S&aja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16,—, četrt» letno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teleion interurban 113,
Cena inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000,—, četrt strani Din 500,-, 7s shani Din 250-, Vi« str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20,
Novo violo no A
Države so danes s političnimi in gospodarskimi interesi tako ozko povezane med seboj, da nobena država v Evropi ne more veljati za drugo kot nekaka deveta dežela, ki o njeni legi in razmerah ni treba voditi nobene brige. Ker so vse evropske države in tudi mnoge izvenevropske članice Društva narodov v Ženevi, je stvar splošnega zanimanja, kakšna vlada zastopa katero državo na sedežu Društva narodov v Ženevi. Ako to velja o zastopstvu vsake države, tudi takšne, ki je mala po obsegu ozemlja in številu prebivalstva, velja to tembolj o svetovni državi, kakor je Anglija. V tem je razlog, zakaj so volitve v angleški parlament koncem maja vzbudile svetovno zanimanje.
Volitve leta 1924 in leta 1929.
Dne 31. maja so se borile tri velike stranke za politično prevlast na Angleškem: konzervativna, delavska in liberalna. Volitve tega dne pa niso dale nobeni stranki tako absolutne prevla-Sti, da bi se mogla smatrati kot neovirana gospodarica političnega položaja. Spodnja zbornica na Angleškem ima 615 poslancev. Pri volitvah leta 1924 so ikonzervativci dobili 400 poslancev, delavska stranka 162, liberalci 46, neodvisnih je bilo 7 poslancev. Ker je konservativna stranka dobila dvetretjin-Sko večino, je njen voditelj Baldvin sestavil konzervativno vlado, ki je bila na krmilu do letošnjih volitev zadnjega maja. Takšne večine ni 31. maja 1.1. Jdobila nobena stranka. Relativno (sorazmerno) najmočnejša stranka je delavska stranka, ki je dobila 288 poslancev, druga je konzervativna z 257 poslanci, tretja je liberalna z 58 poslanci. Konzervativci so od zadnjih volitev izgubili okoli 140 poslancev, delavska stranka je pridobila 126, liberalci pa 12.
Liberalci na Angleškem propadajo.
Volitve 31. maja so pokazale, da je liberalna stranka na Angloškem stopila iz kroga največjih strank, ki sta ,v njem ostali samo dve: konzervativna 4n delavska. Leta 1923 je liberalna stranka še štela čez 150 poslancev, leta 1924 jih je imela 46, sedaj jih je dobila 58. Njen voditelj znani zgovorni politik Lloyd George se je na vso moč trudil, da dvigne svojo stranko, ter je imel v
to svrho na razpolago veliko gmotnih sredstev. Bodočnost se mu je zdela tem bolj rožnata, ker je bilo pričakovati pri teh volitvah precejšnjega padca konzervativnih glasov. Lloyd George je pričakoval, žel pa je Ramsay Macdonald, voditelj delavske stranke, žel tudi sadove tiste ogorčene borbe, ki jo je zoper konzervativce vodil vrhovni poglavar liberalcev Lloyd George. Volitve so dokazale, da bosta končno ostali na torišču političnega življenja v Angliji dve stranki: konzervativci in delavska stranka. Liberalna stranka vedno bolj drvi proti prepadu, iz kojega se menda ne bo več dvignila. Bodočnost bo v rokah dveh ljudskih strank: konzervativne in delavsko-socialne. Med tema dvema se bodo v prihodnje vodile glavne borbe.
Konzervativna vlada odstopila.
Izid volitev 31. maja je povzročil padec Baldvinove vlade. Baldvin je odličen politik, ki visoko ceni parlamentarne običaje, kateri zahtevajo vlado najmočnejše stranke. Ker je delavska stranka dobila pri volitvah 30 poslancev več nego konzervativna, je delavski stranki napravil prostor za vladanje in ni niti za hip mislil na to, da bi preprečil delavsko vlado s tem, da bi se zvezal z liberalci ter tako ustvaril koalicijo meščanskih strank, ki bi se opirale na kakšnih 320 poslancev, torej na večino v parlamentu. Baldvin je raj ši odstopil. Novo vlado je sestavil Mac-donald, voditelj delavske stranke.
Macdonaldova vlada.
Voditelj delavske stranke je star 63 let, mož visoke izobrazbe in bogatega političnega izkustva ter velikega govorniškega daru, radi katerega velja za enega najboljših govornikov na Angleškem. Ministrski predsednik je postal že po volitvah 1. 1923. Njegova vlada je takrat bila kratkotrajna, ker ni imel večine ter je bil odvisen od liberalne stranke, ki ga je pod vodstvom Lloyda George podpirala. Sedanja njegova vlada je torej druga ter bo, kakor je pričakovati, dalje trajala kot prva. Vsaj takšna je volja Macdonalda, ki je izjavil, da bi rad Angliji vsaj dve leti prihranil volitve, ker tako gahteva mir ni razvoj industrije in zaupanje v deželi in tudi v inozemstvu. Vprašanje je
pa, ali se mu bo to posrečilo, ker mu manjka do nadpolovične večine v parlamentu vsaj 20 glasov.
Notranje- in zunanjepolitična naloga te vlade.
Ta ozir bo tudi merodajen za delovanje vlade. Najvažnejše vprašanje, ki ga mora rešiti Macdonaldova vlada, je vprašanje brezposelnosti, odnosno sred stev zoper njo. Baldvinova vlada tega vprašanja ni mogla rešiti, in to je eden izmed glavnih razlogov, zakaj je pri majskih volitvah tako občutno nazadovala. Želeti je, da bi pri rešitvi tega vprašanja imel Macdonald srečnejšo roko. Kar se dostaje socialnih preos-nov, vprašanja socializacije (prevedbe splošno potrebnih in koristnih podjetij v državno lastnino) in davčne preosno-ve, se bo nova vlada morala izogibati radikalnih preuredb, ker nima sama večine in ker bi konzervativci in liberalci onemogočili preveliki socialni ra-dikalizem.
Na polju zunanje politike bo Macdonald morda imel večjo možnost svobod nega udejstvovanja. Na tem polju je že proglasil dve ideji-smernici svoje po litike: Utrditev miru in razorožitev. Kellogova protivojna pogodba ne sme samo ostati na papirju, marveč se mora uvesti v dejansko življenje. V to svrho je potrebno sodelovanje vse Evrope. Ne smejo se sklepati pogodbe proti po« sameznim državam, ne smejo se gojiti nasprotstva ene države proti drugi, na sme biti tajne diplomacije, marveč zrak mora biti, svetloba in dobra volja med narodi. Že za časa svoje prve vlade se je Macdonald pokazal velikega prijatelja največje mednarodne mirovne u-stanove: Društva narodov. Pričakovati je, da bode sedaj to svoje prizadevanje nadaljeval, povečal in pomnožil.
ftarocfiitiom v vednosl!
Vsem cenjenim naročnikom, ki ima« jo samo za prvo polovico plačan »Slov. Gospodar«, naznanjamo, da bomo prihodnji številki priložili položnice, s katerimi blagovolite poravnati naročnino, da ne bo treba prekiniti pošiljanja lista. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din.
V NAŠI DRŽAVL
Med zastopniki naše države in Poljske se vršijo v Beogradu trgovinska po gajanja.
Kaj bo z novimi šolskimi zakoni? —
Osnutki novih šolskih zakonov so bili nekaj tednov v ospredju vseh drugih uprašanj. Radi veronauka in vzdrževanja katehetov so zadeli načrti pri katoliški in pravoslavni cerkvi na odpor in se je prosvetni minister odločil, da za enkrat umakne šolske zakone, da ne bo nezadovoljstva ter sporov. Ponovne vesti iz Beograda pa razglašajo, naj bi se načrt srednješolskega zakona ne predložil vrhovnemu zakonodajnemu svetu v razpravo, ampak naj bi se uzakonil z razglasitvijo v »Službenih No-vinaii«.
fTpralanje cerkvenih zakonov je tudi odloženo.
Bivši kancler dr. Ssipel v Beogradu.
Bivši avstrijski kancler dr. Seipel je potoval zadnje dni po Balkanu. Na po-vratku iz Rumunije se je ustavil v Beogradu, kjer je maševal in razgovarjal z beograjsko duhovščino. Dr. Seipel se s politiki ni sestal.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Iz papeževe države. V petek dne 7. junija je bila izvršena končnoveljavna potrditev lateranskih pogodb v apostolski palači Vatikana. Mussolini sam so je mudil ob tej priliki v Vatikanu v spremstvu pravosodnega ministra ter državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Papeževo državo je zastopal kardinal državni pocltajnik Gasparri.
Grška republika je dobila novega predsednika v osebi admirala Kondu-riotisa, ki je že zaprisežen.
O eh osle vaško časopisje je polno razkrivanj o špijonaški aferi, v katero je zapleten kapitan in bivši avstrijski narednik Falout. Nemci so plačevali Fa-loutu mastne tisočake in ta jim je izdajal čehoslovaške mobilizacijske načrte.
Zasedanje Društva narodov se vrši v Madridu na Španskem. Pri tokratnih sejah bo šlo predvsem za rešitev manjšinskega uprašanja in to posebno v G. šleziji.
Za program gospodarske konference 'flale antante, ki se bo vršila septembra \ Pragi, so določene siedeče točke: 1. Proučevanje izmenjevalnega prometa med državami Male antante, proučevanje težkoč pri gospodarskih odno-šajih in možnosti razvoja trgovinskih odnošajev. 2. Ustanovitev skupne trgovinske zbornice in direktnih dogovorov med posameznimi produkcijskimi sku pinami. 3. Postopanje za olajšavo: a) naseljevanja, bivanja in preseljevanja pripadnikov Male antante. b) Ustanavljanja podjetij in pogoji za obrat trgovine in industrije, c) odprava potnikov, ukinjenje potnih vizov. d) Obmejni pro met. 4. Prometna politika, predlogi za medsebojno ureditev tarifov donavske paroplovne družbe in tranzita. 5. Odredbe zakonskega in administrativne-
ga značaja (trgovinsko pravo, denar in pisma, čeki, nedostojna konkurenca, pravni dogovori). 6. Sodelovanje emisijskih bank. 7. Gospodarsko sodelovanje mednarodnih organizacij. 8. Propaganda.
Nova vlada na Angleškem. Vodja angleške stranke konservativcev, ki je bil pred in med zadnjimi volitvami ministrski predsednik, je odstopil s celokupno vlado. Sestava nove vlade je poverjena od kralja voditelju delavske stranke Macdonaldu, ki že ima svoje ministre. Nova vlada se bo predstavila s prestolnim govorom zbornici 2. julija. Prvo parlamentarno zasedanje bo trajalo le tri tedne. Macdonaldova vlada bode posvetila posebno pozornost uprašanju brezposelnosti. Glede zunanje politike se bode lotila Anglija pod Macdonaldom ponovnih pogajanj z Ameriko, pomorske razorožitve in novih pogajanj z Rusijo.
Spor med Kitajsko in Rusijo. Boljše-viki so skušali celo Kitajsko preplaviti s pogubonosnim koimmističnim naukom. Kitajci so se začeli očividno naslanjati zopet na Angleže in radi tega
so kratkomalo zaprli vse one ruske kon zule in višje ruske uradnike, ki so očividno širili boljševizem. Kitajci ne odnehajo in se hočejo tudi za ceno resnega spora otresti boljševiškega evangelija.
Sovjeti spremenili nekatere točke u« stave. Pred kratkem je bilo zaključeno XIV. zvezno zborovanje ali sovjetski kongres, ki je v več točkah spremenil dosedajno sovjetsko ustavo. Kot smas poročali že zadnjič, je po sedajni ustavni spremembi strogo prepovedano vsem cerkvam in verskim društvom versko širjenje in je dovoljeno širiti le protiversko prepričanje. — Sovjetski kongresi se ne bodo sestajali odslej vsako leto,, ampak le vsako drugo leto. Takozvana »avtonomija« manjših republik (Nemci ob Volgi, astrahanski kalmiki, kazanski tatari in drugi) se je zelo skrčila: zdaj lahko razveljavi Moskva vsak od avtonomnih oblastih sprejet zakon in ima* stalne nadzorovali!» organe po vseh avtonomnih »prestoli-eah«. — Ruska Čeka, policijska organizacija, katere se boji vse, je sedaj pov-zdignjena v ministrstvo.
Spominski dan 16. junij.
Mož, ki se je z občudovanja vredno požrtvovalnostjo potegoval za teptano Cerkev na Poljskem in Ruskem, je bil Konstantin Lubienski. Bil je potomec staroslavne plemiške rodbine, ki je dala Cerkvi v treh stoletjih dva nadškofa, 12 škofov in večje število duhovnikov. Narodil se je v Varšavi 19. februarja 1. 1825. Zelo nadarjen deček je študiral v Friburgu v Švici, pozneje pa v Parizu. Njegovo srce ga je vedno sililo v du-hovski stan. Ko je vprašal nekoč svojega starejšega brata Edvarda, če ga li smatra vrednega duhovniškega poklica, mu je ta po precej dolgem molčanju dal zelo značilen odgovor: »Ali imaš pogum, da postaneš mučenec?« Konstantin je nekaj časa premišljeval, nato pa je odgovoril: »Imam ga«, pa je takoj v sveti ponižnosti pristavil: »Kodo med nami pa je vreden mueeništva?«
Konstantinov oče pa je hotel njegov poklic preizkusiti, obenem pa mu oskrbeti še več izobrazbe in ga je zato poslal na visoke .";•'.;> v Berlinu, pozneje pa še na Saksonsko, da bi se tam izobrazil v kmetijstvu. Ravno tu pa jo po božji previdnosti dobil izvrstnega duhovnega voditelja, patra Beksa, poznej šega vrhovnega predstojnika jezuitske kega reda, ki mu je bil v veliko pomoč v dnevih njegove velike odločitve. Konstantin se je čisto odločil za duhovski poklic in je sprejel leta 1849 po vestni in goreči pripravi zakrament mašniške-ga posvečenja iz rok svojega ujca, škofa Tadeja. Značilno za njegovo posve-Čenje je, da se ga je mogel udeležiti nje gov oče kot ruski politični ujetnik le v spremstvu močne vojaške straže.
Kot duhovhik je začel z vso gorečnostjo izvrševati apostolsko službo, Skr-
bel je najprej za svojo lastno posveče-nje. Z veliko skrbjo se je trudil za duhovniško čistost. Iskrena molitev, spo-korni pas in bič so mu bili sredstva za to. Kot duhovnik sicer ni imel stalne dušnopastirske službe, zato je pa na najrazličnejših krajih in prilikah skrbel za kraljestvo božje in dušni blagor svojih soljudi. Vršil je to službo po salonih imenitnikov, pa tudi v revnih stanovanjih ubogih delavcev. Leta 1850 je šel v Kursk, da bi tam olajšal usodo svojega očeta, ki je moral tja v pregnanstvo. Izposloval si je dovoljenje* da je smel maševati in deliti svete zakramente in to je uporabil v obilno duhovno tolažbo in korist tudi drugih pre gnancev, posebno nekega duhovnika* ki je moral kot pregnanec biti že 15 Let brez vsake duhovne tolažbe. Ko se je vrnil Konstantin v Varšavo, je tam izbruhnila kuga. Z ginljivo ljubeznijo je v tej sili skrbel za bolnike; delil jim je sv. zakramente in jim stregel. Ko so mu rekli, naj se varuje, je odgovoril* da bi rad dal življenje za svoje brate* da bi bilo to njegova največja sreča.
L. 1854 je potoval Konstantin v Pe-trograd, da bi izposloval za svojega o~ četa prostost in je nato ostal na željo tamošnjega nadškofa tam kot dušni pastir. Z veliko vnemo je vršil duhovniško službo, zraven pa je skrbel za u-boge, je ustanavljal bolnice in tudi Vin cencijevo družbo za podporo revežev. Pomagal je v dušnem oziru tudi ljudem, ki so imeli visoke službe in radi tega niso smeli pokazati javno svojega katoliškega prepričanja. Z njimi je hodil navidezno na sprehod, pri tem pa je poslušal njihove izpovedi, nato jim je neopaženo prinesel sv. obhajilo. S svojo gorečnostjo je pripeljal tudi veliko ljudi nazaj v naročje kat. Cerkve.
Kmalu so pa prišle radi njegove gorečnosti in njegovega delovanja razna težave. Nadškof v Mohilevu si ga je bil namreč izbral za spremljevalca na svojih potovanjih, ko je obiskoval svoj®
vernike. V nadškofiji pa so bile telo žalostne razmere. Celo vrsto krajev ter župnij so kar prisilili, da so morale postati rusko-pravoslavne vere. Ljudje bo se ustavljali, a zato so jim odvzemali posestva in jih zapirali. Kmetje so s solzami v očeh tožili svojemu nadpa-«tirju svojo veliko boL Ta jih je sicer itolažil, a pomagati si ni vedel. Konstan itin Lubienski jim je pa kar naravnost Svetoval, naj gredo do samega carja in prosijo, da se ne dela njihovi vesti tako nasilje. Odposlanstvo teh rusinskih kmetov je vzbudilo v glavnem mestu ¡veliko pozornost, a ravno tako tudi o-ni, ki je to nasvetoval. Že tri dni potem ije prejel povelje, da mora v pregnanstvo, v katerem je pa zopet z apostolsko f;orečnostjo deloval za duše.
