nemški izraz Pomen besede v današnji knjižni slovenščini polkn Balken (Fensterbalken) polkno zaštofat stopfen (verstopfen) zamašiti peglati bügeln likati peglezen Bügeleisen likalnik filfeder Füllfeder nalivno pero štala Stall hlev šupa Schuppen lopa ligeštul Liegestuhl ležalnik štender Ständer steber luster Luster lestenec bajer Weicher bajer špilati spielen igrati ofreh Polterabend fantovščina šnura Schnur vrvica montl Mantel plašč lampenširm Lampenschirm senčilo za svetilko druker Druckknöpfe zaskočne sponke štrudl Strudel (Apfelstrudel) jabolčni zavitek fajerberker Feuerwehrler gasilec šprica Spritze Brizgalna/injekcija cvek Nagel žebelj cofki Zöpfe pletenica pluzna Bluse bluza žemla Semmel žemlja lajbeč Leibchen telovnik vestje Weste telovnik fingert Fingerhut naprstnik drek Dreck blato frichtelc Früchtchen neotesanec trotl Trottel idiot Uvedba izključno nemškega osnovnega šolstva Poseben pomen pri ponemčevanju so nacisti pripisovali otroškim vrtcem in osnovnim šolam. Otroške vrtce in osnovne šole so imeli celo za trdnjave ponem- čevanja, s katerimi ta stoji ali pade. 40 Okupator se je na Gorenjskem glede šolstva 40 Ferenc, Godeša 2009, str. 52–53. 197 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... držal teh pravil: 1. da morajo biti samo nemške šole, v katerih bodo poučevali samo v nemščini, 2. da ne bo niti dvojezičnega pouka niti manjšinskih šol, 3. da bosta delo nemške šole in delo nemške mladinske organizacije tesno povezani in postavljeni na skupne temelje, 4. da bo šola središče vsega ponemčevalnega dela v šolskem okolišu. 41 O značilnostih okupatorjevega osnovnega šolstva na območju Gorenjske imamo doslej objavljenih nekaj lokalno obarvanih raziskav, med katerimi je treba omeniti raziskavo Toneta Ferenca o medvojnem delovanju nemškega šolstva v kamniškem okrožju 42 in novejšo raziskavo Marka Trobevška o didaktičnih vidikih poučevanja nemškega jezika v času okupacije. 43 Analizo de- lovanja 124 šol, ki so bile v času okupacije 1941−1945 ob okupacijskih mejah (med njimi tudi nekatere na območju Gorenjske oz. koroškega gava) so pred nekaj leti pripravili tudi študenti zgodovine pod vodstvom doc. Balkovca. 44 Nekaj novosti je prinesel tudi nedavni članek avtorja tega prispevka o odnosu nemškega oku- patorja do gorenjskih dijakov in študentov, ki so se izobraževali znotraj ali zunaj nemškega zasedbenega ozemlja. 45 Nemške okupacijske okrajne/okrožne oblasti so že kmalu po prihodu zaprle slovenske šole, učitelje pa deportirale v začasno internacijsko taborišče v Šentvid pri Ljubljani in jih nato skupaj z družinskimi člani izgnale z območja rajha. 46 Tudi prvi ukrepi novih okrajnih/okrožnih šolskih nadzornikov so bili prepoved, da bi šole uporabljale slovenske žige, obrazce in slovenska imena krajev in šol, ter ukaz, naj odstranijo vse slovenske in dvojezične napise s šolskih poslopij. 47 Septembra 1941 se je pričel na večini osnovnih šol na Gorenjskem reden šolski pouk izključno v nemščini, zato je bilo na šolah v vseh treh gorenjskih okrožjih nameščeno skoraj brez izjeme nemško govoreče koroško učiteljstvo. 48 Tako so izmed avstrijskih uči- teljev in učiteljic, ki so poleti 1941 prišli vodit tečaje nemščine, jeseni kar 260 teh učiteljev uporabili za poučevanje šoloobveznih slovenskih otrok. 49 Od nekdanjih slovenskih učiteljev so jih znova zaposlili le 60, vendar ne za poučevanje na Go- renjskem, pač pa na avstrijskem Koroškem. 50 Okupator se je sicer zavedal težav pri tako hitri uvedbi povsem nemške šole: »Skušnje iz jezikovnih tečajev kažejo, 41 Ferenc 2010, str. 94. 42 Ferenc 2010, str. 348 – 371. 43 Trobevšek 2022, str. 197–201. 44 Kenan Kozlica, Anja Avbelj, Nika Kocjan, Rok Kraševec, Martin Nedoh, Veronika Škofljanec Ja- godic, Analiza šolskih poročil o stanju šol v času okupacije 1941−1945 na Slovenskem, Retrospek- tive II, številka 2–3, znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja, str. 96–124. 