Foiitični ogled. — D, n e &. aiprila: Državni zbor v mlesecu aprilu ne bo imel nobenili zborničnili sej. Vsled raznili zaprek in da dobe deželni zbori čas za. zasedanje, se bo državni zbor sešel še-le v za&etku meseca maja, bržfias 5. — Od deželnih zborov zborujejo samo predarlski, šlezijski in nižjeaivstriiski. Sklicanje tirolskega deželnega zbora se je vsled novih nasprot- Istev med Nemci in Italijani preložilo. — Z zna,nim govorom nemŠTrega kariolarja Betman-Holwega, ki je napovedal boj med Slovani in Nemci, se svetovni časopisi še vedno obširno bavijo.. Razun Neracev obsojajo vsi, da je nemški državnik s slikapjem plemenskili nasprdfetev med Slovani in Nemci zbudil nove f narodne strasti in sovraštvo. Danes je imel Betman v nemškem državnem zboru zopet govor, s katerirn je skušal omiliti svoja prejšnja izvajanja, oeš, da ni tako mislil, kot so drugi njegov govor razumeli. — Bolezen sv. Očeta se je zopet shujšala. Odpovedani so vsi sprejemi v papeževi palači. — Dne 10. a p r i 1 a: Sv. Oče je zelo slab, govori zelo malo, uživa samo mleko in jajčji rumenjak. — Vlada je sporoeila ceškemu deželnemu zboru, da letos ne more dati Ceški predujma (podpore) iz o. sebno-dohodninskega in rentnega davka, k;aterega je zadnja leta dajala. Deželni odbor je prišel radi tega v hude škripce, ker je deželna kasa brez denarja, — V Zagrebii se vrše dne 17. t. m. občinske volitve. — Na Reki grozi splošna stavka vsega delajvstva, ker je bilo v ladjedelnici družbe ,,Daniubius" odpuŠCenih 2000 delavcev. — Odsek za izprcmembo voliinega reda v gališikem deželnera zboru je sprejel vse jiove določbe glede dežel&ga reda. nato pa je pri&el razpravo o voli'lnem re'du. Nekatere poljske stranke Jiočejo razpravo zavlaoevati, ker ne i>rivosčijo Rusiuom več pravic. — Med vstaši in vlajdnirai četami v Meliiki i& pri neki vasi blizu glavnega mesta prišlo do krvavega boja, Zmagali so vstaši. — D n e 11. april a: Med Neraci in Cehi so se zacela zopet pogajauja za delamožnost češkega 'dež. zbora. Pri današnji seji zastopnikov obeb. narodov se je -Jokazalo, da tvladajo med strankami velika nasprotstva in ni imela seja nobenega uspeh;a. Pogajanja se bodo še najdialjevala. Ce ue bo prišlo do sporazuma, ker so Neraci prevefi nestrpni, pride na Ceško najbrž vladni komisar. — Volilna prcosnova za gališki deželni zbor je bila danes v tozadevnem odsek.u že večinoma sprejeta. jvitri bo delo v odseku dokončaiio. Potetn bo treba razdeliti saano še volilne okraje. — Mati predsednika irancoske republike, Poinkareja, je umrla v 74. letu starosti. — Na Dunaju so prišli na sled veleizdajnikom in vohunom, k.i so prodali ruski vladi razne važne tajne vojaške zadeve. V to zadevo jo baje zaj)letemh več visokih voja&kih dostojanstvienikov. — Splošna stayka v Belgiji je aapovedana za 14. t. m. Vse belgijsko vojaštvo je pripravljeno, ker se je bati velikili nemirov. Sole so zaprte. — D n e 12. a p r i 1 a: Iz Rima se poroCa, da so je zdravstveno stanje sv, Oeeta precej izboljšalo. Sv,. O8e je moSne narave, raditega je pričakovati, da bo bolezen dobro prestal. Zdravmk in papeževi sestri čujejo skoro noč in danv bjižini papeža. — Zastopniki srbskili trgovsKlh zbornic so y Bplgradu skleaili, da bodo odslej odklanjali avstrij&ko blajgo, to je, izvajali takozvani trgovski bojkot. — Belgijski socialisti razglašajo, da bo štrajkjalo dne 14. t. m. 400.000 u.elavcev, — D ii e 13. aprila: Novejga poročila pravijo, da se je stanje sv. Očeta poslab&alo in da večkrat pade v omedlevico. — V Madridu je danes tesar Ma*uuel Sanekec Allegre oddal na kralja Allonza 3 strele z naineiiom, ga usmrtiti. Kralja ni zadela nobena krogla, pač pa je bil malo rarijen, kraljev konj. Napadalec je najbrže anarliist, katere so si na špauskem liberalci y veliki meri vzgojili. — Poljske in rusinske stra;ake, katere želijo, da bi se novi volilui red v Galiciji uveljavil, so priredile danes več shodov. V Lvovu je prišlo do vecjili nemirov med strankami, — Italijaui