Vendar pregnanstvo ni trajalo dolgo, ker ga je pozval nek sorodnik s car-ijevim poveljem k svoji smrtni postelji. Ker ga je kmalu nato pozvala k sebi itudi neka težko bolana sorodnica, ki (je živela na Nemškem, se mu je izpolnila dolga želja, da je dobil, četudi z ¡velikimi težavami potni list za možem stvo. To priložnost je med drugimi porabil, da je šel v Rim. Tam je bil trikrat Sprejet od papeža Pija IX., kateremu je natančno popisal težave katoličanov na Poljskem in Ruskem. Papež je Konstantina imenoval tudi za škofa v škofij i Sejna, ki je bila že 17 let brez pastirja.
Sedaj se je začelo za Konstantina živ 1 j en je, ki je bilo pravo mučeništvo. Bilo je treba v škofiji popraviti, kar se je zamudilo v 17 letih, kar je zahtevalo velikanskega dela in naporov. Razven tega pa se je moral boriti proti sovražnikom katoliške Cerkve in poljskega naroda. Ker je nekoč v ječi dva vstaša pripravil na smrt in je pustil ob njuni smrtni uri v cerkvi moliti, je bil pozvan pred carjevega namestnika. Dve uri Ista si stala nasproti in zviti Muraviev ije moral pozneje priznati, da samo treh ljudi ni mogel vjeti pri besedi in da je bil prvi med temi škof Konstantin. — Med tem je postajalo preganjanje kat. Cerkve na Poljskem vedno hujše. Cerk ,veno premoženje so plenili, redovnike preganjali, vsako občevanje s papežem so prepovedali. V Petrogradu so ustanovili za katoliško Cerkev cerkveni svet, v katerega naj bi poslal vsak škof ■svojega zastopnika. Škof Konstantin ni za gotovo vedel, ali je to od papeža dovoljeno ali ne in je zato nazadnje le poslal svojega zastopnika. Ko mu je pa papež naznanil, da se s tem ne strinja, ge svojega odposlanca odpoklical, ljudstvo pa je prosil v pastirskem listu odpuščanja za pohujšanje, ki mu ga je dal. Ravno tako je prosil za odpuščanje papeža. Papež Pij IX. pa je v gin-Ijivi okrožnici pohvalil njegovo pokorščino in ga potolažil.
Škof je pa tudi vedel, kaj ga radi tega koraka čaka. Bil je pripravljen na vse. Ni se motil. Zadnji dan meseca majnika, ki ga je Konstantin leta 1869 posebno goreče obhajal, je stopil v njegovo stanovanje ruski general, ki mu je zaukazal, da mora takoj z njim v pregnanstvo. Še toliko časa niso pustili Škofu, da bi še enkrat opravil daritev ■sv. ma?e. V svoji kapelici je lahko etoo-
lil v naglici še zahvalno pesem »Te De-um«, CeSčena bodi kraljica in je podelil svoji škofiji zadnji blagoslov. Nato so ga vojaki dvignili v kočijo in ga odpeljali.
3. junija je prišel škof v mesto Orel. Poveljnik pa mu ni pustil, da bi prenočil v kakem hotelu, temveč ga je vzel v svojo lastno hišo. Tu so napadle Konstantina po neki jedi grozne bolečine v želodcu. Kljub temu so pot nadaljevali. V Moskvi je škof prosil za zdravnika in duhovnika, a je moral brez o-beh nadaljevati svojo pot v pregnanstvo. V Nižjem Novgorodu pa je postal tako slab, da pota ni mogel nadaljevati. Sedaj so vendar poklicali zdravnike, ki so ugotovili legar. Isto je moral podpisati tudi duhovnik Orlicki, ki so ga pustili k škofu. Ko je Konstantin zagledal duhovnika, se je razjokal, ga pri tegnil k sebi in objel. Govoriti pa ni mo gel, ker je imel jezik od groznih bolečin čisto sežgan, tudi sv. obhajila ni mogel sprejeti. Trpel je grozne bolečine v želodcu in trebuhu, dokler ni dne 16. Junija .leta 1869 v 44. letu starosti iz dahnil svojo dušo kot mučenik. Kot mučenik, ker je ugotovljeno, da je bil zastrupljen z arzenikom in je bila njegova smrt posledica tega zastrup-ljenja.
Koliko je škof Konstantin pretrpel za svojo vero! Mi se pa včasi bojimo že kakega malega posmeha in zaničevanja radi Kristusove resnice in bi se najraj-
stolnici bo letos na Petrovo posvečenih sedem novomašnikov: Hanželič Rudolf Klemene Joško, Koren Mansvet kapu-cin, Ledinek Maks, Lesjak Drago, Lončar Frančišek kapucin, Vodeb Ivan. — Nove sv. maše bodo obhajali v juliju in avgustu.
llktnicn osvsbcjenja Mežiške doline. V nedeljo dne 9. junija,¿smo proslavljali lOletnico osvobojenja Mežiške doline. Proslava je bila dobro obiskana od kmetskega naroda iz cele Dravske doline, gostov iz Maribora in številnih zastopnikov uradništva ter raznih organizacij. Po slovesnem sprejemu na kolodvoru je bila služba božja na glavnem trgu, kjer je zboroval pozneje tudi ljudski tabor. Tabor je otvoril domači gospod župnik Rehar, ki je pozdravil vge navzoče in posebej še zastopnika oblasti in razne slične goste iz vseh kra jev. Slavnostni govor je govoril gospod mariborski profesor dr. Franc Sušnik. V kratkih in jedrnatih besedah je podal zgodovino bojev za osvoboditev jugoslovanskega dela Koroške. Z veličastnega tabora je bila odposlana udanost-na brzojavka Nj. Vel. kralju. Govorili so še v imenu koroških dobrovoljcev g. Pavlica iz Maribora - *> Malgajevem spo meniku dr. Mejak, domačin Rajko Kotnik iz Guštajna, general Maister in še razni drugi. Proslave se jc udeležil tudi brat za svobodo Mežiške doline padlega Malgaja.
€5Hetinea obstoja ulmnaztje v Ptuju.
ši s svojo vero skrili pod zemljo. Da bi živelo tudi v nas nekaj mučeniškega poguma!
*
Proglasitev Don Boska —• blaženim. V nedeljo dne 2. junija je bil z velikimi slovesnostmi proglašen blaženim Don Bosko, ustanovitelj salezijancev in velik dobrotnik mladine. V cerkvi sv. Petra je bilo zbranih okoli 70.000 vernikov, med njimi gotovo 20.000 njegovih duhovnih sinov iz vseh delov sveta. Ko se je prečitalo papeževo pismo o svetem življenju in junaških čednostih Don Boska, je padel zastor in nad glavnim oltarjem se je prikazala med .isoči električnih lučic slika Don Boska v nebeški slavi. Vsa cerkev je v globoki ginjenosti zapela zahvalno pesem »Te Deum«. Popoldne je prišel v baziliko tudi sv. Oče Pij XI., -da je počastil novega blaženega in se priporočil njegovi priprošnji. — Ustanova Don Bos-kova ima sedaj 870 zavodov, 518 moških, 351 ženskih. V teh zavodih se od-gaja 210.000 dečkov in 141.000 deklic. Salezijanci delujejo zelo uspešno tudi v misij onih. Imajo sami tudi 24 tiskarn s katerimi skrbijo za dober tisk. Salezijancev je danes 8016, med katerimi je več škofov in 1 kardinal, namreč: Avgust Hlond na Poljskem. Redovnic Marije Pomočnice pa je 6305. Vse to je delo goreče duše Don Boskove.
Kakor je »Slovenski Gospodar« že ponovno javil, smo slavili v Ptuju 8. in 9. junija 601etnico obstoja ptujske gimnazije. Jubilej je bil združen s službo božjo v župni cerkvi, katero je daroval dolgoletni profesor ptujske gimnazije gospod Kolarič. Slavnostni govor o zgodovini zavoda je podal gospod ravnatelj dr. Komljanec. Proslava je bila združena z razstavo ročnih del. Slavnostnega obeda v Društvenem domu se je udeležilo nad sto vabljenih gostov, med njimi prosvetni inšpektor iz Maribora dr. Franc Kotnik, vseučiliški profesor iz Ljubljane dr. Hadži, ptujski župan Mihael Brenčič, okrajni glavar dr. Vončina, vpokojeni minister Vesenjak, podžupan Pirih in grof Herberstein. Poslala se je udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravna brzojavka pa promet neisu ministru dr. Korošcu, čegar lepo pozdravno pismo se je tudi prečitalo pri obedu.
Roparski umor v Hočab. V nedeljo dne 9. junija 1929 zjutraj so našli u-morjeno samsko 72 let staro _posestni-co Elizabeto Viher v Pivoli št. 80 pri Hočah. Z lato, ki je okrvavljena ležala poleg nje, jo je zlobnež udaril po glavi, da je počila lobanja, tudi obleko je i-mela vso raztrgano. Vrata v hišo so bila zlomljena, po hiši vse preiskano in razmetano. Pred tremi tedni po noči od binkoštne sobote na nedeljo jo je nekdo v hiši napadel in natepel, da je bila vsa modra po licu. ter ji vzel 700 Din in obleko. Nekaj dni po tem napadu je hodila spat k sosedu, potem pa zopet doma. Zadnjo noč je baje spala zunaj v šupi, umorjeno so našli ležečo na trati pred hišo. Živela je sama za se nekoliko čudaško življenje ter je bila zelo
skrbna za denar. Za hudobnežem še ni sledu. Je-li hudobnež iskal denar ali hranilne knjižice, ali je bil kak drug povod za strašni zločin, bo pojasnila preiskava. Med ljudstvom je vzbudilo grozno dejanje veliko razburjenje.
Cerkveni rop. Od Sv. Jurija ob Taboru nam poročajo: Pri nas so ljudje zelo razburjeni, ker je dobila župna .cerkev obisk cerkvenih roparjev, ki so odnesli iz nabiralne pušice 300 Din in iz cerkvene shrambe dragocen kelih. V noči od pondlejka na torek od 3. na 4. junija so skušali doslej neodkriti lopovi z žrd-jo dvigniti z žagreda omrežje na oknu, da bi vdrli od tamkaj v cerkev. Skozi vrata zakristije niso mogli v cerkev, ker se vrata niso udala. Podali so se v cerkev preko prižnice, kamor vodijo stopnice iz zakristije. Na prižnici so odbili razpelo, da je padlo v cerkev, nato pa bosi odšli k velikemu oltarju, kjer so sodeč po sledovih rok hoteli vlomiti v tabernakelj, kar se jim pa ni posre-Io. Pač pa so vlomili v puščico ob velikem oltarju in ukradli iz nje kakih 300 dinarjev nabranega denarja. Iz cerkve so se tatovi zopet preko prižnice podali v cerkveno shrambo nad zakristijo in tam iztaknili drag kelih, ki so ga vzeli s seboj.
Pozabljen jubilej — ali kaj? Po časopisih se v tem letu mnogo piše in poroča o raznih jubilejih. Ali bi ne bilo na svojem mestu, ko bi se obhajal letos na primeren način lOOletni jubilej, na katerega nas spominja spomenik v Hudi ljukni? Leta 1829, tako je brati tam, je bila dograjena cesta, ki gospodarsko veže dve prekrasni dolini, Šaleško z Mislinjsko, in to je gotovo dejstvo, ki nekaj pomeni. Merodajni možje v Velenju in Slovenjgradcu, zdramite se in mislite na to!
Zahvala. Ob priliki 401etnice zakona in 401etnice obstoja trgovine sva prejela od vseh strani toliko iskrenih ča-stitk, da .se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej. Naj velja zahvala v »Slov. Gospodarju« vsem onim, ki so nama želeli vse najboljše k dvojnemu jubileju! Hvala vsem gratulantom! — Martin in Celestina Frece, Stara vas, Bi-zeljsko.
Obesil se je v Celju upokojeni uradnik v Celju, bivši kanclist Karol Novak.
Zgubljene. V nedeljo dne 9. t. m. se je izgubila na poti od Grušove do Sv. Petra srebrna ura. Ker je ura dragocen spomin, se pošten najditelj naproša, da jo vrne proti nagradi v knjigoveznico Tiskarne Sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 1.
Odda se za svojega enoletni dečko. Naslov: Cilka Brence, služkinja, Teharje 25.
PUNIŠA RAČIČ — OBSOJEN.
Našim čitateljem je dobro znano, da se je vršila v Beogradu obravnava proti Puniši Račiču, Tomi Popoviču in Dragotinu Jovanoviču. Razprava se je vlekla radi zaslišavanja prič in govorov zagovornikov. V petek dne 7. junija je bila ob 11. uri predpoldne proglašena sledeča razsodba:
Obtoženi Puniša Račič se obsodi:
radi poizkušenega umora dr. Pernar-ja brez premisleka na 6 me§ecev zapora oziroma ječe;
radi nameravanega umora dr. Basa-rička brez premisleka na 20 let ječe;
radi nameravanega umora Iv. Gran-dje brez premisleka na 5 let ječe;
radi nameravanega umora Stjep. Ra-diča brez premisleka na 15 let ječe in
radi nameravanega umora Pavla Ra diča brez premisleka na 20 let ječe, torej skupno na 60 let in 4 mesece ječe in 6 mesecev zapora.
V smislu določil srbskega kazenskega zakonika pa se izpremeni ta kazen na najvišjo dopustno kazen in sicer na 20 let težke ječe. Všteje se mu preiskovalni zapor 7 mesecev in 15 dni.
Toma Popovič in Jovanovič Dragu-tin, ki sta bila obtožena kot sokrivca, sta bila radi pomanjkanja dokazov — oproščena.
Obtoženci so vzeli razsodbo molče na znanje in so izjavili, da so ž njo zadovoljni. Toma Popovič in Jovanovič sta stopila k predsedniku senata in se mu zahvalila za pravično razsodbo. Odšla sta takoj iz sodnega poslopja, dočim je bil Puniša Račič odveden v njegovo celico.
Devet mladih volkov. Dva kmeta iz Mokroga pri Sarajevu sta prinesla dne 5. junija devet mladih volkov, katere sta ulovila v neki pečini. Zadnji čas so povzročili volkovi v okolici Sarajeva na živini mnogo škode in so si morali kmetje sami preganjati nevarno zver-jad. Ujete mlade volčiče-bodo poslali upravi bosanskega kopališča Ilidže — kjer bodo na upogled raznim gostom.
Pomenljiva 751etnica. V Avstriji se pripravljajo na veliko proslavo 751et-nice, odkar je bila dograjena preko Semmeringa železnica. Gradba železnice preko visokega Semmeringa je bila dolgo let znamenitost, kojo so si hodili ogledovat tudi iz drugih evropskih držav. Ob priliki 751etnice se bodo predvsem spominjali pri delu vodilnega in-ženerja g. Ghege, ki ima tudi v mariborskem Magdalenskem predmestju svojo ulico.
Koliko žensk čaka v Evropi na zakon? Na sklep zakona čaka v Evropi 18 milijonov žensk.
Iz zvonika na pokopališče. Dne 6. junija je zvonil v Bocnu na Tirolskem v zvoniku 211etni Janez "VVačinger. Radi neprevidnosti ga je zgrabila vrv, ga po tegnila 35 m v višino in je padel pri zvonikovi lini na pokopališče, priletel na križ ter obležal pri priči mrtev.
Učenj ak-kemik, ki se je sam zastrupil. Znanega kemika v Londonu Viljema Waring so našli v delavnici nezavestnega. Prepeljali so ga v bolnico, a ga niso mogli obuditi k zavesti in je kmalu zatem umrl. Waring je bil bogataš in se je lotil raziskovanja kačjih strupov. Imel je posebno zbirko najbolj strupenih živih kač v Londonu in je delal vedne poskuse z učinkovitostjo kačjega strupa. Pred dnevi je razlagal svojim prijateljem, da se mu je posrečilo,da je izdelal protistrup, ki je najbolj učinkovito protisredstvo proti kač jemu piku. JTe dni si je ubrizgnil sam najprej kačji strup in nato še novoiz-najdeno sredstvo, da bi Dreiskusil uči-
nek na lastnem telesu. Kačji strup je deloval, protistrup ne in tako je postal neprevidni kemik žrtev poklica.