45 Damjan Hančič, Odnos nemškega okupatorja do slovenskih študentov z Gorenjske, Šolska kro- nika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 33, 2024, št. 2–3, str. 325–341. 46 Ferenc 2010, str. 349; Hančič 2025, št. 1, str. 215, 216. 47 Ferenc 2010, str. 349 48 Ibid., str. 353–361. Glej tudi: SI AS 1603 t. e. 50. 49 Ferenc, Godeša 2009, str. 52–53. 50 Ibid. 198 Šolska kronika • 1 • 2025 da delovanje nemške šole ne bo lahko; učiteljstvu bo treba mnogo navdušenosti in idealizma. Dobri uspehi šesttedenskega počitniškega pouka pa bodo olajšali šoli njeno delo.« 51 Učni pripomočki, učni načrti za učenje nemščine in novi red v razredih Šef civilne uprave Kutschera je na predlog nacistične učiteljske zveze (NS Lehrerbund) šolam na Gorenjskem za pouk brezplačno zagotovil 15.000 nemških prvih čitank, 5000 učnih knjig za nižjo in višjo stopnjo, 10.000 knjig s podobami Zum Reigen herbei avtorja Antona Anderluha 52 in 15.000 izvodov pomožne knjige Wir lernen Deutsch profesorja Karla Miklitscha. 53 Ohranili so se tudi natančni učni načrti za pouk nemščine, ki po eni strani pričajo o prizadevanju nemških šolskih oblasti oz. učiteljev, da se slovenski otroci dobro naučijo nemškega jezika, po drugi strani pa, da jih čim bolj politično-ide- ološko indoktrinirajo v smislu nacistične ideologije. 54 Kako naj bi potekal pouk v osnovni šoli med okupacijo, povzemamo iz priporočil, ki jih je izdelal pooblaš- čenec za področje šolstva pri političnem komisarju v Kamniku v letih 1941 in 1942 Helmut Prasch. 55 Prvi teden so obravnavali samostalnike s členi, dneve v tednu in imena me- secev, številke, čase na uri ter imena s priimki, drugi teden pa so ob že naučenih samostalnikih predelali še glagole. Sledilo je delanje množinskih oblik (na pri- mer: »Die fünf Mädchen singen«). Vadili so govore v trgovini (»Heil Hitler! Bitte 2 kg Mehl. Was ko stet das Mehl? 2 Mark 20 Pfennig. Hier ist das Geld. Danke«). V tretjem tednu so ob naučenih samostalnikih uporabljali pridevnike pa tudi iz- raze za okoliščine (vorn, hinten, hoch, tief, gross, klein, gelb, rot, weiss). Kar so dopoldne predelali s šolarji, so zvečer v isti obliki uporabili pri tečaju za odrasle. 56 Tudi v šolskih razredih so uvedli nov red. Vodja razreda je ob vstopu učitelja v prostor moral na glas zaklicati: »Achtung!« (Pozor!) Ob tem so morali vsi v razredu nemudoma vstati. Ko je učitelj pozdravil, se je mladina glasno in kratko odzvala: »Heil Hitler!« Vodja razreda je pred odhodom domov usmerjal učence, da se niso prerivali, itd. Vsak šolski dan se je začel s pesmijo v zboru. Vaditi je bilo treba naslednje pesmi: Singend wollen wir marschieren, Ob es stürmt oder schne- it, Die blauen Dragoner, Graue Kolonnen, War einst ein junger Sturmsoldat, Das Lied des Volkes. Priljubljene so bile zlasti igre na trati, tekme in igre z žogo. Za vsak dan pouka je učitelj izdelal podrobno pripravo in si natančno pripravil tudi 51 »Od meseca septembra naprej nemške šole na Južnem Koroškem«, Karawanken Bote, slovenska izdaja, 30. 8. 1941, 3. 52 Anton Anderluch (1896–1975), koroški učitelj in zapisovalec koroških narodnih pesmi. 53 »50.000 šolskih knjig za Südkärnten,« Karawanken Bote, 18. 10. 1941, str. 5. O značilnosti nemške didaktike v času vojne glej: Trobevšek 2022, str. 197–201. 54 SI AS 1603, t. e. 54, Učni načrt za 4., 5. in 6. teden pouka, glej tudi ARS, AS 1603, t. e. 55, Die Parole des Monats. 55 Trobevšek 2022, str. 198, 199. 56 Ibid. 199 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... risbe, ilustracije, učna izhodišča, predmete za ponazorilo itd. Vsak učitelj je mo- ral za vsak dan v tednu napisati izčrpno poročilo, da je njegov sodelavec – učitelj v 2. turnusu – vedel, kje mora nadaljevati. Malo kasneje, po nekajmesečnih izkuš- njah z vpeljavo pouka v nemščini, so v blejskem uradu DKUN celo predlagali, »če ne bi bilo dobro uvesti starega preizkušenega pruskega modela šole, ko bi poleg poklicnega učitelja/ice bil v razredu prisoten še 'laični učitelj' iz vrst ranjenih pod- častnikov nemškega vermahta. Ti podčastniki bi imeli nalogo skrbeti tako za še boljše seznanjanje otrok z nemščino kot predvsem za učenje reda in discipline«. 