0 bolezni, napakah iii drngih skodljivih rečeh pri sadnili drevesih. (Spisal A. Stamcar.^) (Daljc.) IX. Kodralo. Ta bolpzpn se spozrui, kadar se na drevesu litje bolj spodaj vkup vije in gerbanči in poslaja kodrasto in poslpdnjič rumeno, in prpd časom spada. To bolpzen vzrokuje vpčidel zpmlja, če je prpborna za živpž, prpmokra ali pa presuha. Pomaga sp lahko , če se slaba zenilja z drugo zemljo nadomesti. Včasih pa kodrasto pprje tudi narejajo uši, ki se narobe na listje usedajo in sok iz drevesa sisajo. Uši se naj raje mladpga drpvesca, pospbno češpnj, polotijo, posebno, če po leppm, toplem, spomladanskpm vremenu pride hitro merzpl dež ali hladna rosa; v ozkih dolinali stoječih dreves se uši veliko raji primejo, kakor v prostem odpertem zraku. X. Rja. Ta bolezpn sp konec korenin prime, ki rumene, in poslednjič postanpjo rujave, čprne ali pa plesnjive, ter nc morfju potem drpvesu potrpbnega živeža dajati. Perje rumpni, drevo liira in časoma pogine. V suhi, kamnitni, z železno rudo naliajoci zpmlji je rada la bolpzen. Mlade drevesca se ozdravijo, toda izkopati se morajo, in vse korenine naj se na koncph gladko porežpjo ; ostalim dobrim, pa naj se verhna koža oderza, in drevpsca naj sp v boljšo zemljo presade. Veliko drevo se pa ne da presaditi, zato ga je tudi težpje ozdraviti; treba je tedaj vso persl korpninam odvzeti, jih na konceh obrezati in jim dati bolj ilovnate persti. XI. Gnjiloba pri koreuiiiah. Ta se pritppe, kadar je zeld huda, dolga ali pa prav mokra zima. Priine se naj raji v rahli, ppsčeni, močvirnati zpnilji. Mlado drevo sp ozdravi, čp se presadi; staro drpvo pa se ne morp presaditi, tpr poginp. XII. Cervojed. Strigovpc, t. j. žitni červ, pride do drevesnih korenin, jih obje in ogloda. Če je zemlja zeld gnojna, se ta merčes rad priklati. Dobro je, da se pppel okoli drevesa potrpse, ali pa z bolj slabini lugoni okoli pomoči. (naije frA.y