Smrt prosluie zločinke. V bolnici v. Filadelfiji v Severni Ameriki je umrla 521etna May Latimer, ki je prebila večino življenja radi raznih zločinov po ječah. Bila je iz irske družine, ki je pustila vzgojiti hčerko zelo skrbno. S 14. letom si je služila že sama kruh z gos-lanjem. Prišla je v London in se priključila družbi gledaliških igralcev, ki se je preselila iz Evrope v Ameriko. — Kot gledališka igralka je zašla v slabo družbo in imela večkrat opravka s kazenskimi paragrafi. Zagazila je celo tako daleč, da je postala poglavar vlomilske družbe. Za nekaj časa se je izkopala iz blata zločinstva, ker jo je poročil radi izredne lepote sin njujorške-ga milijonarja. Šele dobro leto po poroki so mu sorodniki odprli oči: kedo in kaj je bila poprej njegova sicer na zunaj od vseh oboževana soproga. Bogataš se je uveril, da ga je zapeljivka poročila z namenom, da ga izropa ob ugodni priliki in radi tega jo je pognal od sebe. Zapustila je Newjork in se pre selila v Čikago med lopove in vlomilce. Nekaj let pozneje se je pojavila v Parizu v družbi nekega Edmunda Guerin, s katerim je vlomila v banko in odnesla 35 tisoč funtov šterlingov. Njenega pomagača Guerina je policija zaprla, vlomilka je pa še pravočasno pobegnila v London. Imela je toliko drznosti* da se je peljala iz Anglije nazaj v Pariz, kjer je poizvedovala, kako se godi zaprtemu Guerinu.Pri tej priliki je prišla policiji v roke in odsedela v ječi 5 let, njen ljubček in tovariš bi bil moral sedeti celo življenje v kazenski koloniji. Ko je presedela 5 let, se je preselila v London in živela skupaj z novim ljubimcem. Guerinu se je posrečilo, da jO pobegnil, predno so ga prepeljali iz Pariza v kazensko kolonijo na otoku Nova Guineja. Ko je zagledal nekdanjo izvoljenko v rokah drugega, jej je grozil, a ga je ta spravila iz sveta in presedela radi tega 15 let ječe. Po prestani kazni je pobegnila iz Londona v Ameriko, kjer se je nameravala ponovno poročiti, a jo je zalotila bolezen, jo pri-morala v bolnico, kjer je umrla.
Štiri leta v ženski obleki. Pred štirimi leti se je izkrcal v Newyorku mlad Nemec iz mesta Frankfurt. Kmalu je dognal, da zaslužijo v ameriškem velemestu najboljše dekleta, ki so za kuharico ter sobarico obenem. Ker je bil čed no mladostnega obraza, se je preoblekel v brhko dekle. Kmalu je dobil v, mestu Brooklyn pri starejši in ugledni družini službo sobarice in kuharice. Vedel se je tako vestno, postrežljivo ter, marljivo, da je zaslužil na mesec pri prostem stanovanju ter preskrbi Š0 do 120 dolarjev. Po štirih letih ženske službe pri eni in isti družini je zapustil' Ameriko in se izkrcal v Hamburgu na Nemškem kot moški s 50 tisoč markami premoženja.
Od dimnikarskega vajenca do milijonarja. Čudna pota sreče so dovedla dimnikarskega vajenca Henrika Viljema Nightigall na Angleškem do milijonarja. Ker je londonski mojster dimnikar z vajencem Henrikom slabo ter
surovo ravnal, je ta pobegnil in se je povspel v teku let do ugledne in od ,vseh spoštovane osebnosti. Dosegel je starost 93 let in ko so po smrti odprli njegovo oporoko, je zapustil svojcem: 200 hiš, velika posestva in 1 milijon (funtov šterlingov gotovega denarja. V iKelmworthu, rojstnem mestu tega presrečnega človeka, pripovedujejo ljudje Čudne zgodbe o porastu njegovega premoženja. Ko je dečko dopolnil 14 let, je stopil pri dimnikarju v nauk. Od mojstra je pobegnil po dveh letih in začel izvrševati dimnikarsko obrt kar na svojo roko. S 19 leti si je kupil hišico. Lastni dom je prodal po par letih in ¡začel trgovati z raznimi stroji. Vzljubil ^je revno deklico, ki je stanovala v Mo-reton Pnikney in ni hotela skraja o njem prav ničesar slišati. Niti stopiti ni smel na posest, na kateri je bivala jizvoljenka. Mladi dimnikar je pa krat-¡ko in malo kupil to zemljo in dekle je moralo gledati, kako je zahajal vsaki 'dan na posestvo. Na ta način si je osvo-ijil srce dekline in pozidal temelje na-Idaljnemu bogastvu. Nova železnica bi naj tekla po njegovem posestvu in Hen jrik ga je prodal za visoko svoto. Z iz-jkupičkom je začel trgovati s posestvi In se povspel do milijonarja in uglednega moža.
stanovanjske razmere v Bloskvi. — Moskovski boljševiški dnevnik »Večer-njaja Moskva« obravnava žalostne stanovanjske razmere v Moskvi in toži o ■neznosnosti, ki je zakrilatila ravno v item oziru. Dejstvo, da mora bivati po ¡več familij v enem stanovanju s samo ieno kuhinjo, je privedlo do tega, da se 'ljudje med seboj sovražijo in škodujejo eden drugemu, kjer le morejo. Stano-ivalci polivajo drug drugega z vročo vo-¡do, piše ta list, ter se obmetavajo s pis-ikri, ponvami in drugim kuhinjskim o-rodjem. Pri kuhanju jedi in posebno še ¡čaja privežejo ženske pokrove na kotličke, ako se mora odstraniti iz kuhinje le za en trenutek, jej že požene pri nezaprti posodi druga stranka v jed ali Čaj kako nesnago. Radi tega pride dan na dan do pretepov. Stanovanje z dvema sobama in eno samostojno kuhinjo je za Moskvo posebnost in si kaj takega lahko privoščijo le bogatini.
Največje gledališče na svetu. Največje gledališče na svetu gradijo v ameriškem mestu Atlantic City. V ti novi jegradbi bo prostora za 40 tisoč oseb in na odru bo lahko naenkrat nastopilo 1500 igralcev. Ogromna stavba bo stala milijonov Din.
Roparji na plesišču. Pred dnevi se doigrala v hotelu v okolici Čikage p; Btno ameriška roparska zgodba. V hotelu je bila plesna prireditev, na katero so bili povabljeni in so se je tudi Udeležili le bogatejši sloji. Na plesnem ¡venčku se je pojavilo 12 lepo oblečenih mladih moških pod vodstvom mladostnega dekleta. Štirje od plesalcev so začeli pri izhodu med seboj kramljati, drugi so se pomešali med veselo družbo. Voditeljica, ki se je pridno vrtela, je objela enega od plesalcev. Objem je bilo dano znamenje. Naenkrat je eden oddal strel iz revolverja proti stropu plesne dvorane. Koj za tem je zapazila plesna družba, da jo ogroža 12 tolova-
jev s samokresi. Plesalci in plesalke so se morale razvrstiti z dvignjenimi rokami ob steni. Dva tolovaja sta preiskala žepe gospodov, drugi so si prilastili dragoceni ženski nakit in prstane. Policist je zapazil slučajno drzno Roparsko početje, potegnil samokres in ga hotel izprožiti. Predno je ustrelil, ga je smrtno pogodil eden od drznežev, ki je stražil izhod. Ko so roparji opravili svoj posel, so zapustili plesno dvorano in hitro poskakali z bogatim plenom v pripravljene avtomobile in se odpeljali neznano kam.
Strašna nesreča na odprtem morju. Te dni se je pripetila v Tihem Oceanu velika nesreča. Japonski parnik »Wu-go Maru« je imel na krovu 700 potnikov, da jih prepelje iz Vladivostoka na obal Kamčatke. Med vožnjo je izbruhnil v strojnih prostorih ladje požar, ki je parnik uničil popolnoma. Ladje, ki so na klice: na pomoč hitele na kraj nesreče, niso rešile niti enega potnika ali mornarja. Potniki so bili Rusi in Ja ponci. Nesreča se je zgodila na popolnoma odprtem morju že bolj proti polotoku Kamčatka.
Fczcr vzbujajoča aretacija. Dne 6. t. m. je vzbudila v Newyorku v najbolj razkošnem hotelu aretacija francoskega grofa Palignac, ki je bil družabnik šampanjec izvozne družbe. Ai'etiralo ga je 40 policijskih uradnikov, ker je osumljen, da je poglavar alkoholnih tihotapcev. Po aretaciji so zaplenili nepregledne zaloge utihotapljenega šampanjca.
izredna razstava. Ameriški polkovnik Kari Lindberg je preletel na letalu pred dvema letoma kot prvi Ocean. Lindberga časti še danes Amerika kot polboga in prejema dan na dan darila. Te dni bo v mestu St. Louis otvorjena v tamošnjem muzeju razstava, kjer bo do na vpogled vsa Lindbergu podarjena darila, ki predstavljajo ogromno vrednost.
V ekspresnem vlaku in v letalu. — Amerikanci bodo otvorili dne 7. julija s pomočjo ekspresnih vlakov in letal zvezo med Newyorkom in St. Francis-ko. Ko bo legel mrak na^ zemljo, bodo potniška letala pristala na zemljo in potniki bodo lahko vstopili v pripravljen ekspresni vlak, kjer bodo spali v udobnem spalnem vozu do jutra in nato prestopili v aeroplane. Vožnja v vlaku in letalu je preračunana s celo preskrbo na 350 dolarjev od Newyorka do ¡St. Frančiška. Potovanje bo trpelo 48 lo 50 ur in bo radi hitrejšega prevoza v letalu skrajšano za 15 ur. Sedaj se ; vršijo poiskusi, da se Lo ujemalo brez časovne zamude presedanje iz vlakov v letala in obratno.
EOIetnica gramofona. Dne 8. junija je minulo 50 let, kar je prvič v uredništvu amerikanskega lista razkazal novoiz-najdeni gramofon po celem svetu danes slavljeni in že nad 80 let stari Tomaž Alva Edison.
Svinjska dirka. Svet že pozna vse mo goče dirke, a nikdar še ni bilo slišati, da bi bili kje priredili dirko svinj. Svinjsko dirko pripravljajo v Mehiki. Za dirkanje učijo prašiče na ta način, da jih zaprejo v kletke, kjer živali sestradajo. Ko so lačne, da krulijo od
gladu, jim dajo duhati kako posebno privlačno jed. Posodo s hrano odnesejo daleč proč od kletke in jo nato odprejo. Si lahko predstavljamo, kako brzijo na vso moč izstradane svinje za jedjo.
Dviganje zlatega in srebrnega zaklada iz potcpljene ladje. Pred sedmimi leti se je potopil ob angleški obali parnik »Egypte«, ki je vozil seboj za 2 milijona funtov šterlingov razne zlatnine in srebrnine. Posebna francoska družba je že poskusila dvigniti zaklad s pomočjo nemških potapljačev. Izsledili so pod morjem ladjo, a v zakladnico ni so mogli prodreti. Družba bo poskusila, letošnjo poletje ponovno srečo z italijanskimi potapljači.
PRI LASTNEM POGREBU ARETIRAN.
V Parizu so prijeli februarja letošnjega leta 281etnega šoferja Andr ja Rimbault. Dokazala mu je policija več tatvin ter goljufij. Videl je, da bo moral v ječo in radi tega je porabil neopa-žen trenutek in hlinil, kakor bi bil nekaj požrl. Izpovedal je, da je pogoltnil iz obupa par bucik, ki mu povzročajo nepopisne bolečine po želodcu ter čre-vah. Policija ga je odpremila v bolnico. Proti večeru je prosil med glasnim stokanjem, naj ga pustijo na stranišče. Prošnji so ugodili. Predno so se zavedli bolniški strežniki: kako in kaj, je skočil šofer popolnoma zdrav pri oknu stranišča po strelovodu na dvorišče ter utekel. Ker je bil brez denarnih sredstev, je izmaknil v Parizu tovorni avtomobil in ga prodal za 4800 frankov. Radi tatvine je iz strahu pred zasledovanjem zapustil Pariz in pribežal v me sto Salon-sur-Marne. Ker je imel denar, se ga je oklenila kmalu njega vred na ljubica. Kot zakonski par sta se naselila v mestu Marson na reki Marni. Najela sta stanovanje pri starejših zakonskih. Vedla sta se mirno in vzgled-no, da sta si pridobila popolno zaupanje starih. Na ta način sta izvedela za premoženje gospodarja in gospodinje. Lepega dne je izginilo s šoferjem in njegovo ljubico 160 tisoč frankov gotovine in raznih vrednostnih papirjev. Goljufa, tatova in roparja sta začela življenje polno razkošja.^ Šofer se je pa ljubice navolil, ravnal z njo slabo in jo slednjič v pijanosti premikastil, da mu je pobegnila. Vsa poznejša poizvedovanja za njo so ostala brezuspešna. Bal se je, da bi ga razžaljena ter ukanjena ženska ne izdala ter ovadila oblasti.
Po vseh večjih francoskih dnevnikih je razbobnal vest, da je umrl v bolnici in se bo vršil pogreb ob 9. uri predpol-dne. Uverjen je bil, da bo prišla vsaj na pogreb njegova ljubica in ob tej priliki jo bo že ustmeno pregovoril, da bo šla z njim in bo varen pred ovadbo.
Komaj se je prikazal omenjenega dne ob 9. uri predpoldne pri lastnem pogr«-bu na mirodvoru, je tamkaj res ugledal izgubljeno družico, a tudi dva moška. Neznana pogrebca sta ga obkolila, ga prijela, zvezala ter odpeljala v zapor. Policiji se je dozdevala vest o nenadni smrti neznanega moža po vsem francoskem časopisju sumljiva. Poizvedela je v bolnici, da ni tamkaj v listih razglašenega dne umrl nikdo in torej tudi
ne bo pokopan. Sumili so prevaro, s j pravice eden najbolj pretkanih franeo-katero se je sam ovadil in padel v roke j skih lopovov izza zadnjih dni.
Vezuv pri Neapolju v Italiji je eden od 250 ognjenikov, ki jih poznamo na zemlji. V Evropi sami je ognjena gora Sicilije Etna mogočnejša od Vezuva, Stromboli bolj zahrbtna in vendar se je izbruhov Vezuva najbolj bati. Že leta in leta obstoja na Vezuvu posebna opazovalnica, katero vodi učenjak — profesor Malandra. Natančnejša opazovanja so pokazala, da Vezuvu ni zaupati. Pri vseh drugih ognjenikih ozna njajo nastop glavnega izbruha manjši potresi in izlivi, pri Vezuvu je v tem o? žiru popolnoma drugače. Grozno bruhanje dne 26. aprila 1872 je nastopilo kar naenkrat. Nekaj turistov je gledalo še v žrelo, ko jih je iznenada presenetila in pokopala goreča lava. Aprila leta 1906 je začel Vezuv uničevalno delo kar nepričakovano ter uničil na stotine človeških življenj in upostošil najbolj skrbno obdelano zemljo.
Znani nemški zvezdoslovec Viljem Meyer, ki je obiskal vse ognjenike na svetu, je opazoval izbruh Vezuva leta 1906 s krova ladje s pomočjo daljnogleda in zapisal to-le:
»Skozi strašne, več kilometrov visoke oblake dima so frčale žareče bombe 800 m v višino. Bliski so razsvetljevali temne oblake. Naenkrat se je odprlo žrelo gore in začela je vreti iz sredine lava, ki se je spustila po hribu navzdol in uničila vse pod seboj.«
Tokrat je začel Vezuv s svojim strahovitim delovanjem v nedeljo dne 2. t. m. popoldne. Profesor Malandra se je podal na vulkan in pomiril sprva ljudi, da gre le za navadno ter kratko delovanje, ki se bo pomirilo v nekaj urah. Učenjak se je bridko zmotil in je Vezuv izmetal iz svoje sredine tekom dveh dni 2 milijona kubičnih metrov goreče lave. Ognjeni steber, ki sika tokrat Iz žrela, je dosegel višino 500 m, temni oblaki se valijo 2—3 km visoko. Lava je dosegla celo hitrost 300 m na uro in višino 10 m. Med glavnim žrelom Vezuva in vrhom Monte Soma je dolina, ki je popolnoma izpolnjena z lavo. Reka lave se razliva na tri strani. Vznožje Vezuva je poseljeno z ljudmi. Navzlic dejstvu, da je nevarnost izbruhov nepretrgana, biva tod okoli 80 do 100.000 duš, ki se bavijo s sadjarstvom in vinogradništvom, kajti kakor povsod v slič-nrh razmerah, uspeva tudi tukaj izvrst na trta in najboljše sadje.
Tokrat ogroža ognjenik več vasi, goz dove, vinograde in razne nasade, ki bodo postali žrtev gorečega morja lave. *
miim molim - tirev® smrti!
V Braziliji v južni AmeriSi se razte-gnjo ob levem in desnem bregu veleto-ka Amacona še danes neraziskani pragozdovi Doslej se še ni posrečilo nobeni evropejslci elcspediciji, da bi bila pro drla v te kraje in jih odprla ostalemu kulturnemu svetu. Razkritja onemogo-
čajo divja indijanska plemena, zveri, kače, močvirja, malarične bolezni ter strupeni mrčes.
Nemec Lotar Halden je bil z raziskovalno ekspedicijo v brazilijanskih gozdovih, se je moral vrniti brez pravega uspeha in je opisal te dni ta-le doživljaj iz krajev ob Amaconski reki:
»Prodirali smo po gozdovih, skozi ka tere še do danes ni stopila noga kultur nega Evropejca. Bili smo na potu poleg domačinov kažipotov: jaz pisec teh vrst, tovariš Heimdahl, profesor Hoel-ten in en geolog. Po dolgem in tnuka-polnem potovanju in plazenju smo dospeli do soteske v gozdu, ki je odpirala vhod v dolino, koje premer je znašal kakih 500 m. Vodniki so nam zaupali, da se nahajamo pred vstopom v dolino molka, na koje sredini raste ogromno drevo smrti. Doslej je izginil brez sledu še vsak, ki se je drznil preko praga te doline. Iz doline molka se še ni vrnil niti eden pešec ali jezdec.