57 Kakšen je bil med nemško okupacijo na osnovnih šolah pouk v praksi, nam pričajo tudi razni spominski zapiski tedanjih šolarjev: »Najprej smo dobili šo- loobvezni otroci dopisnice za dvomesečni tečaj nemščine v šoli. … Učiteljice so bile večinoma Nemke iz rajha (predvsem Korošice, vendar se ni nobena izdala, da razume slovensko). Na tabli in po stenah so bile obešene že poznane velike slike iz slovenske osnovne šole (krava, konj, pes, kokoši itd.) in začelo se je: »Was ist das?« Začeli so nas intenzivno germanizirati. Poleg tega, da so nas to poletje nemški učitelji nagovarjali že izključno v nemškem jeziku, so nas skoraj sleherni dan vodili po mestnih ulicah, kjer smo morali ob strumnem korakanju prepevati nemške, v glavnem nacistične pesmi. Najpogosteje smo morali zapeti: »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit ...« 58 Tudi kasneje so imeli pouk izključno v nemškem jeziku. V šolo skupaj s slovenskimi otroki ni hodil noben nemški uče- nec. Ti, otroci priseljenih nemških uradnikov, so imeli čisto posebno šolo, starejši so hodili v Kranj ali celo v Celovec. 59 Da bi bil proces germanizacije hitrejši, so fantom, starejšim od 12 let, predpisovali nekakšno obvezno predvojaško vzgojo, in sicer v okviru organizacije Hitlerjugend. Takšno obveznost so imeli enkrat na teden v popoldanskem času. Tam so korakali in peli nacistične pesmi. Kasneje, ko so se začela zavezniška letalska preletavanja in bombardiranja, so morali učenci v šoli prekiniti pouk in iti v zaklonišče. Ko so se teh lažnih alarmov že navadili, so namesto v zaklonišče hodili igrat nogomet na travnik, česar mnoge nemške učiteljice niso odobravale. 60 Ideologizacija šolske mladine v nacionalsocialističnem smislu Nemški šolski sistem je poleg ponemčenja težil tudi k temu, da bi prebival- ci na zasedenem ozemlju čimprej prevzeli nacionalsocialistično ideologijo. To je bilo v prvi vrsti pomembno pri vzgoji mladih generacij. S kakšno vsebino so okupacijske oblasti skušale prek šolskega sistema širiti svojo ideologijo, priča pri okrožnem referentu za šolstvo ohranjena brošura z naslovom Die Parole des Mo- nats, ki jo je izdalo koroško gavsko vodstvo NSDAP. 61 V brošuri prikažejo stališče 57 SI AS 1626, t. e. 2, Pravila SHB kot vzorec za ravnanje na Gorenjskem, 19. 3. 1942. 58 Jernej Stele, »V Kamniku pod nemško okupacijo,« Kamniški zbornik 15, ur. Marjeta Humar (Kamnik: Občina Kamnik, 2000), str. 203. 59 Ibid. 60 Stele 2000, str. 205. 61 SI AS 1603, t. e. 55, brošura Die Parole des Monats, Klagenfurt, Februar 1944. 200 Šolska kronika • 1 • 2025 nacistične stranke in njenega firerja Adolfa Hitlerja do določenih pomembnih domačih in mednarodnih vprašanj. Med temami, ki so jih poudarili, so bile: boj med različnimi idejami oz. ideologijami, kako si Hitler predstavlja t. i. novi red v Evropi pod nemškim vodstvom, kakšen naj bi bil ta red, kar zadeva posamezne narode glede na gospodarstvo, socialo, kulturo in pravo. Kritizirali so versajski družbeni red, zanikovali nemško krivdo za izbruh 2. svetovne vojne, pojasnjevali nemško izgubo kolonij, predstavili značilnosti angleške in ruske politike do Evro- pe, pisali o angleško-ruskih odnosih, o namenu Anglije, da uniči nemški narod, o zbiranju evropskih sil za boj proti nemških sovražnikom, o ustanovitvi velike arabske države, o politiki do Sredozemlja in Afrike, izpostavili pa tudi vpraša- nje odnosa Tretjega rajha do Južne Tirolske, itd. 62 Omenjeni vsebinski sklopi so obravnavani v strnjeni obliki – kratko in jedrnato, zato so bili primerni tudi za podajo vsebine v šoli. Posebne šole za otroke nemških uradnikov in funkcionarjev Poleg navadnih osnovnih (ljudskih) šol so na območju Gorenjske ustanovili tudi t. i. Heimschulen (domače šole) oz. šole za otroke nemških funkcionarjev in uradnikov, ki so prišli službovat na Gorenjsko. Tudi njihov namen je bil vzgajati nemške otroke v nemškem nacionalsocialističnem svetovnem nazoru, pri čemer je bil nivo pouka izenačen s stopnjo zahtevnosti šolanja drugod v rajhu. 