Domačini se niso upali naprej, a nas se je oprijela neugnana radovednost. Prepričani smo bili, da je svarilo vodnikov le prazna bajka, ki bi nas naj o-strašila in pripravila na vrnitev. Pustili smo konje in prtljago pri kažipotih in se odpravili peš s puškami v rokah v bajno dolino molka, da bi videli pravljično drevo smrti. Naprej je stopal korajžni Heimdahl in njemu smo sledili eden za drugim še ostali.
Ko smo stopili iz pragozda v dolino, je nehalo bujno brazilijansko rastlinstvo. Tla so bila poraščena z mehko ter nizko travo in nekako na sredini je res košatilo ogromno drevo nam neznanega imena. Robi dolinice so bili obdani od pragozda. Dalje ko smo se pomikali, bolj je postajala trava pod nogami — mehkejša in se pogrezala.
Naenkrat zakriči Heimdahl, ki je bil prvi: »Za Boga, nazaj, jaz se pogrezam!«
Do pasu je že bil pogreznjen v močvirje. Kakor na povelje smo se ostali obrnili na, pobeg, dokler nismo stali na trdih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, ki se je trudil z vsemi močmi, da bi izkobacal iz močvirja, a je lezel vedno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, a le — kako za božjo voljo!
Spomnil sem se, da imam za pasom pritrjeno dolgo vrv (takozvani laso za lov na divje konje). Vrgel sem laso proti Heimdahlu, ki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, a naenkrat je nekaj zamigalo od drevesa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se kotali proti Heimdahlu orjaška kača, ki jej pravijo anakonda. Doseže dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki se je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjeknil strel, že je oživela cela močvarasta dolinica. Na. stotine anakond je privrelo na dan z drevesa, iz močvirja, od vseh strani... Vse pošasti so se valile proti nesrečnemu tovarišu, sikale do nas slišno in mu
grozile z odprtimi žreli . . . V nepopisnem strahu sem prepustil laso tovarišem, ki so vlekli z vsemi močmi, jaz pa sem pošiljal med kače en strel za drugim. Streli in zadetki so nekoliko za» ustavili naval golazni, a če privabili več teh pošasti! Komaj in komaj so izvlekli smrti zapisanega Heimdahla, d# je stopil na trdnejša tisi, jo ubral proti nam in kače v valovitih kolobarjih za njim. Po rešitvi tovariša gotove smrti so še streljali v golazen spremljevalci in morili obupno.
Sele tedaj, ko je bil na smrt preplašeni Heimdahl pri nas ob robu gozda, smo se pognali vsi v beg in z uprav zad njo sapo dosegli konje in kažipote domačine. Kače nam v pragozd niso sledile in njih vrnitve k drevesu smrti si nismo upali ogledati.
Indijanske pripovedke o dolini molka in drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je ta dolinica nekako zatočišče groznih kač, ki se klatijo po močva rah brazilijanskih pragozdov. Le na sredini doline so tla trdnejša in iz teh poganja bogzna koliko let staro drevo, po kojega vejah in vrhih se plazijo meni in celi ekspediciji nezabne anakon,-de.
Po tem strahotnem doživljaju smo se vrnili in naših raziskovalnih blodenj po neprodirnih pragozdih Brazilije je bilo konec.«
*
firozeii imU §!&¥€.
Najbolj podivjana človeška plemena prebivajo še danes po raznih avstralskih otokih in na ogromnem otočju otokov velikanov: Sumatra, Borneo in Cclebes južno od Indije proti Avstraliji.
Tokrat hočemo opisati strašno razvado plemena Dajakov, ki prebivajo v, notranjosti pragozdov otoka Borneo. Pri ravnokar omenjenem divjaškem narodu je znak moške dobe in slave sovražniku odsekana in v domači kolibi posušena ter skrbno shranjena glava. Ako hoče Dajak mladenič postati mož, mora nositi v vsakem ušesu po en zob podočnik iz tigrove čeljusti in tetovirajo mu z modro barvo obe spodnji roki. Predno sme okrasiti ušesa s tigro-vima zoboma in nositi tetovacijo, mora/ pokazati starejšim vsaj eno svežo —< sovražniku odsekano glavo. Čim vefi glav, tem večji junak je! Kako globoko vkoreninjena je ta grozna razvada pri Dajakih, nam svedoči to-le dejstvo:
Ako se spreta že dajakovska dečkaj zabrusi eden drugemu zbadljivko: »Na kaj hočeš biti ponosen, koliko glav pa je že odsekal tvoj oče?«
Zaljubiti in poročiti se sme Dajak le v slučaju, da lahko pokaže izvoljenkl vsaj eno glavo.
Ako se bližajo divjaki moški dobi, se jih poda po več skupaj iz rojstne vasi1 bolj v notrajnost pragozda. Po dnevtf in dneve stikajo za človeško naselbina« Ko so izsledili človeško bivališče, ga napadejo. Vsak ima seboj krog pašu pritrjeno in s posebno živimi barvami okrašeno košaro. Kakor hitro je premagal v boju nasprotnika, mu z izr<d« no spretnostjo odseka glavo in jo skfflŽ«
no spravi v košaro. S človeškimi glavami v korbah se vračajo v zmagoslavnem sprevodu proti domu. V bližini domače vasi zaženejo gromoviti krik — znamenje za domače, da »o si priborili Enak moštva ter slave. Začne se pregled plena. Pri ogledu glave se obna-gajo najbolj zverinsko ženske. Glave poljubujejo, jim utikajo med zobe meso, jih barvajo s kričečimi barvami, grizejo v lica in plešejo. Ko so živalske svečanosti sprejema končane, junak glavo posuši na solncu in jo skrbno shrani v kolibi.
Misijonarji so se že veliko trudili, da bi odpravili strašno razvado, a vse zaman! Dajak je prepričan, da bo živel po smrti. Veruje pa, da bo postala duša sovražnika, kateremu je vzel glavo, na drugem 3vetu njegova sužnja in mu bo stregla. Čim več glav v življenju, — tim več sužnjev v večnosti!
Anglikanski škof Chambres je pridi-goval nekoč v kraju Fort Betong na Borneo-Saribas — Dajakom. Kazal jim fje v luči neodpustljivega greha razvado lova na človeške glave. Po pridigi mu je rekel poglavar: »Moji rojaki trdno verujejo, da ima oni hrabri mož, ki je odsekal v življenju vsaj eno človeško glavo, na drugem svetu dušo u-bitega za slugo. Ako pride po smrti v nebesa ali pekel, vi sami učite, da je ne gotovo, kam pride človek, ko umrje, za vsak slučaj je pač dobro, ako — ima družbo.«
Ccie in sclBste pereffla.
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 8. junija so pripeljali »peharji na 28 vozovih 59 zaklanih svinj, kmetje 8 vozov krompirja, 14 vo-zev sena, 6 otave, 8 slame in 5 vozov škopa. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, krompir po 1.50 do 2, novi krompr po 8, seno po 80 do 120, otava po 100 do 120, slama 60—70, škop po 1.50 do 1.75. Pšenica je po 2.50 do 3 D, rž 2, ječmen 2.50, oves 1.50 do 1.75, koruza po 2.50, ajda 2, proso 2.50" do 3, fižol 5 do 7, fižol v stročju 24, novi grah. 1 kokos 35 do 45, par piščancev 35 do 80, gos 70 do 120, puran 80 do 120, domači zajec 10 do 35, kozlič 90 do 130 D. Čebula po 4, česen 16 do 20, 1 kumara 5 do 15, kislo zelje 5, kisla repa 2, 1 glavnata solata 1.25, jabolka 10 do 14, suha slive 10 do 12, čreš-nje 12 do 16, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 36 do 40, jajca 1 do 1.25, med 20 do 22 Din.
Na mariborski svinjaki sejem 7. junija 1929
rje bilo pripeljanih 321 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 120—150 Din, 7—9 tednov 200—250 Din, 3—4 mesece 320—400 Din, 5—7 mesecev 480— 820 Din, 8—10 mesecev 580—650 Din, eno leto 1500—1200 Din. 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodanih je bilo 265 ivinj. Kupčija živahna.
Dunajski svinjski sejen dne 4. Junija 1929.
Dogon 13.503 komadov, od tega 1591 iz Jugo-
JI a vi je, 8777 iz Poljske in 1625 iz Madžarske, 'ri slabem prometu so se pitane svinje pocenile za 10 grošev, mesne svinje pa za 10 do 15 grošev pri 1 kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 2.30 do 2.35> angleške križane 2.35 do 2.60, kmečke 2.15 do 2.40, stare 2.10 do 2.20 in mesne 2.10 do 2.85.
Nove hRlfge.
ABU SEIF.
»No, kdo sem?«
»Abu Seif.«
»Da, jaz sem Abu Seif. Poklekni pred mene, džaur!« —
Zdirjal sem navzdol po pobočju.
Šejhova hči me je opazila. Nedvomno je koj uganila, kaj se je zgodilo, ko me je videla prihajati s tako naglico in na kameli, ki je preje nisem imel. Koj je skočila na kamelo in prijela mojo pazno žival za vajeti.
»Kdo te je spoznal?«
»Abu Seif!«
»Allah akbar! Ali je za teboj?«
»Precej blizu mi je.«
»In drugi?« —
Divji boj z roparjem Abu Seifom je dobojeval Karl May. Knjiga se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 13 Din.
sc pedan dol>ra ura. IM1 BilC-aSfLša Stalna vrednost, trajen spomin. Čudovito po ceni pri
l POEOt, wm't
Maribor, Gosposka uliea štov. 5.
Dr. Štefana žunkovič. zobozdravnica v Slov. Bistrici, ne ordimra od 19. do 22. junija.
Živinski, konjski in kramarskl ssjiss v Št. Vidu pri Orobclmsm. Tukaj pri nas se vrši dne v pondeljek dne 17. junija živinski, konjski in kramarski sejm. Kupci in prodajalci, pridite v obilnem številu, da bo kupčija bolj živahna! Sej mišče je tik postaje. Zveza z vlaki na vse strani ugodna.
Oblastna trošarina na vtae, žganje in špirit. Vprašanje oblastne trošarine na vino, špirit in žganje postaja v zadnjem času vedno bolj zamotano. Sprememba trošarinskega zakona od aprila t. 1. je izrecno priznala, da se oblastna trošarina na zaloge po stanju od 15. aprila ne pobere, temveč samo za o-ne količine, ki se oddajo v promet in porabo po 15. aprilu. V tem smislu odrejajo tudi navodila za pobiranje oblastne trošarine, da se ta pobira pri oddaji trošarinskega predmeta v promet in porabo. Spričo tega položaja so bili interesenti upravičeni, da so odklanjali plačilo oblastne trošarine na zaloge, na katere je bila državna trošarina že plačana in so torej že v prometu in porabi ter se na nje ne more več naknadno pobirati oblastna trošarina. Na pobudo gospodarskih krogov je sedaj finančno ministrstvo izdalo navodila, po katerih od zalog žganja, vina in špirita, ki so bile ugotovljene dne 15. aprila t.l. do dne 31. maja t. 1. sploh ni plačati oblastnih trošarin, niti na zaloge same, niti na one količine, ki so se prodale v omenjenem času, temveč samo od onega dela zalog po stanju od 15. aprila t. U ki je bil pri veletrgovcih dne 1. junija
1.1. Se neprodan in se proda od tega dne dalje. Kaj je z ono oblastno trošarino, ki so jo posamezniki že plačali na količine, ki so jih iz zalog po stanju od 15. aprila podali do dne 31. maja, naredba ministrstva ničesar ne odreja. Jasno je, da jim pristoja povrnitev. Sedanja rešitev je kompromisna in ni povsem v skladu z zakonom, ki izrecno določa, da se na one količine, ki so bile v zalogi dne 15. aprila, oblastna trošarina ne po bere. Naredba to stališče le deloma priznava, ker se bo od količin po stanju od 15. aprila, ki se bodo prodale po 1. juniju, oblastna trošarina vendar pobirala.
Okrajša psaasovaa*« §o?Eži v !. 1929.
V	smislu določb štajerskega govedorej-skega zakona prireja oblastna samouprava skupno z okrajnimi zastopi oglede in premiranja plemenske goveje živine. Te prireditve se ponovijo v čistokrvnih pasemskih okoliših vsako tretje leto, v mešanih okoliših pa vsako peto leto. Lansko leto so bili na vrsti sledeči sodni okraji: Kozje in Šmarje za pomur sko, Šoštanj in Št. Lenart za marija-| dvorsko, Maribor za marijadvorsko in pinegavsko ter Murska Sobota in Čako-Yec za simodolsko pasmo. — Letošnje leto so predvidena sledeča okrajna pre movauja: Celje in Rogatec za pomursko, Slovenjgradec, Marenberg in Slov. Bistrica za marijadvorsko, Dolnja Lendava in Prelog za simodolsko ter Ljnto mer za simodolsko, pinegavsko in marijadvorsko pasmo. Posebno dober uspeh v mariborskem okraju je pripisati izredni požrtvovalnosti okrajnega zastopa, ki vsako leto uvaža nekaj prvovrstnih bikov in telic iz Avstrije. Nasprotno pa je marijadvorsko blago v šsntlenartskem okraju od leta do leta slabše in bo treba v tem okraju mnogo dela za povzdigo kakovosti živine. Blago v Šoštanju je znatno boljše, vendar se mnogo zaostaja za mariborskim. Pomurska pasma je pokazala povoljne u-spehe v kozjanskem in šmarskem okraju. V slednjem prednjači šmarska okolica in občina Ponikva, kjer se uvaja že tudi rodovnik In mlečna kontrola. Tudi simodolska pasma se povoljno raz vija. Zlasti blago v Prekmurju je dokaj dobro in dosti boljše, kakor v čakovs-kem okraju (Medjimurje).
Baznis za premije za vzorne nasade.
V	svrho pospeševanja sadjarstva bom razpisoval vsako leto za vzorno urejene in vzdrževane sklenjene sadne ter cestne nasade premije. Prosilec za premije je lahko: občina, okrajni zastop, cestarji, gospodarska društva, javni zavodi, šole in posestniki. Kolkovane prošnje s 5 Din je vložiti preko okoliških sadjarskih in vrtnarskih podružnic sem kaj na oblastno samoupravo. Višina premije se bo določevala po doseženih točkah. Za posamezne pogoje so sledeče točke: 1. Prikladnost tla za nasad in za vzgled ostalim interesentom 10. 2. Čistost nasada z ozirom na sadni izbor 10. 3. Razdalja dreves 10. 4. Stanje dreves z ozirom na zdravje, rast, nego, krone, debla in korenin 15. 5. Pravilno in redno gnojenje 10. Skupaj 60 točk. Naj-manje doseženih točk v 4. in 5. je po 10, za vse skupaj pa mora cela svota znašati 41). Prosilec mora izpolniti sledeče pogoje: 1. Vsak nasad naj ima najmanj
30 dreves. Nasad je lahko visokodebelni ali pol- in nizkodebelni. 2. Prosilec nasada mora biti najmanj tri leta lastnik ali pa oskrbovati nasad za isto toliko let. 3. Mlada drevesa morajo biti pravilno privezana na olupljene kole, ki smejo segati največ 10 cm izpod višine najnižje spodnje veje. Drevesa morajo biti posajena v pravilno izkopane jame. Mlada drevesa morajo imeti skrbno o-kopane kolobarje. 4. Starejši nasadi naj bodo prosti lišajev, mahov, omele (li-ma), suhih vej, odprtih votlin itd. Po možnosti naj imajo starejša drevesa o-kopane kolobarje. Starejša in nerodovitna drevesa morajo biti precepljena. 5. Nasad mora biti redno gnojen. Pri cestnih nasadih veljajo ta pravila: 1. po možnosti naj bo vsaj 30 dreves. 2. Drevo ne sme ovirati prometa in kvariti ceste. 3. Sorte naj po možnosti istočasno cveto in istočasno dozorevajo. 4. Vsako dre vo mora biti brez suhih vej, lišajev in mahov itd. — Komisar: Dr. Josip Les-kovar.
Vinogradnikom naznanjamo, da ima tvrdka Franjo Gnilšek v Mariboru, Raz lagova ulica štev. 25, cepano in žagano kolje po zmerni ceni na prodaj. Dobi se tudi tam vsake vrste rezan les.