63 V Nem- čiji so bile te šole po prihodu nacistov na oblast ustanovljene zato, da bi poleg t. i. nacističnih internatnih visokih šol (Napola) in t. i. šol Adolfa Hitlerja za vzgojo nacističnih izbrancev tudi drugim dečkom in deklicam v rajhu omogočili prido- bitev različnih šolskih kvalifikacij. 64 Na zasedenem Gorenjskem so bile te šole ustanovljene zato, da »so neodvisno od krajevnih potreb sprejemale otroke tistih staršev, ki prebivajo v tujini ali vršijo službo izven nemške države, otroke staršev, ki morajo kot politični vodje, oficirji ali uradniki pogostokrat menjati svoje bivališče ter se zatorej ne morejo dovolj posvečati vzgoji svojih otrok«. 65 Možnost obisko- vanja teh šol so imeli tudi slovenski otroci, in sicer »otroci kmetov, delavcev in obrtnikov, ki so posebno nadarjeni in jim je treba posvečati več skrbi«. 66 Šole so 62 Ibid. 63 Za šolanje otrok nemških naseljencev na Gorenjskem so spomladi leta 1943 nemške oblasti razmišljale tudi o preureditvi Škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani v t. i. Umsiedlerschule, vendar do tega zaradi pomanjkanja primernega prostora ni prišlo; poslopje so namreč namenili neki drugi nacistični Nacionalno-politični vzgojni ustanovi (glej SI AS 1626, t. e. 2, dopis Mair Kaibitscha z dne 3. 3. 1943). 64 Deutsche Heimschulen, Nemška Wikepedija: https://de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Hei- mschule_Schlo%C3%9F_Iburg (pridobljeno, 11. 3. 2024). 65 »Zanimivosti,« Karawanken Bote, 11. 10. 1941, str. 5. 66 Ibid. 201 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... bile urejene ločeno za fante in dekleta. Ureditev srednjega šolstva za slovensko mladino na Gorenjskem med okupacijo Če je bilo osnovno šolstvo na zasedenem Gorenjskem za vse obvezno, pa je bilo drugače z nadaljnjim šolanjem. Nemški osnovnošolski učitelji na zasedenih območjih Gorenjske in slovenske Koroške so morali na spričevalu vsakega učen- ca ali učenke označiti, ali je imel nemško državljanstvo na preklic ali pa je bil zaščitenec nemške države. 67 Za imetnike polnopravnega nemškega državljanstva je bila namreč srednja šola oziroma poklicna šola obvezna. Vsi tisti, ki so prejeli nemško državljanstvo na preklic, in to je bila velika večina slovensko govorečih Gorenjcev, so morali enako kot tisti s polnopravnim državljanstvom po končani osnovni šoli dokončati tudi poklicno šolo, na srednjo šolo pa so se lahko vpisali le, če so dobili primerno rasno in politično oceno ter dovoljenje šefa civilne upra- ve. Taki učenci so se lahko vpisali tudi na visokošolsko ustanovo, vendar so morali dobiti ustrezno oceno okupatorjevih lokalnih in okrožnih oblasti, ki so jim lahko takšen študij dovolile ali ne. Tisti, ki pa so bili pri podelitvi državljanstva razpo- rejeni v najnižjo kategorijo, t. i. zaščitenci nemške države, so lahko obiskovali osnovno šolo le, če je imela posamezna šola za to dovolj prostora in dovolj učite- ljev. Imeli so tudi možnost obiskovati poklicne šole ob dobri politični oceni, niso pa smeli obiskovati srednjih šol in višjih ter visokih šol. 68 V zvezi z začetkom srednješolskega izobraževanja po okupaciji je načelnik šolskega oddelka pri šefu civilne uprave dr. Franz Koschier v začetku julija 1941 objavil razglas, naj se učenci in učenke višjih šol (gimnazije, realne gimnazije, učiteljišč), ki imajo bivališče na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, razen učenk in učencev dotedanje realne gimnazije v Kranju, do 20. julija 1941 javijo pri šolskem pooblaščencu političnih komisarjev v Kranju, Radovljici, Kamniku, Škofji Loki in Litiji ter naj prinesejo s seboj prepis zadnjega šolskega spričevala. 