Gospodarji, ako si želite naročiti vse gospodarske in poljedelske stro«« svetovnega slovesa, kakor so motorji ori-inal Lorenc, vršalice original Dobry, osiljnice original Knotek, sejalnice o-riginal Pracner, trijere original Pho-ni, sječkare original Kaub in ostale stroje, obrnite se radi tozadevnih infor macij na Kmetijsko družbo za Slovenijo v Ljubljani, ali na Agrarno k. d. v
Zagrebu, Draškovičeva ulica 35. *
V zadnji številki smo poročali o padanju cen pšenice v Zedinjenih državah Amerike in v Kanadi. Ker so cene žita na svetovnem trgu merodajne za višino cen po poedinih državah, je vpliv padanja cen se že začel tudi javljati v nekaterih evropskih državah. Zadnjič smo zabeležili padajočo težnjo cen na žitnem trgu v Budimpešti. Danes pa je potrebno, da nekoliko spregovorimo tudi o naši državi. Od prvotno cenjenega presežka lanske letine v naši državi v višini 50.000 vagonov pšenice smo doslej izvozili komaj dobro tretjino. Če računamo, da znašajo zaloge lanske picnice, ki preostajajo za izvoz, še krog 30.000 vagonov, tedaj bo znašala vrednost te pšenice, če jo izvozimo po današnjih cenah (200 Din za q), krog (500 milijonov Din. Če bi pa to pšenico izvozili po cenah, ki so veliale pred dvema mesecema (okrog 250 Din za q), tedaj bi dobili 750 milijonov Din. Padec cen predstavlja torej samo pri načem izvozu izgubo od 150 milijonov Din. Ker je ta pšenica večinoma še v posesti pridelovalca, bo razliko utrpel predvsem naš kmetovalec. Pa tudi špekulanti, mlini in žitni trgovci bodo, odnosno so že u-trpeli znatne izgube, ki morejo zelo ne-povoljno delovati na splošno stanje našega gospodarstva. Kmet je v slabem
gospodarskem položaju. Veliko ima izdatkov na davkih, davščinah in raznih dajatvah. Vse, kar mora za svoje gospodarstvo kupiti, zlasti obleko, mora
as* DRiiSTm
Krščanska ženska zveza v Mariboru
ponovno opozarja, da priredi dne 6. in 7. julija romanje v Rajhenburg. Polovična vožnja je dovoljena na vseh postajah od Št. Ilja, Ptuja in Dravograda do Rajhenburga proti izkaznici, katero da Krščanska ženska zveza vsakemu u-deležencu proti plačilu 5 Din. Cela vožnja iz Maribora do Rajhenburga stane z izkaznico vred 50 Din. Vlak odpelje dne 6. julija ob 9. uri predpoldne iz Maribora. Prijave sprejema do 15. junija
Maribor. Dobroznani umetnik-kipar gospod Ivan Sojč obhaja te dni 591etnico rojstva. Odličnemu našemu prijatelju iskreno čestitamo! — V sredi največje gradbene dobe je zmanjkalo v Mariboru zidne opeke. Radi tega so tudi skoro vse stavbe zadnje tedne zaostale in stavbeniki so si mučili glave, kako bi prišli do opeke. No, te dni je Dervušekova opekarna dala v promet novožgane opeke več stotisoč komadov. Vse opekarne delajo noč in dan, da bi tako zadostile zahtevam naših stavbenikov, ki jim letos v Mariboru in okolici posebno cvete pšenica. — Opaža se, da letos v Mariboru skoro vsak mesec več ljudi umrje, nego se jih rodi. Tako je tudi meseca maja umrlo tu več ljudi, nego je bilo rojstev. K temu seveda največ pripomore bolnišnica, ali vendar je značilno to dejstvo. — Cesto Maribor—Ptuj—Čako-vec je prevzela te dni država v svojo upravo. Cesta je biia še lansko leto v okrajni upravi, a jo je pozneje prevzela oblast.' — Pri nogometni tekmi v Somboru je član tukajšnjega nogometnega društva »Železničar«, SOletni K. Pavlin tako težko ponesrečil na desni nogi, da so ga morali odpeljati v Gradec na kliniki, kjer je pa podlegel izredno hudi poškodbi. Naša mladina je dandanes pri igrah premalo previdna. — Hvalevredno delujejo mariborska dobrodelna društva za zdravje uboge šolske mladine. Za revne otroke je Društvo za zdravstveno stanje otrok in mladine oskrbelo na Pohorju lepo in zdravo poietno zavetišče, kamor bo odšlo te dni okoli 150 revnih otrok. Nekaj pa jih pošljejo mladinoljubi na morje in v dr. Čehov sanatorij pri Sv. Juriju ob Pesnici. — V bližini Felberjevega otoka, pri takozvanem »Ilajšaniju«, so potegnili iz Drave truplo nekega možkega. Ugotovilo se je, da je to truplo šoferja Rudolfa Glavič, ki je dne 5. maja pri Marenbergu skočil v obupu v Dravo, ker je za-vozil z avtomobilom v drevo in se je bal posledic. Pri Glaviču so še našli zlato uro z verižico. Ril je nad en mesec v vodi. — Naše cenj. čitatelje bo gotovo zanimalo, kake občinske davke ali doklade bomo letos plačevali Mariborčani. Finančni minister je odobril sledeče občinske davke: 100% na zemljiški davek, 80% na hiše, 100% na pridobnino, 140% na državno trošarino od vina in vinskega mošta in na sadjevec 5 Din od hI. Od piva se plača 60 Din od hI, na navadno žganje po 20 Din od vsakega hI. Na poslajeno žganje In likerje nad 20 stopinj 20 Din od vsakega litra, pod 20 stopinj pa 10 Din. Od šampanjca pa se plača od steklenice 25 Din. Od psiv se plača 10S Din 50 para. Čuvaji letos tega 3avka niso oprolčeni. — Te dni je dobilo zopet 15 Mariborčanov dovoljenje
primeroma drago plačati. Za svoje pridelke pa ne dobi več toliko, da bi mogel kriti vse svoje izdatke. Kam to vodi, ni treba posebno poudariti.
predsednica gospa Katarina Bauman, Cvetlična ulica št. 23, kakor tudi vse odbornice. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Ana v Slov. goricah. V nedeljo dne 16. č m. priredi štentlenartsko orlovsko okrožje ob 3 popoldne v Društvenem domu telovadno aka« demijo z zelo pestrim sporedom. Sodelujejo vsi odseki in orliški krožki. Prijatelji orlovski mladine, iskreno vabljeni! Bodete videli, za' kaj se orlovska mladina vnema. Bog živi!
Vojnik. Meseca avgusta poteče 10 let, odkar, je bil v Vojniku ustanovljen orlovski odsek.: To obletnico proslavi vojniški Orel v nedeljo; dne 1. septembra t. 1., to je prvo nedeljo pet Jernejevi nedelji. Vsa sosednja prijateljska' društva prosimo, da imenovani dan ne prire« jajo nikakšnih prireditev. Bog živi!
za zgradbo novih hiš n poslopij. Zime se vsi boji. Kdor ima le količkaj denarnih sredstev, si skuša postaviti lasten dom. Biti brez strehe je skoro hujše kot biti brez službe. — Tatten« bachova cesta mimo Narodnega doma do »Pr« leka«, dasiravno je kitonizirana, vendar kaže velike luknje. Izgleda, da za tako prometne u« lice, kakor je Tattenbachova, vendar kitonizi« ran je tudi dobro ne drži. — Tovarnar in po« se:;tnik Anton Tavčar preurejuje klet svoje hi« še v Frančiškanski ulici v prodajalno in skla« a'išče za avtomobilne potrebščine. Za avtomobile letos Mariborčani silno pridno skrbijo. V: Scherbaumovi hiši, kjer je imel poprej cemen-tar Rogač svojo delavnico, se naseli velika' amerikanska avtomobilna tvrdka. Scherbaum bo zidal na voglu Aleksandrove in Kopališke' ulice tudi novo trgovino za avtomobile. Tako se naš Maribor vsaj kar se tiče avtomobilov, čisto opredeljuje po amerikansko. Le denarja nimamo Mariborčani toliko kakor strici v Ameriki.
Šiaariin pri Slovenjgradcu. V sredo sta bila poročena na podružnici sv. Jurija sin znane rodbine Bonovnikove Franc Pečolar iz Starega trga s Terezijo Uršej iz Brezove vasi. Na veseli gostiji se je nabralo za novo bogoslovje 21? dinarjev.
Gciavalmka pri Slovenjgradcu. Letos dne 10. marca smo si ustanovili svojo lastno Pro« stovoljno gasilno društvo Golavabuka. Posta« vili smo si tudi že nov gasilni dom v Tomažkt vasi na zelo lepem kraju. Hlevček je že, pa' kravice še ni, bo kdo rekel. Zato smo začeli že; zbirati prispevke za brizgalno. V nedeljo dne 16 junija vprizorimo ob štirih popoldne pod' kozolcem gospoda Mihaela Sorman (p. d. K'o« šutnik) igro: »Davek na samce«, burka v treh' dejanjih. Kdor hoče biti ta dan dobre volje, naj se potrudi k nam v Tomažko vas! Po igri! pa se vrši prosta zabava pri Košutniku v go« stilniških prostorih. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo brizgalne, se vljudno vabi vsa sosedna gasilna društva in vse prijatelje gasilstva, da pridete v čim večjem številu! Na pomoč!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Pred kratkim je tukaj umrla po daljši mučni bolezni učenka V. razreda Gretka Šaberl. Veličasten je bil njen pogreb, kakoršnjih je malokdaj videti na deželi. Nepregledna množica ljudstva, med njimi vrsta belooblečenih deklet ter veliko število u« čencev in učenk s svojimi učitelji, je spremljala Gretico na njeni zadnji poti. Sprevod ja' vodil č. g. p. gvardijan, bivši katehet umrle, v, spremstvu še enega patra in samostanskega brata. Po blagoslovitvi so najprej zapeli cerk« veni pevci, nakar je iz grl otrok, njenih součen cev, zadonela večno lepa »Vigred se povrne«, katere akordi z besedami: »Naše Gretke nikdar več nazaj ne bo«, so se polagoma razgubili v smrtni tišini. Sprevod se je začel počasi pre-
mikati po glavni cesti v cerkev, kjer se je vršilo mrtvaško opravilo, nakar je nastopila Gretka zadnjo pot proti pokopališču. Ob odprtem grobu so se v ganljivih besedah poslovili od rajne gospod župnik, gospod šolski upravitelj in neka součenka. V zadnji pozdrav je za-'donela zopet iz otroških grl narodna nagrob-nica »Spomladi vse se veseli in zemlja je sprejela, kar je njenega. Vsem, ki ste spremljali našo nepozabno Gretko na njeni zadnji poti, Elasti čč. duhovščini, cenj. učiteljstvu, šolski mladini in vsem darovalcem vencev in cvetja kličemo Bog plačaj!
Sv. Jurij v Slov. gor. Po kratki mučni bolez-pi je umrl Andrej MajceniČ, posestnik v Par-tinju, star 64 let. Kako priljubljen in spoštovan je bil od sosedov, znancev in sorodnikov, je pričal njegov pogreb, katerega so se vsi ude težili polnoštevilno. Zapušča žalujočo ženo ter ilva majhna nepreskrbljena sinka. Pogrebci so zložili za novo bogoslovje v Mariboru 75 Din, za kar jim plačaj Bog in daj več posnemovalcev. Žalujoči družini naše sožalje, zaslužni iduši pa večni pokoj in blag spomin!
Hajdina. Pod pokroviteljstvom presv. Srca 'Jezusovega smo pred pol letom započeli važno podjetje, namreč nabavo »velikega« zvona pri župnijski cerkvi. Župljani so z velikim razumevanjem in požrtvovalnostjo, ki je vredna ,vse pohvale, storili imenitno dobro delo, ki jim to v ponos, kakor je cerkvi bogata dika. Zdaj imamo kralja in središče ostalih zvonov; zdaj imamo klicarja v zvoniku, da nas bo s svojim močnim in vendar mehko-otožnim glasom klical k češčenju božjemu, pa tudi, kar nas na priprošnjo sv. Florijana Bog varuj, k pomoči nesrečnemu bližnjemu. Kadarkoli se bo oglasil naš dragi zvon, bomo vsaj v srcu zdihnili k Mariji, Materi božji, besede, ki jih je Biihl-ova livarna postavila na zvonu pod sliko Marijino: »Marija, bodi naša Gospa, zavetnica in mati!« Bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala preč. g. dr. Ivanu Žagar, ptujskemu proštu, ki nam je zvon blagoslovil, ter vsem čč. gospo-'dom, ki so mu pri tem svetem opravilu in pri fcelotni službi božji pomagali. Bog poplačaj tu-'di gospodu Pavlu Pirich v Ptuju, da nam je 'dal svoj tovorni avto za prevoz zvona na razpolago. In pridna, dobra dekleta, ki ste okrasile zvon in oltarje, zlasti lurški oltar, Bog vam plati in Marija Mati! Vam, možje in mladeniči, ki se zbirate ob praporju gasilnega društva in ki ste pod poveljstvom svojega blagega in spretnega načelnika g. Fr. Pintarič zvon sprejeli, stražili in ga potegnil v zvonik, prisrčna Zahvala! Letošnji 9. junij je bil za hajdinsko obširno župnijo zares dan, ki nam ga je nare-'dil Gospod Bog. Zahvaljen bodi, dobri Bog!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Zadnje dni je bilo \ okolici Sv. Miklavža izvršenih in poizkuša-fcih kakih deset večjih in manjših vlomov. Iz hiš izginja obleka, vino. žganje, perutnina in 'drugo blago. Najbolj drzen je bil vlom pri Mešku v Vinskem vrhu. Izvršen je bil med 'dnevom, ko so bili domači odsotni. Vlomilec ee je prikradel v sobo, zaslrl okno s platnom in pobral skupaj, kar se je le dalo odnesti. Pa itat še ni končal z delom, ko je vstopil v sobo •gospodar. Gosta to ni preplašilo. Pobral Je vse stvari in se pognal proti vratom. Gospodarja 'Je sunil tako, da je padel, nato pa je zdfrjal ,Ven. Meško je hitro vstal in hitel za vlomilcem. Zakričal je za njim. Tat je za trenutek obstal in se rogal nesrečnemu gospodarju. Potem pa ife izginil, ko da ga je zemlja požrla. — Drzni .Vlomi vzbujajo v ljudeh strah. Zadeva je prijavljena orožništvu in sedaj kar tri orožniške (ormoška, središka in ivanjkovska) zasledujejo drznega vlomilca. Sum je padel na nekega zloglasneža, ki že od otroških let poseda po ječah in je bil šele pred kratkim izpuščen iz zapora. Na vesti ima že celo vrsto zločinov in okolica bi se rešila velike nadloge, ako bi zopet prišel pravici v roke.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Gospod Franc Cajn-kar iz Rakovec je poročil gdč. Marijo Kumer iz velikonedeljske župnije. Ob tej priliki so veseli 9vatje na ženinovem domu nabrali za tu-
kajšnji novi Društveni dom 154.50 Din, kar je gotovo lepo, da v splošnem veselju niso pozabili na tako prepotrebno stvar. Bog daj novo-poročencema mnogo sreče in blagoslova v novem stanu!
Ljutomer. Tukaj je dne 7. t. m. umrla po dol-
ti in mučni bolezni gospa Marija Karba, roj. itak, stara 58 let. Blagopokojna je bila vdova po umrlem blagem učitelju g. J. Karba v Ljutomeru, ki je še vsem v najboljšem spominu. Podpirala je rada vsako narodno podjetje, zato je bila priljubljena. Naj nji sveti večna luč!
Št. Ilj pri Velenju. Udarilo je na Telovo popoldan v gospodarsko poslopje Baltazarja Ver dev Podkrajem. S slamo krito poslopje je bilo hipoma v plamenih. Govejo živino so rešili, dva prašiča in vse drugo je zgorelo, škocla je velika, ki z zavarovalnino ni krita. Udarilo je isti popoldan tudi v hmeljišče Jakoba Sreden-šek in razcefralo tri hmeljevke. So tudi, ki trdijo, da je udarilo v strelovod zvonika farne cerkve, kar bi bilo letos že v drugič.
Vojnik. Poteklo je že več kot 60 let, odkar je bila v tukajšnji župniji nova sv. maša. Prvi v tej župni cerkvi bo opravil prvo sv. daritev dne 21. julija t. 1. tukajšnji rojak č. g. O. Cap. Mansvet Koren. K tej redki slavnosti od blizu in daleč vabljeni v obilnem številu!
Celje. V nedeljo dne 9. junija je utonil v Vo-glajni zidarski vajenec Teodor Gleščič. Mladi Gleščič je bil doma iz Goriške, kjer je pustil svoje starše. Jedva se je nekoliko privadil tukajšnjim razmeram in je dobil službo pri stavbeniku Jezerniku, ga je doletela smrtna usoda.
Sv. Jurij ob Južni žel. Umrl je dne 3. junija posestnik Metod Lesjak, star 61 let. Rajni je bil ves čas vnet in vzoren krščanski mož, podpiral je rad krščanska društva ter je bil zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja« skozi celih 25 let. Naj počiva v miru!
Sv. Križ na Slatini. Izkazali so se naši zvesti ! Zastonj, so zvozili gramoz ze beton pri društveni zgradbi. Pred šolo pričajo ogromne količine stavbenega materijala o požrtvovalnosti naših gospodarjev. In fantje šele! Ne najdem besed zahvale in priznanja. Cel dan vpreženi so si prikrajšali potrebno spanje. Vsak drugi dan so kulukali. Celi hribčki zemlje, ki so jo pri planiranju stavbišča vozili na vzhod in za-pad, govore jasno o krepkih mišicah in krepki volji naših Orlov.*Naš bočki kralj gospod Miha Plemenitaš se je odkupil z znatno svoto 200 D. Bog živi njega in vse blage dobrotnike naše društvene stavbe! — Prihodnjo nedeljo dne 16. junija bo govoril našemu ženstvu v čitalnici strokovnjak, ki ga pošlje Prosvetna zveza, o umnem gospodinjstvu s posebnim ozirom na zdravišče v Rogaški Šlatini. Vstop je prost, vabljeni so vsi, ki jim je pri srcu gospodarski dvig tukajšnjega prebivalstva. — V nedeljo dne 9. t. m. je obhajal najstarejši denarni zavod v slatinskem okolišu, križevska posojilnica, svojo 301etnico. Leta 1913 je postavila društ vom ličen dom. Letošnjo obletnico proslavi primerno s povečanjem že nekaj let pretesnega Društvenega doma. Tako vrši leto za letom za današnje čase prepotrebno kulturno delo pod vodstvom svojega dolgoletnega ravnatelja mč. g. nadžupnika. Naj bi procvitala v blagor ljudstva!