69 Z namenom, da se razbremeni višja šola v Kranju, je izdal navodilo, da dijaki, ki stanujejo ob progi proti Bohinju ali Jesenicam, lahko nadaljujejo študij v Beljaku ali Celovcu, dijaki preostalega ozemlja (torej tudi kamniškega okrožja) pa lahko vstopijo v višjo šolo Kranj, če bil njihov polletni ali letni uspeh odličen ali prav dober. Nižji gimnazijci, ki niso mogli biti sprejeti, so lahko vstopili v najbližjo glavno šolo (Hauptschule), iz katere je bil kasneje mogoč prestop v višjo šolo. 70 67 T. i. zaščitenci so bili tisti, ki so bili po nacističnem pojmovanju manjvredne rase, npr. Judje, Romi itd. 68 Skitek 2016, str. 379–380. 69 Razpregled učeče se mladine na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, Karawanken Bote 5. 7. 1941, št. 1., str. 6 70 Ibid. 202 Šolska kronika • 1 • 2025 V letu 1942 so v nekem elaboratu blejskega urada DKUN celo predlagali, da bi nemški šolarji iz koroškega starega gava prišli iz svojih dijaških domov v novo- zgrajene internate na Gorenjskem, 71 saj bi slovensko govoreči dijaki z Gorenjske ob mešanju z nemško govorečimi iz predelov avstrijske Koroške medsebojno ko- municirali v nemščini in se tako hitreje in bolje naučili nemščine. Do tega potem ni prišlo. Je pa sredi oktobra 1942 s pomočjo nemške državne študentovske orga- nizacije na pobudo prej omenjenega urada DKUN z namenom pomoči nacistični stranki in šefu civilne uprave na Gorenjskem v okviru akcije angažiranja na jugo- vzhodu (Einsatz Südost) na Gorenjsko in Mežiško dolino na Koroškem prišlo 123 nemških študentov iz starega rajha. T. i. narodno-politično delo so opravljali tako na izpostavah DKUN kot tudi v industrijski podjetjih. 72 In sicer je na območju de- lovne enote Bled delovalo 12, na območju delovne enote Jesenice 11, na območju DE Radovljica 23, na območju DE Tržič 8, na območju DE Mežiška dolina 1, na območju DE Kamnik 23, na območju DE Škofja Loka 17 in na območju DE Kranj 29 nemških študentov. Žal iz ohranjene dokumentacije ni razviden kraj njihove- ga stalnega bivališča oz. iz katerega dela rajha so prišli niti ne kaj konkretno so na omenjenih lokacijah delali. 73 Prav tako so nemške oblasti jeseni 1942 začele bolj pospešeno spremljati tudi dijake in študente z Gorenjske, ki so se izobraževali zunaj tega območja. 74 Investicije nemškega okupatorja v šolsko infrastrukturo Nemški okupator je precej investiral tudi v šolsko infrastrukturo oziroma v po- pravilo in vzdrževanje šol in šolskih športnih prostorov. Naj naštejemo le nekaj investicij. V kranjskem okrožju, ki je ob začetku okupacije imelo 61 šol, in sicer 3 meščanske šole in 58 osnovnih, so za obnovo šolskih poslopij od začetka okupa- cije spomladi 1941 do sredine leta 1943 porabili 100.000 RM, za šolsko opremo in učila pa nadaljnjih 200.000 RM. Ker šole v Kranju pred vojno niso imele lastnega športnega prostora, so vsaj v večjih krajih, kakor npr. Kranj, Škofja Loka, uredi- li tudi športne prostore za mladino. V kamniškem okrožju so prepleskali in z manjšimi popravili uredili več osnovnih šol, največjo investicijo pa so usmerili v dokončanje tik pred vojno začete gradnje nove kamniške osnovne šole (danes OŠ Toma Brejca), ki so jo tudi na novo opremili, deloma tudi z učili iz ukinjene zasebne uršulinske dekliške meščanske šole iz Mekinj. 75 Na Jesenicah je bila ure- 71 SI AS 1626, t. e. 2. Pravila SHB kot vzorec za ravnanje na Gorenjskem, 19. 3. 1942. 72 SI AS 1626, t. e. 2, Deutsche Studentschaft, delovna mobilizacija, Abrechnung für 123 Studenten, die für Zwecke der NSDAP und CdZ in Rahmen des Südost Einsatzes der Reichsstudentenführung eingesetzt waren, 2. 10. 1942. 73 Ibid. 74 Hančič 2024, 336–339. 75 Hančič 2023, str. 206, 207. 203 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... jena mestna knjižnica, uredili so tudi dva moderno opremljena otroška vrtca. 