Dobje. V nedeljo dne 2. junija, popoldne se je vršilo tukaj v šoli socijalno-gospodarsko predavanje pri precej dobri udeležbi vseh, ki se zanimajo za taka predavanja. Gospod Franc Vardjan, strokovni učitelj za sadjarstvo na kmetijski šoli v St. Juriju ob južni žel., je predaval skozi poldrugo uro o sadjarstvu in še do dal zanimiv pouk o vrtnartsvu. Gospod Marko Kranjc, član Prosvetne zveze v Mariboru, je predaval o kmetijskega gospodarstvu širom sveta in v naši državi. Skrbeti se bo moralo, da se vrše taka in slična predavanja večkrat, ker gospodarska in socijalna izobrazba je nujno potrebna. Za uvod, vmes in koncem predavanja je igral domači organist gospod škorjanc na harmonij s sodelovanjem domačega učitelj-stva na «osli prav zanimive muzikalične ko-
made, ki jim je sledil vsakokrat živahno odor bravanje.
Sv. Miklavž na Polju. Pri nas smo izročili materi zemlji uglednega in obče spoštovanega posestnika v Prelazkem Janeza Zagozdo. Raj-: ni Je bil več let župan občine Sedlarjevo, občinski odbornik, cerkveni ključar in sploh' eden prvih mož v župniji Sv. Miklavža na Polju. Bil je tudi priden ter skrben gospodar, ki je zapustil po smrti svoj dom urejen ter bogato založen. Blagopokojni je bil prijatelj cerkve, duhovščine in naročnik krščanskega časopisja. Vrlemu in vzglednemu možu ostani ohra njen pri vseh, ki so ga poznali, časten in hvaležen spomin! Daleč znani rodbini Zagozda naše iskreno sožalje!
Zagorje. V petek dne 7. junija proti večeru je šla Jožefa Cencelj, odrasla hči posestnika in župana občine Aržiše, doma na Lokah pri Zagorju, trgat zelenjavo za prašiče. Bila je božjastna in je tuintam dobila napad in padla. Nesreča je hotela, da je tudi omenjenega dne dobila napad in padla, pa v lužo z obrazom. Ker si v nezavesti ni mogla nič pomagati, so jo našli mrtvo, utopljeno ob sedmih zvečer.
OrganisfovsHe zadeve.
Društvo organistov za mariborsko škofijo je imelo dne 5. junija v Celju svoj 28. redni občni zbor. Vkljub temu, da je celo noč in še rano zjutraj deževalo in je ta dež marsikaterega organista, posebno tistega, kateri ima daleč do železnice, zadržal, da se ni občnega zbora udeležil, se je zborovanja udeležilo 62 organistov. Je to lepi dokaz stanovske zavesti! Predsednik je navzoče iskreno pozdravil, kakor tudi navzočega gospoda A. Mihelčiča, župana občine okolica Celje. Tajnik je podal obširno poročilo, katerega so člani poslušali z velikim za nimanjem. Rešilo in odposlalo se je 454 dopisov. Doseglo se je marsikaj za posameznike, pa tudi za skupnost, posebno v zadevi pokojninskega zavarovanja. V tem oziru stalno napredujemo. Vsako leto je več organistov zavarovanih. Odbor je pri tem prav pridno na delu. Storjeni so koraki za več važnih pridobitev. Blagajnik je poročal o gospodarskem stanju. Pritoževal se je, da člani zelo neredno plačujejo članarino. Z malo spremembo je bil izvoljen stari odbor. Glede pokojninskega zavarovanja se je otvorila zelo živahna debata in cela kopa vprašanj, na katera je tovariš Klančnik točno dajal pojasnila. Organisti, ki so bili navzoči, so se o tem temeljito podučili. Kdor pa kaj ne ve, naj vpraša na tajništvo. Odgovarja in pojasnila daje se pa samo članom. PrJ slučajnostih je bilo stavljenih dosti zelo važnih predlogov, kateri so bili vsi sprejeti. Med zborovalci je bilo veliko navdušenje ter veselo razpoloženje, posebno ob lepem živahnem govoru gosp. župana Mihelčiča, kateri je obljubil, da se bo pri Županski zvezi zavzel zato, da se bodo povsod nastavili organisti kot občinski tajniki in se jim bo s tem zbolj šalo gmotno stanje. Zborovanje je trajalo nad tri ure nepretrgoma. Razšli smo se z željo, da se zopet kmalu vidimo.
Službo organista In cerkvenika išče pregnani primorski rojak, absolvent or glarske šole v Gorici,, s petletno prakso na polju cerkvene glasbe, 28 let star, po ročen, s čisto preteklostjo. Gre v vsak" kraj. Ponudbe je poslati na dekanijski urad v Koniicah.
Izreden apetit. V Devinu so ulovili v Labi tako velikega lososa, da se mu je čudil ves svet. »No, tako velik pa vendarle ne bo«, je dejal neki bankir, »da bi ga noben jedec ne mogel pojesti. Sta vil bi 200 dolarjev.« — Takoj se je našel nekdo, ki je sprejel stavo, misleč, da ne more ničesar izgubiti. — Bankir je ukazal poklicati moža, ki ga je poznal in uprašal, če si upa to ribo pospra viti naenkrat. — »Rad bi jo pojedel, če bi bila moja.« — Bankir ga je povabil k sebi na kosilo. Ker se je pa bal, da bi celega lososa, enako pripravljenega, le vendar ne zmogel, je v prisotnosti svojega nasprotnika ukazal razsekati ribo na 24 kosov in vsak kos pripraviti na drug način. Dotični možakar je imel že 18 porcij v sebi, ko se je začel po vsaki poixiji skrbno ozirati krog sebe. Bankir je prebledel. Jedec-požeruh je pri 24. porciji mirno dejal: »No, če te ribe kmalu ne bo, ne vem, če jo bom zmogel !«
Na nekem svojih pogostih potovanj
po Franciji se je ustavil nekoč cesar Jožef v krčmi manjšega mesteca. Ker je rad hitro in nepoznan potoval, nihče ni slutil, kedo je visoki gost. Predno so zapregli, je hotel cesar Jožef izrabiti čas in se obriti sam, kar je navadno o-pravljal lastnoročno. Čez čas je prišel v sobo radovedni gostilničar in uprašal, če spada k cesarskemu spremstvu. »Seveda«, je odvrnil cesar. — Gospodar je povpraševal še to in ono in kakšno službo ima pri cesarju. — »No«, je odgovoril Jožef, »včasih ga brijem!«
Kant, nemški modrijan preteklega stoletja, je bil zelo raztrese.n. Nekoč je neka vdova v njegovi navzočnosti tožila o izgubi svojega moža. Kant jo je po-
tolažil in pristavil: »Kaj, ste imeli le enega?« — Nekoč je bil na svatbi, kjer je imel ženin 75 let, nevesta pa 21. Neka gospa je Kanta ogovorila, rekoč: »Kaj mislite, gospod profesor, da je v tem zakonu mogoče upati na otroke?«
—	»Upati ne, toda bati se je«, je odvrnil Kant.
Nekoč, ko fe Ignacij Krasicki, slavni poljski pesnik in nadškof, prišel v slavnostni obleki na gostijo k Frideriku pruskemu, ga je hotel ta pred številnimi gosti spraviti v zadrego, rekoč mu: »Dragi škof, če umreva skupaj, me sprejmeš pod svoj plašč in vtihotapiš v nebo!« — »Oprosti, presvetli gospodar, da tega ne morem, ker si ukazal odstriči precejšen kos mojega plašča.«
—	Kralj se je smejal temu točnemu odgovoru in odredil, da so zvišali Krasic-kemu prejemke do tiste višine, kakor jih je imel prej, predno mu jih je bil zmanjšal.
Papež Aleksander je bil zelo radodaren, in čim višjih dostojanstev je bil deležen, tem večje dobrote je delil revežem. Sam o sebi je dejal: »Dokler sem bil škof, sem bil bogat, kot kardinal sem obubožal, kot papež pa sem popolen berač.«
Ob slavnostnem prihod« francoskega maršala De la Forte v nemško trdnjavo Metz so se zglasili pri njem tudi ži-dje. Ko so mu javili, da čakajo •mnaj v predsobi, je rekel: »Nočem videti te druhali; križali so našega Odrešenika! Poženite jih od tod!« — Nato so povedali dvorjani Židom, da jih maršal ne more sprejeti. Odgovorili so, da jim je zelo žal in da mu prinašajo 4000 cekinov v dar. To so takoj javili maršalu, ki je vzkliknil: »No, naj le vstopijo, siromaki! Pri moji veri, da niso poznali Odrešenika, ko so ga križali!«
Nekdo je rekel angleškemu bogatašu (lordu) Effinghamu: »V Gronlandiji do živi mnogo ljudi 100 let in vendar ni
tam nobenega zdravnika. Kaj ni to čud no? — »Pri nas v Londonu je več tisoif zdravnikov«, je odvrnil lord, »in mar-sikedo doseže tudi starost 100 let. Ka| ni to še bolj čudno ?«
Večkrat se zgodi, da spravi najenostavnejše vprašanje tudi največjega u-čenjaka v zadrego. Tako se je zgodilo tudi znanemu prirodosloveu Darwinu. Njegova mala nečakinja mu je namreS zastavila sledečo uganjko: »Kaj ima mačka, česar nobena druga žival nima?« — Darwin je premišljeval ter ugl bal in konečno se je udal. Deklica j« bila silno vesela, da se ji je posrečilo, spraviti učenjaka v zadrego. — »O, dragi stric«, je dejala, »kaj ne veš, ka| ima mačka in nobena druga žival pa ne. Kaj, tega ne veš? Mucke vendar!«
Kdor hoče dobro obutev, si kupi Karo čevlje v Mariboru, Kokoška cesta štev. 18.	559
Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče pzoti boleznim želodca, čie-ves, mehurja, žolčnik kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte!	3<54
Nekaj izvanretinega Vam nudi nakup birmanskih daril v trgovini ur in zlatnine M. Ilger in sin v Mariboru, Gosposka ulica 15. Samo prvovrstni proizvodi po čudovito nizkih cenah, kar, jamči ogromna izbira. Tudi na obroke brez poviška cen.	580
»Fiugs« patentirane kose s kosirjem.
Zahtevajte prospekte in navodila brezplačno. Iščem zastopnike in prodajalce v vsakem kraju proti visoki proviziji. Generalno zastopstvo za SHS: Josip Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica št. 36.	631
Al. Kokelj:
Oirifinc m icfnefi - zfcrsfta - m|S€vikoy.
Boljševiki, ali kakor jim pravimo pri nas: komunisti, imajo zelo spretne agitatorje, kateri obljubujejo ljudem že na zemlji nebesa. Neverjetno je, kako so slepili in varali narod v Rusiji in ravno to je bilo vzrok, da so zapeljali pri-prosto rusko ljudstvo. Isto skušajo doseči drugod, ker imajo svoje mreže razpredene po raznih državah. Razlika je le ta, da jim drugod seme ne gre tako v klasje, kot jim je šlo v RusijL In še manj iispeha bi imeli s svojo agitacijo, če bi jih ljudje bolje poznali. Boljševiki znajo le klati in razdirati. V tem so res prvovrstni mojstri, le žal, da priprosti narod to njihovo rokodelstvo še vse pre malo pozna.
V časopisih čitamo o grozodejstvih, ki so jih uganjali v Mehiki trinog Cal-les in njegovi pristaši. Vse to je hudo in strašno, in srčno pomilujemo mehi-k&nske katolike, ne smemo pa zapreti oči pred zverstvi, katera so uganjali boljševiki v Rusiji. V knjižnici sanato-rija ruskega Rdečega križa v vurber-škern gradu sem našel knjigo »Gibel (pogin) Nikolajev&ka na Amure« od ruskega pisatelja Anatolija Gan. Ne
vem, če sem kdaj v zgodovini čital o večjih grozodejstvih, kot so se tamkaj godila. In ta grozodejstva so se vršila na naših bratih po krvi. Zato je potrebno, da tudi naše ljudstvo zve za ta strašna dejanja in to še posebno radi tega, da bo vedelo, česa so zmožni boljševiki.
Blizu izliva velikanske reke Amur, čegar dolžina znaša 4480 km, nasproti otoku Sahalinu v Aziji je bogato mesto Nfkolajevsk. Mesto sicer ni veliko, štelo je le okrog 10.000 prebivalcev, toda ima močno razvito trgovino z živino, lesom in ribami, katere so pošiljali v osrednjo Rusijo, na bližnjo Japonsko in na razne druge stranL Poleg tega je tam rastlo bogastvo vsled obilnega zlata, katero so dobivali v pesku reke Ara-gun, levega pritoka reke Amur.
Boljševiki so prišli v Nikolajevsk 28. februarja 1920 ter so takoj zasedli mesto. Polastili so se tiskaren ter so ustavili vse liste. Prisvojili so si banke, re-kvirirali so zlatnino, srebrnim» in druge dragocenosti. Takoj so začeli zapirati odlične meščane, katere so v ječah mučili, ubijali ter so se polastili njiho-
vega premoženja. Z nakitjem umorjenih odličnih žensk so se dičile soproge boljševiškili mogočnežev. Vedno straš-nejša so bila njihova zverstva, nazadnje so sploh sklenili prebivalce pomoriti in mesto zažgati. Uradno je dokazano, da so umorili nad 6000 prebivalcev in z Rusi vred tudi 700 Japoncev. Kitajci in mnogi drugi so izvedeli za; namero boljševikov ter so se izselili ia mesta. V posebnem tajnem zasedanju so določili red, po katerem so sklenili ubijati prebivalce. V prvo vrsto so prišli judje in njihove družine, v drugo vrsto žene, otroci oficirjev in vsi, ki so služili v carski armadi; v tretjo družine že prej (kmalu po prihodu) aretiranih in ubitih družinskih očetov; v četrto vrsto so prišle osebe, ki so bile vsled kakih razlogov po boljševiških sodiščih oproščene in izpuščene na prosto« V peto vrsto so prišli uradniki, trgovci, rokodelci in delavci, kateri niso tulili v boljševiški rog. Glavno klanje so določili za mesec maj. Ljudstvo so zapirali kar v trumah in v noči 22. maja sa je začelo krvavo klanje. Ubijati so začeli zvečer ob U. uri in so nadaljevali
do jutra. Ko so rabljl končali svoje delo, so šli po hišah iskat in nabirat novih žrtev. Ko so bile ječe polne, se je naslednjo noč zopet vršilo krvavo klanje. Očividci trdijo, da je takrat v treh dneh bilo poklanih okoli 3000 ljudi. 24. majnika so pripeljali iz ječ veliko are-tirancev z uklenjenimi rokami, naložili so jih na tovorno ladjo in jih peljali lia sredino reke Amur, kjer so vse z udarci puškinih kopit in z bajoneti pometali v vodo. Istega dne zvečer od 7. do 8. ure so na bregu reke Amur poklali veliko število Japoncev z bajoneti in s sekirami. Japonci so prosili milosti, da bi jih postrelili, a ne poklali. Klicali so: »Ruska streljaj, ruska streljaj!« in se niso bali smrti. Njihova trupla so pometali v reko Amur. Isti večer so boljševiki z jetniki v ječah uganjali strašne reči. Tepli so jih, mučili in klali. Jokanje, vzdihovanje umirajočih se ]e me šalo s streli, udarci in zverskimi kriki od krvi pijanih rabljev.
Ko je bila večina prebivalstva pok on čana, so zažgali mesto. Naiprej so požgali čajke in ribiške ladje, žage z vsem lesom vred in potem celo mesto. Gorelo je 30. in 31. majnika. Mesto je bilo podobno gorečemu morju. Med drugimi Je zgorelo šest pravoslavnih cerkva.
Po požaru so boljševiki zagrešili novo zverstvo. Objavili so, da se bodo tisti, katerim je dovoljeno odpotovati iz mesta, peljali na ladji, katera gre v pri bližno 90 km odaljeni Kerbi. Bilo je o-krog 500 ljudi, največ starčkov, žensk Sn otrok. Toda boljševiki jih niso odpeljali v Kerbi. Ladjo so zapeljali na Kredo reke Amur in tam so jo z vsemi ljudmi vred potopili.
Pisatelj Anatolij Gan navaja v .svoji GDširni knjigi mnogo uradnih poročil in pričevanja očividcev, kako strašna grozodejstva so uganjali boljševiki. Naj navedem iz knjige nekaj teh grozovi-tosti!
Ljudi so žive žgali, z živimi so kurili, odsekavali so jim roke in noge ter živim zabijali žreblje v telo. Uradno poročilo japonske vlade je poročalo, da so na bregu reke Amur našli 127 trupel.
Večinoma so imela hude rane in odsekane ude. Isto poročilo japonskega štaba je naznanjalo, da so pri kraju De Kastri našli 18 trupel z odsekanimi rokami, nogami in glavami.
Da so žive ljudi sežigali, javljajo poročila o zgorelih hišah, v katerih so našli obžgana trupla. Oficirjem so zabijali žreblje v pleča in so to nazivali: »Povišanje v višje čine.« Ljudi so privezovali k dvema konjema za noge in so jih potem s knutami gonili na razne strani.
Uradno poročilo japonskega šiaba se je glasilo: »Na ulicah Nikolajevska so našli trupla, katerim so psi požrli nosove, ušesa in tudi druge dele telesa.« V časopisu »Osaka Majniči« so bila fotografirana naga trupla, katera so ob-žrli psi.
Deklice-gimnazistke, krog 50 po številu, so prisilili,da so šle služit v vojašnico in potem so mnoge oskrunili. Katere so se branile, so jih takoj ubili; katere so se jim udale, so jih pa tudi pozneje zaklali. Ravno tako so delali tudi z drugimi ženskami. Neko ženo, soprogo odličnega nikolajevskega meščana, so tudi silili, da bi služila v vojašnici, toda uprla se je. Zato so jo vlekli do reke Amur. Tam so ji zapovedali, da mora prebiti led, kamor jo bodo potopili. Toda žena se je tudi temu uprla in je rekla: »Rajše me takoj ubijte!« In našel se je »dobri« človek, ki jo je takoj ustrelil.
Nekaterim so vlivali mrzlo vodo v usta, dokler niso zmrznili. Druge so prisilili, da so se na mrazu do golega slekli; take so potem vodili po mestu in jih nazadnje utopili v reki Amur.
Nek rokodelec se je posebno odlikoval: vzel je kladivo in je izbijal iz zob umorjenih zlate plombe.
Dopisnik »Dela Rossii«, g. Amurskij, je med drugim pisal: »Ko so boljševiki morili otroke, propovedovali so posebno teorijo. Rekli so, če ubijemo starše, moramo ubiti tudi otroke, ki so stari nad pet let. Do petih let more otrok pozabiti, a če pustiš otroka nad pet let pri življenju, se v teku časa more nad
teboj maščevati. In tako so klali otrok« s starši vred. Srečal sem nekega znanca in ta mi je pripovedoval, da je izmed 360 učencev krajevnega realnega učilišča ostalo samo 50. Nekateri so u-šli, drugi so bili poklani v Nikolaj ev-sku, mnogo so jih tudi utopili v reki Amgwn.
Gojence nekega zavoda so posadili na ladjo, odpeljali jo na sredo reke in so vse v njo pometali. Mnogo je slučajev, da so večje družine bile pokončane z malimi otroci vred. Na nekem kraju mesta, kjer je vse zgorelo, stoji velik križ. Na njem je zapisano, da je bilo tu ubitih sedem oseb in sicer: mati s še« sterimi otroci Dijak Naletov pripoveduje, da so mu vstrelili očeta in mater z malo sestrico in bratom.«
Med drugimi so gnali v smrt tudi o-četa, mater in dva otroka: deklico in dečka. Deklica je strašno jokala, a deček ni potočil solze. »A ti, zakaj ne jokaš?« se je obrnil rabelj k njemu, »ali se ne bojiš smrti?« — »Čemu bi se ba}, je vse eno kdaj umrjem«, je odgovoril neustrašeni deček. — »Mama, mama«, je jokalo majhno slabotno dete. Boljše-viški morilec je rekel: »Ne jokaj! Zakaj rjoveš? Jaz ti bom mama.« Vsega skupaj je bilo pomorjenih okrog 600 otrok. Na desetine njihovih trupel je bilo fotografiranih. Mnogo jih je plavalo po reki Amur, ki jih je tu in tam vrgla na breg.
»Na dan mojega prihoda v Nikola-jevsk«, piše g. Čilikin, »sem videl zelo žalostno sliko: Reka Amur je vrgla na breg mlado ženo okrog 26—27 let. K njenim rokam in nogam so bili privezani štirje otroci.« — »Železne, nečloveške živce je treba imeti«, piše dalja g. Čilikin, lil je obiskal Nikolajevslc v mescu juliju, en mesec po požaru, »da je bilo mogoče poslušati strahovite doživljaje preostalih prebivalcev. Pri nekem so zaklali osem otrok, pri drugem pet, tretjemu so pred očmi zaklali ženo in odsekali glavo triletnemu otroku. V Nevelski ulici je k meni pribežala neka gospa. Njen pogled je bil strašen. Stara moška suknja je pokrivala skoraj golo
nož ¥ sivi sukali.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
»Rotim vas, gospod Fernand,« je milo in proseče vzkliknil, »nikar ne izgubljajva časa! Koj
rojdiva na policijski komisarijat, pa vzemiva efevra in četo policistov! Lepo vas prosim, pojili va nemudoma!«
Mož v sivi suknji se je mirno iznebil prstov, ki so ga krčevito grabili za roko, in dejal:
»Zaenkrat ne bova šla na policijo, ako vam je prav, gospod podprefekt! Ne pozabite, kaj ste pravkar sami povedali! Če bi silili v gospodično ivaillant, bi utegnila skočiti v jarek in bi nesla skrivnost o vašem sinu s seboj v smrt —!«
»Moj Bog, prav govorite!« je zastokal nesrečni oče. »Pa kaj naj storim? Za božjo voljo, povejte, kaj naj storim!«
»Čisto lepo mirno bova sedajle šla v Les Co-
{ombiers. Za take slučaje imam vedno priprav-Jenega oeedlanega konja v gostilni ,Pri treh
kraljih'. Čisto blizu je. Pripeljite svojega konja, pa pojdite z menoj!«
»Ampak —!«
»Prosim vas, nikar ne ugovarjajte!« ga je kratko prekinil detektiv. »Vsaka minuta je lahko usodna!«
In molče ga je gospod Leblanc ubogal. Na mah je postal pokoren kakor otrok. Mali, suhljati mož v sivi suknji je dobil popolnoma v oblast njegovo voljo in njegovo mišljenje.
Izprva sta molče jezdila po samotnem kolovozu. Gospodu Leblanc se je obupno mudilo, neprestano je poganjal konja. Mož v sivi suknji je nekaj časa potrpežljivo jezdil za njim, končno pa ga je ustaviL
»Stojte! Konj vam bo opešal, gospod podprefekt ! Jezdiva korakoma, da si opomore! Tudi par reči vas moram še vprašati, preden prideva do hiše.«
Gospod Leblanc je ubogal. Saj je bil v resnici sam bolj utrujen ko njegov konj.
»Najprvo mi povejte, kako peč imate v vaši spalnici,« je vprašal detektiv tal« nepričakovano, da ga je podprefekt strme pogledal
II. zvezek!
Bes niste Se na* roSIH
Mri nm™
Ne čakajte, dokler se že dobi. Nad 10OO knjig že razprodani'-.; osianek ba kmalu 1 Pilile Tiskarni sv. Cirila •» Mariboru.
mesecev na
namesto meseca n
ritiOaai UUU l l.ljfon&i
P.-t
telo. Čevlji, katere je imela — kot sem pozneje izvedel — so bili last njenega kitajskega kuharja. V Nevelski ulici so ji požgali dve hiši.Dvakrat so jo aretirali in dvakrat je ušla. Pomagal ji je lijen kitajski kuhar. Po noči se je skrivala v grmičju s sestro in 701etnim oče tom ter je videla, kako so trpinčili, rezali in klali njene prijatelje in znance, bče in sestra sta znorela.«
Silno so trpinčili vjetnike v ječah, ižm-aševaii so jih l,e med mučenjem, tvzeii so jim vso vrhnjo obleko; le v spodnji obleki in bosi so hodili v mra-žu in snegu. Tako pridobljeno obleko so si kar razdelili med seboj, med »prijatelje naroda«.
Zakaj opisujem te žalostne dogod-|ke? Zato, dragi čitatelj, da boš vedel, kaki so v resnici boljševiki, ki nepod-itčenim ljudem obljubljajo nebesa že tukaj na zemlji. Pišem pa še radi drugega vzroka: Večkrat me je že kdo povprašal, zakaj so Rusi, ki so v naši državi, zapustili domovino? Na to odgovarjam: Rusijo so zapustili večinoma vojaki, visoki oficirji s svojimi ženami in otroci, v kolikor so mogli; dalje razni uradniki, veleposestniki itd. Vse take bi bili boljševiki mučili, jih ubili ali bi bili vsaj zaprte imeli, če bi si ne bili z begom rešili življenja. Zato moramo ilo teh izseljencev biti prijazni in jim moramo iti na roko, kolikor je mogoče, ker vsakemu je težko zapustiti milo 'domovino.
K sklepu pristavim še to: Boljševiki so zaklali v Nikolajevsku in okolici tu-*di okrog 700 Japoncev. Japonci so zahtevali zadoščenje. Boljševiki ga niso mogli dati, zato so Japonci zasedli in se polastili silno bogate severne polovice otoka Sahalina, kjer so neizmerne zaloge premoga in petroleja. Južno polovico Sahalina so Rusi morali odstopiti Japoncem že leta 1905 vsled ports-mutskega dogovora. Japonci seveda ne bodo več zapustili Sahalina. Tako so boljševiki prizadejali svoji domovini ne le silno škodo v verskem, nravnem in družabnem, marveč tudi v gospodarskem in političnem oziru.
...................— ZAHVALA.
Podpisana se zahvaljujem tem potom prekoristnemu društvu
»LJUDSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU
za znatno podporo, ki se mi je izplačala takoj po smrti mojega očeta gospoda Fr. Pijaveca v pripadajoči izmeri.
Kdor še ni član tega človekoljubnega društva, naj takoj pristopi!
Gačnik—Sv. Jakob v Slov. goricah, dne 10. junija 1929.	Ana Pljavec.
Učenca za mizarsko obrt sprejme takoj Jožef Pavalec, mizar v Slov. Bistrici.	717
Hlapca pridnega, poštenega, zanesljivega sprej me takoj za stalno: A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 3	718
Išče se k odvetniku na deželo snažna, poštena kuharica, katera opravlja tudi druga hišna dela. Prednost imajo starejše od 40 do 50 let z daljšimi spričevali. Pismene ponudbe na' naslov: »Poštni predal št. 9«, Ormož. 719
Proda se prodajalna z mešanim blagom s stanovanjem vred. Naslov v upravi lista. 720
Viničar z nekaj delavnimi močmi išče se za večje posestvo v bližini Ptuja za jesen. Po-c nudbe so poslati z navedbo dosedanjih služb' na upravo lista pod »Viničar«.	723
Občni zbor Posojilnega in hranilnega društvai pri Sv. Emi, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo dna. 23. junija 1929 ob treh popoldne v posojilnic ških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapis* nika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje re-i vizijskega zapisnika. 3. Poročilo načelstva; in nadzorstva. 4. Volitev načelstva in nad« zorstva. 5. Odobritev računskega zaključka; za leto 1928. 6. Slučajnosti.
»Da,« je dejal, »lepa, velika peč je v spalnici, prava starina, kakor je vobče vsa oprema v gradiču starinska.«
»Ste pred kratkim kurili v peč?
»Seveda! Vsak dan kurimo. Vreme je bilo zadnje tedne zelo hladno.«
»In kaka je vaša postelja?«
»Lepa, starinska,« je odgovarjal gospod Leb-lanc, vse bolj začuden nad nenavadnimi vprašanji. »Mislim da stoji v hiši že dve, tristo let. Edini kos je, ki je ostal od nekdanjega pohištva, Vse drugo je prodal oskrbnik rodbine Mamers, preden je država zasegla posestvo in hišo. Ne Vem, zakaj postelje tudi niso prodali. Morebiti, ker je pretežka in ker je z vijaki pritrjena k tlom.
»Hvala lepa! Stvar je zelo zanimiva!« je dejal detektiv suho. »Sedaj pa mi še povejte, ali je še kje v bližini kaka stavba, ki je tudi zgodovinski zanimiva.«
»Mislite stavbo iz šestnajstega stoletja, iz dobe hugenotov?«
»Da.«
»Take ni nobene več v Bourg-le-Roi. Mesto (e moderno, kakor veste, in Lc3 Colombiers je idina hiša, ki je tod okoli zgodovinski in po svo-
jem slogu vredna zanimanja. Morebiti da še tudi razvaline v Saut-de-Biche.«
»Razvaline v Saut-de-Biche —?«
»Da. V gozdu ležijo, pol kilometra so oddaljene od Les Colombiers. Pravijo, da je stalo kedaj tam gospodarsko poslopje, ki je spadalo h gradu. Druga ni več videti ko par polpodrtih zidov. Pred kakimi desetimi leti je požar uničil poslopje in občina mesta Bourg-le-Roi je del stavbenega gradiva porabila za novo mestno hišo. Kar je ostalo, je kup razvalin in ožganega lesovja.«
Med temi pogovori je čas kmalu minil, Alen-Qon je ostal daleč zadaj in prijezdila sta v goščavo, v kateri je ležal gradič Les Colombiers. Črez dvajset minut sta se ustavila na dvorišču. Sluga je prihitel in pomagal gospodu Leblanc iz sedla. Mož v sivi suknji je sam skočil na tla.
»Kaj je novega?« je vprašal slugo.
Mož je skomignil z rameni. Nič da se ni spremenilo v zadnjih urah, je pravil. Hlapca da sta še na straži pred spalnico, vrtnar pa da stoji s svojimi ljudmi spodaj ob jarku in gleda v zadelana okna spalnice ter se čudi, kuj da počenja zblaznelo dekle v zaklenjeni sobi. Gospa Leblanc si je opomogla iz težke nezavesti in leži v nbed-nici na divanu. Nihče da ni videl gospodične
KAVO
Sladkor
oko
Olje
in vso drugo speeerljo dobite najceneje
Maribor
Glavni trg Si. 21
— Praua mila lepote in zdrauja. —
Fellerjeva Elsa-mila oplemenjujejo kožo ter se razlikujejo od navadnih toaletnih mil po tem, da vsebujejo znanstveno preiskušane, dobro delujoče sestavine, katere so potrebne za lepoto in zdravje kože.
Ima 6 vrst Fellerjevih Elsa-mil:
Elsa lilijino milo posebno fino cvetno milo, po kojem je koža mehka in nežna.
Elsa rumenjakovo milo, pravo blago milo i za najmanjše dete.
Elsa glicerinovo milo posebno dobro za zelo razpokano kožo.
Elsa boraksovo milo izvrstno proti solnčnim pegam ter kož nim izpuščajem.
Elsa katranovo milo razkužuje, zelo dobro deluje na kožo in lase glave, posebno pri otrocih.
Elsa milo za britje, katereo obenem razkužuje, omehča dlake, se zelo peni in ne draži kože.
Zahtevajte povsod samo Fellerjeva mila z značko »Elsa«.
IZRABITE
PRILIKO
ter naročite obenem že sledeče preiskušene proizvode:
Fellerjeva Elsa. pomada za obraz in kožo, 1 lonček 12 Din.
Elsa Tanohina-pomada za lase,
1 lonček 12 Din.
Elsa Shampoon za pranje glave
3 Din 30.
Elsadont (krema za zobe), tuba 8 Din 80.
Elsa dišeča vrečica (Sachet) 6 D.
Na poiskušnjo po pošti 5 komadov Elsa-mila po lastni izbiri 52 Din, ako se denar pošlje vnaprej, ker po povzetju stane poštnina za 10 Djn več. —
Naročila naslovite točno na:
1471
Eugen V.Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzafpg 341. Hpyatsha.
VOZNI RED
veljaven od 15. maja, je izšel. Dobi se v TIskarni sv. Cirila v Mariboru in stane
2 Din

— j
■■■rS
Sodarskega pomočnika sprejme Jože Ogorevc, sodar v Brežicah.	694
Samostojni dobri krojači dobe delo pri tvrdki F. Mastek, Maribor, Glavni trg 16.	705
Hlapce pridne in poštene sprejme uprava vele posestva Vurberg.	702
Iščem službo grobarja s prostim stanovanjem; v pomoč bi bil lahko cerkovniku; sem iz-učen čevljar.	710
Sprejmeta se takoj dekla in hlapec h kravam. Naslov v upravi lista.	691
Proda se posestvo 11 oralov zemlje, četrt ure od glavne ceste. Več se izve v gostilni Matije Peklar pri Sv. Jakobu v Slov. gor.	709
Eolarska delavnica se da takoj v najem s celim inventarjem zavoljo smrtnega slučaja. Naslov: Kolarija Zelzer naslednik Jožef Krei ner, Apače pri Gornji Radgoni.	715
Odda se v najem pekarna. Naslov se izve pri upravi lista.	706
V „M»llh oznanillh" stane vsaka I beseda Din l-JO. Najmanjia cena za oglas je 8 Din. ManjSl zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. I
^IIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIHIIIIIIIIIHIIimillllllllllll
Piala oznanila
UpravnlStvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je pri. ložena znamka za 2 Din zat od. | govor. UPRAVNI STV O,
Pljuča I Privatni pljučni zavod (Privat-Lungen-heilanstalt) SeČovo dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina. Zdravniki priporočajo zavod! Prospekt 3 Din.	676
Najcenejše in najboljše mesto za nakup
in čevljarskih potrebščin je trgovina usnja M. Ošlag, Maribor, Glavni trg št. 17, zraven barvarne Zinthauer.	127
¡Uprava veleposestva Vurberg sprejme več vi-ničarskih družin z najmanj tremi delavskimi močmi.	701
Sadjarji in kmetovalci, pozor! Pri nakupovanju sadnih mlinov se izvolite obračati na tovarno Lorber et Co. v Žalcu, Sav. dolina, katera izdeluje iste tako, da pri mletju sadje ne pride v dotiko z železjem in sadjevec vsled tega ne počrni. Cena za velike 2000 D, za manjše 1000 Din v tovarni. Znotranjost mlina je lesena z cinkastimi zobmi. Vsa pojasnila daje radevolje tovarna Lorber et Co. v Žalcu.	678
Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu: Fran Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo.	690
Zajamčene kose, brusne kamne in srpe kupite najbolje pri Josipu Jagodič, Celje, Glavni trg. Zaloga trboveljskega portland cementa, železnine za pohištvo in stavbe. Vodne žage in pile. Pocinkana pločevina. Špecerijsko blago. Nakup kuhanega masla.	672
Trgovskega učenca za trgovino mešanega blaga, samo prvovrstnega v računu, poštenega, sprejmem do 30. junija. Ponudbe s šolskimi spričevali poslati na: Ant. Lavre, trgovca, Slovenjgradec.	700
Pekovski učenec, močen, 15 do 18 let star, se sprejme, in starejši samski mož, ki bi stregel konjem. Studenci pri Mariboru, Na obrežju štev. 3.	682
Lepa hiša (3 sobe) z vinogradom, sadonosni-kom, lepi vrt in travnik, skupaj 1 in pol jo-he, se poceni proda. Pivola št. 32, Hoče. 713
iVaillant In tudi o Ernestu in Lavernayu da ni Bledu.