76 Osnovno šolo na Koroški Beli, ki so jo ob okupaciji prevzeli v surovem stanju, so dogradili in opremili v enem letu. 77 Težave nemškega šolstva na Gorenjskem v letih 1944 in 1945 Ob vsej začetni germanizacijski vnemi pa so okupacijske oblasti vendarle morale upoštevati realnost, da večina prebivalstva po dveh letih intenzivne ger- manizacije še vedno ni razumela dovolj dobro nemškega jezika. Drugo šolsko leto, tj. 1942/1943, se je na Gorenjskem začelo pozneje kot prvo, in sicer 1. oktobra 1942. Zakasnitev začetka pouka je bila verjetno zaradi zasedbe šolskih poslopij po nemških oboroženih silah in zaradi nemirnih razmer poleti 1942. V letu 1943/44 imamo veliko poročil o požigih šolskih poslopij in begu učiteljev nazaj v rajh oz. na Koroško. Šole so bile požgane zaradi preprečevanja ponemčevanja, največ- krat pa zaradi preprečitve naselitve različnih okupatorjevih vojaških formacij v 76 » Zdrav razvoj tretjega največjega mesta v Kärentnu«, Karawanken Bote, 22. 5. 1943, str. 5. 77 Ibid. Nekdanji glavni vhod v današnjo OŠ Toma Brejca v Kamniku. Reliefi med vojno vklesanih mladcev in mladenk Hitlerjugenda z "arijskimi" potezami, so po povojni odstranitvi nemških simbolov predstavljali "Titove" pionirje. (foto Damjan Hančič). 204 Šolska kronika • 1 • 2025 njih. 78 Zaradi partizanskega delovanja in požiga šolskih poslopij so bile težave s šolstvom v okrožju Kamnik za nemškega okupatorja takšne, da je celo razmišljal o ukinitvi pouka v vseh šolah, razen v Kamniku in Domžalah. Edina šola, ki ni imela večjih težav v šolskem letu 1943/44, je bila črnuška. Pa tudi tam, kjer so šole delovale, je bil v letih 1944 in 1945 pouk večkrat prekinjen zaradi zračnih alarmov in so morali učenci in učitelji v zaklonišča. 79 Za nemškega okupatorja v letu 1944 je značilno, da je iz taktičnih razlogov nekoliko spremenil odnos do rabe slovenščine v šoli. Če je poleti 1941 odstranil iz šol vse, kar je bilo slovensko, je v letu 1944 in 1945 dopuščal poučevanje nekaterim slovenskim učiteljem (ti so morali pri pouku poučevati v nemščini) in celo sam izdal slovenski abecednik za najnižjo stopnjo. Vse te spremembe so opazili tudi nemški učitelji iz okrožja; tako je šolski upravitelj iz Litije Alfred Zischkale pisal tedanjemu kamniškemu okrožnemu šolskemu poverjeniku Franzu Stonnerju: »O šolskem programu, ki ga je za prihodnji čas predvidel dr. Koschier, sem bil ne- koliko pretresen /…/ in gledam na to popolnoma črno, če sedaj jemljemo slovenske učne moči v naše šole. To nam pomeni udarec nazaj, da mi samo nemško govoreči učitelji nimamo nič več govoriti na Gorenjskem. Celo učenci meščanskih šol bodo nenadoma razumeli nemško le še kot tuj jezik. Upam, da o tem še ni padla posled- nja beseda.« 80 Kasneje je Stonner pisal v neki svoji okrožnici, da so zaradi pomanjkanja ustreznega gradiva v berilih morali izdati za Gorenjsko lastne zvezke t. i. Go- renjskega berila. 81 Prvi zvezek naj bi zadoščal do konca leta 1944, dva nadaljnja so šele pripravljali. 82 Šolska čitanka ali abecednik za prvi razred osnovne šole, ki so jo nemške šolske oblasti v začetku leta 1945 izdale za Gorenjsko, je bila v slovenščini in je imela vseh 25 slovenskih črk (tudi č, š in ž). 83 Verjetno so te abe- cednike uporabljali tudi v tistih slovenskih šolah, ki jih je ustanavljalo gorenjsko domobranstvo in so jih imele nemške šolske oblasti za nelegalne. Okupatorjevi viri navajajo dve takšni šoli v okrožju Kamnik, in to v Škrjančevem pri Radomljah in v Lahovčah. 84 (Skrivno) učenje slovenskega verouka Še ena oblika zunajinstitucionalnega poučevanja je pomenila oviro za pre- vlado nemščine med šolsko mladino. Za medvojno versko življenje v kamniškem 78 Ferenc 2010, str. 358. 79 Ferenc 2010, str. 366; Stele 2000, str. 205. 80 Ferenc 2010, str. 368. 81 Nemški okupatorji so se na Gorenjskem ves čas okupacije izogibali uporabi pridevnika »slo- venski«, zato so običajno, ko so želeli povedati, da je nekaj slovensko, uporabljali pokrajinski izraz »gorenjski«. Prav tako niso dopuščali uporabe drugih simbolov slovenstva, ampak zgolj nekoliko predelane simbole nekdanje dežele Kranjske. 82 Ferenc 2010, str. 370. 83 SI AS 1603, t. e. 50, Schulabteilung 1941–1945. 84 Ferenc 2010, str. 370. 