Mož v sivi suknji je dejansko prevzel poveljstvo nad prebivalci gradiča, vsem se je to zdelo samo ob sebi umljivo, nobeden ni ugovarjal, tudi gospod Leblanc ne.
»Preden vam morem pomagati, gospod Leblanc,« je dejal, »si moram v naglici ogledati vaše posestvo. Trije vaši ljudje pojdejo z menoj. Močna ©runa naj vzamejo, krampe in motike. Vi, gospod podprefekt, in vaše žensko osobje, vi bodete tetražili pred spalnico. Če bi gospodična Vaillant Skušala uiti, jo primite in predvsem skrbite, da Bi ne bo storila kaj hudega. Vaš vratar pa naj ostane s svojimi pomočniki na vrtu pod oknom spalnice. Saj zna plavati?«
»Plavati —?« je zmedeno vprašal gospod Leblanc.
»Da, plavati! Mogoče je vsekakor, da bi dekle skočilo v jarek —.«
Gospod Leblanc je zvesto obljubil, da bo do pičice ubogal, In mož v sivi suknji je odšel s svojimi možmi, oboroženimi z bruni, krampi in mo-tikami.
Naglo so šli črez mostič,prekoračili park in
šele ko so zavili v goščavo, je dejal detektiv svojim spremljevalcem:
»Peljite me naravnost k razvalinam Saut-de-Biche!«
Možje so ubogali, niti vprašali niso, zakaj hoče suhljati mož obiskati samotne razvaline prav v trenutku, ko gineva gospod Leblanc od strahu in negotovosti in ko napol blazno dekle čepi v njegovi spalnici in se morebiti pripravlja, da zažge hišo, ali pa si na strašen način konča življenje. Molče so hiteli skozi goščavo in trdo za njimi je stopal tajni zaupnik gospoda notranjega ministra.
V desetih minutah so zagledali razvaline. Stale so na široki jasi sredi skoraj neprodirne goščave. Robidovje in malinovje je rastlo vsepovsod, da je bilo skoro nemogoče blizu priti. Le malo je ostalo od nekdanjega gospodarskega poslopja. Kos zidu je molel kvišku, na drugi strani je še stal hišni ogel, vmes je ležalo kamenje, ožgano lesovje, zdrobljena opeka in sipine.
Za hip je mož v sivi suknji obstal in bistro opazdval okolico. Nekoliko v stran na desno je bilo grmičje porezano in pohojeno, kot da si je nekdo nadelal zasilno pot. Detektiv se je obrnil
I W
I Z
I <
■	>co
■	<
1	Pi
■	Oh
i	>1
I	o
■	z
■	i-i
I	5
m	i—i
■	u
I	o
■	cn
A I ***
■
o. Q j ==
£ si |
■s "šs
0] (Q N Kg >
1	M
*> .ts £ o ü
« .2 «
<m "g
2	o P
S t/3 C o a o O.
H .2 J S H
jI* s I
o .Si. !?■ «
W
■iiiHaiaiiiaiBa «■■■■■■SSBBBIBaaBHBHIBBBan
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 lel
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedolelnih, ki ga vlagajo sodišča tei naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
MESTNA HRANILNICA
Erekov irfj(v lasini paiači pri kQi°dv°ru)
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem in vso davčno močjo,
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. 4
Š
amot cipeka Im Samot moke
se nabavlja najceneje v tovarniški zalogi S
H. ANDRA5CH2TZ, MARIBOR, Vodsaikov irg L
VA ' S89KSS 'i
Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenje breje in posebno lnlade živine je potrebno in edino uspešno TE§ASOVO OLJE ZA ŽIVINO, ki se dobi pri: M. Ts-žak-u, Zagrefe, Gnnduiščcva ulica 13. 55
^ I
najceneje v glavni zalogi	471 |j
H. ANDRASCEITZ, MARIBOR, Vodnikov trg ž.
a modra galica 88/09% »Mon-iecatini", fino žveplo „ Ventilator" se dobi po najnižji ceni pri tvrdki AUGUST ZLAHTIČ, Maribor. Graiski trg 1. S?8
Dobro, zdravo m po ceni domačo pijačo si sami napravite 7. esenco
nosfii.
Tsti>(ako deber mm i.
oboje dobite le v DrogC-rijiWolfram, Maribor
Slovenska ulica. 394
Pr-sdam zaradi selitve lepo posestvo 10 minut od glavne ceste v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah, obstoječe iz 4 oralov goric, sado-nosnika, njive, gozda, 50 hI ¡zbornega vina lastnega pridelka in jabolčnice. R. Mioni, poštna hiša Ptuji 650
GOSPODAR1I I
KupiigfC
v lastnem in« leresu samo stroje Spsci-jalnih tvor» nie, kateri so najpopolnejši in najbolj prikladni 111
moiore original lOHENC vršalice original DOBBY kosilice original KNOTEK sijalice original PRA.CPJKft trijere original PHÖNIX sječkare original KAUB
kupite najpovoljneje pri
Zagreb, Drašfeovieeva uL 35
za Slovenijo Ljubljana.
Zahtevajte ponudbe!	709
in brez obotavljanja stopil po ozki stezi, njegovi ljudje pa za njim.
Pot je res peljala k razvalinam. Detektiv je zavil krog osamele stene in poiskal med kamenjem in sipinami pripravno mesto, koder se je dalo priti v notranjost. Previdno je lezel črez razvaline, bati se je bilo, da se uderejo tla in da pade v podzemeljske jame, kjer so bile kedaj kleti.
Napeto je detektiv opazoval podrtje. Hipoma je zadovoljno vzkliknil In poklical delavce k sebi.
Sredi razvalin, med lesovjem, opeko in robi-dovjem, napol zasut s sipinami, je ležal ogromen klesanec. Videti mu je bilo, da se je šele pred kratkim utrgal z visoke stene. Kamenje, opeka, prst in sipine so se udrle za njim in ga napol zasule. Grmovje je bilo sveže polomljeno in poho-jeno.
Na detektivovo besedo so delavci prijeli za krampe in motike ter začeli odkopavati prst in sipine krog klesanca. Detektiv je stal poleg in jih gledal.
In niso še dolgo kopali, ko so motike zadele na nekaj mehkega.
»Odložite orodje'« ;'e za povedal mož r sivi
suknji. »Z rokami bodete laže in varnsje od-gTebli, kar leži pod sipinami.«
Grebli so — in odgrebli moško truplo. Kamenje mu je popolnoma razbilo obraz, da ga ni bilo več poznati. Potegnili so truplo iz ruševin.
»Po obleki bi sodil,« je dejal eden delavcev na detektivovo vprašanje, »da je kletar La-vernav.«
Mož v sivi suknji ni rekel niti besedice. Nobena poteza v njegovem suhem, hladnem licu ni izdala zadovoljstva, ki mu je napolnilo dušo, zadovoljstva, ki ga čuti duhovit človek, ko najde da so njegove podmene, njegova sklepanja pravilna.
Prišel je na sled skrivnostnemu počenjanju gospodične Vaillant —.
Delavci so truplo spoštljivo odnesli v stran in pokril ga je s svojim lastnim plaščem. Nato so se iznova lotili dela.
»Klesanec moramo odvaliti,« je dejal in delavci so pokorno spet zasadili krampe in motike v ruševine. Mali mož v sivi suknji je nastopal in zapovedoval tako odločno in veljavno, da so ga brez vsakega ugovora ubogali, še na misel jim ni prišlo, da bi ga vprašali, kaj namerava ali kaj misli najti pod ruševinami.
(0 I «3 = 2 c K S. S
— a > ti o S
f Jo o
0 A
£ -H, c S«- >
a J*_ c ä i-
H w
O S*
S
Ž i* »Is
Ö D. C ¿0


Po1
s
najbolj&e In najvarneje pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru

Gosposka ulica
(.i.in,t
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
£?ofla$il» nobenega reninega davka
ter dobifo obresti izplačane v celoti breiz kakega odtegljaja. i
*iicci&iiKiniiBiiMao8i»e(si:
uau*M«tcat>

F. P. VliiC á
-PT 1
v JancSovsIh pri Sv. Urbanu, 1 ..-'.fti— Slov. gorice > .. ■ .
nudi v poljubnih množinah prvovrstne
m
Pravilno žgano gosto blago, prezimi dobr& In se ne lušSI, ker ne vsebuje apna tudi ne vsrkava tako vodo kakor nokateri drugi izdelki. Prekrije favno kakor bobrovec, ter Be doseže dobro zaprlo streho in gosi strešni krov. 593
n «rigasnwinii
■ ■W3M»MMB€Maa«fBBl«H»
Zahtevajte jo pri vseh trgovcih!
.JAVA" psadena Mm
je izvrstna, zelo redilna in okusna!
Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 25 Din. Povzetje je E Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 k J zavoju „ JAVA« bšenične kave je kot darilo pridjana ena lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah dobi vzorec 100 gr „JAVA" pše-itične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika.
Pražarna kave „JAVA" K. O. 714	Beograd, Lomlna utlca 11 /c
Velika izbira
kamgarna,
poplina, svilo le od
naprej se dobi
Pozor I
PozorI
Namizno sadfc?
Kakor vsako leto, potrebujem tudi letos veliko množino sadja za izvoz v inozemstvo, zategadelj potrebujem na celem Štajerskem, kjer je dosti sadja, zastopnike, oziroma nakupovalce sadja, kateri morajo biti samostojni posestniki ali sini istih. Pišite vsi tudi posestniki, kateri hočejo svojo sadje proti točnemu plačilu dobro prodati samo tuzem-ski največji tvrdki Ivan G&ttlich, Maribor, Koroška cesta 126—128.	712
Stielovodll Naprave novih, preizkušnje in popravilo starih strelovodov izvršuje po najnižjih cenah proti več letnemu Jamstvu Ivan Ko-Ivaclc, ključavničar ¡in špe: Cijalist za strelovode, Maribor, Pobrežka cesta 21. Zadostuje samo dopisnica ter pridem na dom prevzemat Strelovodi.	710


#
# ♦
♦
Vsem cenj. gostom naznanjam, da sem prenehal obratovati v Prvi dalmatinski kleti, Maribor, Mesarska ulica 5 ter se vsem najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, katero so mi izkazovali do sedaj. Obenem naznanjam, da odprem .
dne 15. junija 1929
703
G OSI UNO ROTOfZ
na Rotovškem trgu. V novih prostorih se bom potrudil, da bom kar najbolje zadovoljil svoje goste, katere vljudno prosim, da mi ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Točil bodem prvovrstna dalmatinska in štajerska vina ter pivo. Dnevno na več načinov pripravljene morske ribe. Za obilen obisk se priporoča	Jf|§!P POVODNiK

Proda se velika visoko pritlična, podkletena hiša, primerna za gostilno, trgovino ter troje gospodarskih poslopij s prešo in okoli 14 oralov prvovrstnega posestva ob križišču 2 cest, 4 minute od cerkve, skupno ali na kose. Dalje se proda že-larija s hišo, gospod, poslopji, prešo in 8 o-ralov zemlje. Oglasiti se je pri Franc Koser-ju v Juršincih štev 4 pri Ptuju.	661
Velika moda
*o spomladanski in letni plašči, posebno če go fini in krasno izdelani. Predno si letos nabavite plašč, pod nobenim pogojem jie opustite si preje ogledati novi ilustrovani ?cnik veletrgovine Stermeckl, radi tega piši to še dane3 po njega, ker ga prejmete popolnoma zastonj. Cene plaščev so: modno križasti 238 Din, moderno melirani 350 Din, kasha 410 Din, kasfia z svilo podložena 585 Din, coverkot 600 Din, kasha dunajski modeli 840 in 1115
Razen tega najdete v ceniku krasne (Bodele od , kostumov, kril, otročjih obleke in vee tlsoi »lil
15 Din.
od bluz, ! slik od
faznih drugih
etov. Kar ne ugaja se «menja ali TTce denar.
Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE,
štev. 24. Slov.	15S
>9
4114
Suhe gobe, jajca, surovo in kuhano maslo, zabelo, mast kupuje vedno po najvišji dnevni ceni: Fr. Senčar, trgovina, Mala Nedelja in Ljutomer. — Velika izbira raznovrstnega blaga.	684
Za kovače
angleški koks, kovaški premog, oglje in vsa železiiina se kupi najceneje v veletrgovini
H. ANDRASC3ITZ, MARIBOR Vodnikov trg 4.	504
p i^iiput ustav ■■......::; 2ss
Otelelenje.
„ . . . čez 300 krav z „Bissulin" zdravljenih z enakim uspehom, nikdar ni nastopila pozornost vzbujajoča zdražljivost, krave so normalno izvrgle." llvinozdravnik Dr.S.Berl. Tieriirztl.Wochenschr.24. Jahrg. Nr. 16.
„Bissulin" se dobi le na odredbo živinozdravnika H. Trommsdorff, Chem. Fabrik Aachen. (Brošura) knjižica s sliko bolezni brezplačno pri zalogi: „LYKOS" Mr.K.VOUK, ZAOREB, Jurjevska ulica 8. 594-VI
Pohištvo — Preproge
posteljnina, vložki, modrasi, zastori, posteljno odeje, pohištvena tkanina i. t. d. najboljše in najceneje pri
HURLU PREIS, mirni GospssHo ZQ
Brezplačni ceniki. mi Brezplačni ceniki.
^•^SS®*©»-8" S---*"". s-rf:- v	v ••..:;'•••• •	-it
O..V--V : ■ -	• ::_-..; . ' • ?:". ..
VellH promet - malhen dobiček!
O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din fine štofaste moške obleke in že za 135 Din lepe štoiaste obleke za dečke. Pravtam se dobž tudi najrazličnejši štofi za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi več sto drugih"predmetov! Vse po najnižjih cenah! Za obilen nakup se priporoča tvrdka
IV/IN MASTNAK, CELIC
Kralja Petra cesta §t. 15
223
I" Vtciiii "so si "Vsi "caiiii "j
■ HHHHHBBnHBBaHBI
a
I
#
A®
samo iz
trgovske Hiše
Franc Kolerit
Apa(e
a m a a a a
a ■
a

Sodarsivo
Josipa Ramšaka v Rušah se je preselilo v Maribor, Meljska cesta 10, ter se priporoča za vsa sodarska in kletarska dela in popravila.	707
šlulkinlo
ki zna opravljati kmečka dela takoj sprejmem. Naslov v upravništvu.711
Veletrgovina z leieznino
mmm a lenard, piadibor «
ALEKSANDROVA CESTA 32—3* Traverze, cement, železo, poljedelsko orodje, kova« nje za stavbe, orodje za kovače, mizarje Itd., štedil« niki, kuhinjska posoda, v veliki izbiri in po najniž« jih cenah.
Lisičje, ktinine,
dihurjeve, bel« _ _	podlasice in druge
zimske kože od divjačine kupuje čez celo leto po naj* višjih cenah I. RATEJ, trgovec, Slov. Bistrica. 40a
Zadrofii
banka d. d.
Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta $t 6
V Bestni, novozgrajeni palači
Pred grančiShansho cerhvijo

Izvrsaje vse brnim p@§le najknlanfneje. •• Najvišje ®i$re§iovanje vloa na hnjiZlce ln v leKoCem racanu. - w Pooblaščeni prodajalec srečK državne razredne loterije. "t*
171
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
1 regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo..........■
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv ln hiš nad 3000 članov-posestnlkov z vsem svojim prcmoženjcny
Stanje hranilnih vlog zna-Sa nad Din 75,000.000'—. Posojila na vknjižbo, po« roštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji, ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiininiiiiiiv
Renfni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem.

Jiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. =, Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. »» Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
+)  "!! "!"!" "!!  "!!  """"!"" !"""   " !"7" ! ! PU!"!! !"777" "!""""""!!  "!    ! "!    "" ! "!    "P77 U"! "7!!!  UUPP7UUU! 
5353482300005348485323535353534800000253484823484848484848485353232353535301010253235353235353532353535353232323484823534848010101000102532323485348484823010048482323535348232353480001230000020101530001014802000002000200020153234853485323235348482323