205 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... okrožju je bilo značilno, da so bile v katehezo vključene nekatere mlajše ženske, ki so namesto izgnanih slovenskih duhovnikov in na novo pripeljanih nemških, ki niso znali slovensko, v slovenskem jeziku učile otroke verouk in jih pripravljale na prvo spoved, prvo obhajilo in birmo. Partizani so sprva odobravali in spodbu- jali skrivno poučevanje otrok, ker so v tem videli nasprotovanje germanizaciji. Že jeseni 1942 pa so se pri partizanih pojavljale prve zahteve, naj prenehajo po- učevati verouk, zato so se dekleta dogovorila, da bodo učila otroke kar po svojih domovih. V začetku marca 1944 je dve učiteljici likvidirala Varnostno-obvešče- valna služba (VOS). 85 Zaključek Nemške okupacijske oblasti so imele ob začetku okupacije velike načrte za čimprejšnje ponemčenje vsega slovenskega prebivalstva na Gorenjskem, še zlasti mladine. Čeprav so se zavedali, da je bila slovenska narodna zavest na Gorenj- skem mnogo močnejša kot na južnem Koroškem in spodnjem Štajerskem, so na podlagi zelo dobrih rezultatov rasnih pregledov prebivalstva upali na njegovo čimprejšnje ponemčenje. Zato so v letu 1941 in 1942 uvajali zelo stroge ponemče- valne ukrepe, zlasti kar zadeva uporabo nemščine v javnosti (izključno nemški topografski napisi, upravno poslovanje zgolj v nemškem jeziku) in šolah. Ker pa se je vojna sreča obračala proti njim in so bili po kapitulaciji Italije primorani sklepati celo takšne kompromise, kot je bila ustanovitev Gorenjskega domobran- stva, so kmalu začeli spreminjati tudi odnos do uporabe slovenščine v javnosti in šolah. Čeprav so formalno vse do konca vojne izvajali zastavljene ponemčevalne ukrepe, so neformalno že leta 1944, še bolj pa v začetku 1945 do določene mere opuščali strogost in dopustili celo tiskanje in uporabo slovenskega abecednika za najnižjo razredno stopnjo. S tem so želeli sicer v prvi vrsti izboljšati učenje nem- ščine kasneje na višji stopnji, vendar so s tem simbolno hoteli pokazati tudi, da hočejo dati nekatere koncesije slovenskemu prebivalstvu. To pa je seveda razbur- jalo tako iz rajha pripeljane nemške učitelje kot tudi najbolj zagrizene koroške nacionalsocialiste, ki so službovali na Gorenjskem. Ti so zato hoteli preprečiti tako ustavitev nasilne germanizacije prek šolskega sistema kakor tudi morebitno izločitev Gorenjske iz gava Koroška ter njeno pridružitev načrtovani bolj avto- nomni, vendar še vedno pod kontrolo Tretjega rajha delujoči državno-upravni tvorbi na območju Operacijske cone Jadransko Primorje. 86 85 Marijan Smolik, »Slovenske učiteljske zgodbe – Učiteljici verouka, žrtvi VOS-a v Kamniku,« Zaveza 33, št. 3 (1999): 47–54. 86 Radovanovič Sašo, Svobodna država Slovenija (pod nemškim protektoratom), 1. del, SLO, slo- venski zgodovinski magazin, april 2025/2, št. 47, str. 62–69. 206 Šolska kronika • 1 • 2025 Viri in literatura Viri Arhivski viri Arhiv Republike Slovenije, ARS SI AS 1603, Deželni svetnik okrožja Kamnik, t. e. 2: Verdeutschung der Orts und Familiennamen, Verdeutschung der slowenischen Namen, 20. 9. 1941. t. e. 48: Sicherheitsdienst des RF-SS, Aussenstelle Stein, »Die Hausfrau spri- cht 'slowenisch'«. t. e. 50: Schulabteilung 1941–1945. t. e. 54: Učni načrt za 4., 5. in 6. teden pouka. t. e. 55: brošura Die Parole des Monats. SI AS 1626 Pooblaščenec Državnega komisarja za utrjevanje nemštva (DKUN), Bled, Radovljica, t. e. 2. Mair Kaibitschev dopis (brez naslova) o ugotovitvah obiska inšpekcije usta- nove Nationalsozialistische Erziehungsanstallt iz Berlina, 3. 3. 1943. Pravila SHB kot vzorec za ravnanje na Gorenjskem, 19. 3. 1942. Bericht, Hochschulstudium der Oberkrainer (Poročilo. Visokošolski študij Gorenjcev), 23. 9. 1942. Deutsche Studentschaft, delovna mobilizacija, Abrechnung für 123 Studen- ten, die für Zwecke der NSDAP und CdZ in Rahmen des Südost Einsatzes der Reichsstudentenführung eingesetzt waren, 2. 10. 1942. Überprüfung slowenischer Abituranten in Villach, (Preverjanje slovenskih maturantov v Beljaku), 23. 11. 1942. Slovenski študentje 1942, 1943, Studienaufenthaltskosten für die in Kroatien und Italien studierenden Angehörigen von in den besetzten Gebieten Kärntens und Krains ansässigen Familien (Stroški študijskega bivanja na Hrvaškem in v Italiji oseb, ki imajo družine na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske), dopis z dne 3. 12. 1942. Zabeležka dr. Kürbischa »Rückfürung der Oberkrainern aus der Provinz La- ibach« (Vračanje Gorenjcev iz Ljubljanske pokrajine), 27. 11. 1942. Tiskani viri Oberkrainer Gemeindegeschäftskalender für das Rechnungsjahr 1944 (ur. W. Ra- chle). Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs des Zivilverwaltung in den Besetzten Gebi- eten Kärntens und Krains, Veldes/ Klagenfurt, 1941, 1942. Časopisni viri »Die Deutsch-kurse in Südkärnten haben begonnen,« Karawanken Bote, nem- ška izdaja, 19. 7. 1941. 207 Prizadevanja nemškega okupatorja za ponemčenje in nacifikacijo slovenske mladine ... »Uspehi nemškega učiteljstva v jezikovnih tečajih na Južnem Koroškem,« Ka- rawanken Bote, slovenska izdaja, 2. 8. 1941. »Od meseca septembra naprej nemške šole na Južnem Koroškem,« Karawanken Bote, slovenska izdaja, 30. 8. 1941. »Nemščina kot mednarodni občevalni jezik,« Karawanken Bote, slovenska izda- ja, 6. 9. 1941. »Boj proti boljševizmu. Prvi javni zborovanji na Južnem Koroškem. Bundes- führer je govoril,« Karawanken Bote, 27. 9. 1941. »50.000 šolskih knjig za Südkärnten,« Karawanken Bote, 18.10.1941. »Zanimivosti«, Karawanken Bote, 11. 10. 1941. »Slovesen sprejem nemškega učiteljstva,« Karawanken Bote, slovenska izdaja, 19. 7. 1941. Spletni vir Deutsche Heimschulen, Nemška Wikepedija: https://de.wikipedia.org/wiki/ Deutsche_Heimschule_Schlo%C3%9F_Iburg (pridobljeno, 11. 3. 2024). Literatura Ferenc, Tone: Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Pri- spevki za zgodovino delavskega gibanja 20, 1980, št. 1–2. Ferenc, Tone: Izbrana dela, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 2, Raznarodovanje, ur. Mitja Ferenc, Historia: znanstvena zbirka oddelka za zgodovino filozofske fakultete univerze v Ljubljani, 13, Ljubljana, 2010. Ferenc, Tone; Godeša, Bojan: Slovenci pod nacističnim gospostvom 1941–1945, Germanizacija dežele in ljudi, Historia: znanstvena zbirka oddelka za zgo- dovino filozofske fakultete univerze v Ljubljani, 14, 2009, str. 27–67. Gemeinde- und Ortsverzeichnis der an den Reichsgau Kärnten angegliderten gefreiten Gebiete Oberkrains und Unterkärntens. Wien: Verlag der Publika- tionstelle Wien, 1942. Hančič, Damjan: Gradbeni projekti nemškega okupatorja v Kamniku. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 71, 2023, št. 1, str. 195–216. Hančič, Damjan: Nemška kolonizacija kamniškega okrožja v letih 1941–1945. Ča- sopis za zgodovino in narodopisje 94 (n. v. 59), 2023, št. 4, str. 79–101. Hančič, Damjan: Odnos nemškega okupatorja do slovenskih študentov z Gorenj- ske. Šolska kronika : zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 33, 2024, št. 2–3, str. 325–341. Hančič, Damjan: Okupatorjeve izselitve civilnega prebivalstva v okrožju Kamnik med drugo svetovno vojno. Prispevki za novejšo zgodovino 65, 2025, št. 1, str. 209–230. Radovanovič, Sašo: Svobodna država Slovenija (pod nemškim protektoratom), 1. del. SLO, slovenski zgodovinski magazin, april 2025/2, št. 47, str. 62–69. 208 Šolska kronika • 1 • 2025 Skitek, Vinko: Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska Fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2016. Smolik, Marijan: Slovenske učiteljske zgodbe – Učiteljici verouka, žrtvi VOS-a v Kamniku. Zaveza 9, št. 33 (1999), str. 47–54. Stele, Jernej: V Kamniku pod nemško okupacijo. Kamniški zbornik 15. Kamnik: Občina Kamnik, 2000, str. 203–207. Trobevšek, Marko: Pri pouku načeloma govorimo samo nemško – Vpogled v di- daktiko nacistične šole na zasedenem Gorenjskem, Kamniški zbornik 26, 2022, str. 197–201.