se morajo v Tripolisu še vedno boriti z vstaškimi arabskimi in, turškinii četami. V osi'čju Tripolisa imajo vstaši še veliko nioč. Daiies je prišlo v dolini Gioi. do preoejšnje bitke med Italijani in Arabci. Se-le po hudem boju so Italijani proti veeeru premagali vsta&e. Bojni pobiodi so za, ltalijane zelo hudi, ker na tripolitanskih pustinjah. ni dobiti kapljL ce vode, — D, n e 14, aprila: Med poljSKimi strankami je1 za,radi volilne preosnovie velik boj. Konservativni straiiki se očita, da zapostavlja katoliške volilce in daje s preosnovo židom veiiko več upliva. Gališki školje so proti novi volilni preosnavi, ne radi tega, ker se dajejo Rusinom njiti pravice, anipak k.er se v poljskem delu Galicije katoligani zapostavljajo 3udom. — Vlada je prepovedala v Dalmaciji in na KranjsKem, da se ne smejo uprizoriti slavnosti zaradi srečbo konSane \X)jske Južnih Slovanov na Balkanu. — .Joditelji nemšiko-narodne zveze v na&em idržaivnem 'iboru razglaSajo, da hočejo sKupno z itadijani nasto. ¦6ati proti Slpvencem in Hrvatom. To se pravi, da nas |io6ejo še nadalje tlačiti, akb se bomo pustili. — Rugka vlada je prepovedala vseslovanske uprizoritve, ker so se vedno obrafiale proti Avstro-Ogrski, katero BO vseslovanski govoraiki dolžili, da je nasprotnica balkanskah Slovanov, — Grški kralj je naredil tudi politicno oporoko, v kateri opominla sina, da bo vladal narod na jugu, ki hitro yskipi, a se da tudi hitro pomiriti. Bolje je, da kraij trpi, nego ljudstvo. Ti nauki so sicer samoumevni, a dobro je, ako jlli slišinio tudi iz kraljBvih ust. — Tirolski deželni zbor se snide dne 22. t. m., toda samo y to svrlio, da reši domobransko postavo o zvišanju števila povincev. Italijani, ki obštruirajo, ne pripustijo, da bi se &e tudi o kakem drugem predmetu posvetovalo, — D n e 15. a p r i'l a: V dunajskem obeinskem ,-Svetu so se razcepili lib^alni obfiinski očetjev2 gtran ki: ena lioče mirno s kršBanlsko-socialno stranico s»- delovati, druga pa tega rioče, — Francoski vojni in zuuanji minister sta te dni izjavila, da Francija ne streini za voj&ko, ampak za rairom. Tocla njena vojna moe mora biti dobro pripravljena, da se je bodo nasprotniki bali, Sedaj, ko se je svetovni položaj nekoliko razjasnil, hočejo vsi veljati kot miroljubni. Tucli lisica ni hotela grozdja, ker ji je bilo prekislo. — V Belgiji se je pričel včeraj splošni štrajli Red vzdržuje vojaStvo. Promet brodovja ]e ustavljea, blagovni promet z Ameriko prekinjen. Veliko rodbin je poslalo svoje otroke v inozemstvo, ker se boje krvavili i ¦¦¦ rov. — Skupni finančni ministpr Bilinski bo zopet potoval v Bo^no, ki je pod njeg|ovo ask-rbo. Ta yest se razglaša, kakor da bi bil ta obisk kaka milost in ne sveta njegova dolžnost. Bilinsld ne mara Jugpslovanov in dela le za Nemce in Madžare. Napad na španskega kralja. Spanslči Eralj Alfonz XIII, je zelo svobodomiseln, odkar se je ož'enil s protestantsko angteSko princezinjOj ki je sicer prestopila h, k.atoliSki veri, a v srcu ostala protestantka. S tem, da vedno ostreje nastopa proti Katoliškl cerkvi in veri, si lioce pridobiti srca. vseh' protiverskih državljanov, A ti mii njegovo ljubezen slabo plafeujejo. Zopet se je izvršil v Madridu atentat (napad) na kralja, ki hvala Bogu ni imel zanj nobene posledice. Ko se je v nedeljo, dne 13. t. m., ob 1. uri popoldne kralj vrafial na Belu veBjega vojaškega oddelka z voj.aškle parade v mesto, se je neznan človek v bližini španske banke preril sk»zi špalir (vrste) in dvakrat s saniokresom ustrelil na kralja. Tocla napad se je ponesreBil. Krogla je zadela saino konja. Napadalec še je aretaciji silno protivil ia še enjcrat ustrelil. Policaji in orožniki so ga ičoaBno zvezali in takoj odve'dli na policijo.. Tam ]e izjavil, cla sp pi§e Rafael Sanchez Allegre, da je star 25 let in mizar po poklicu. Povedal je odkrito, da je anarliist in da je nameraval kralja usmrtiti kot maš&evanje za usmrCenega Ferrera. Doraa je iz Barcelone. Razvui Allegra so zaprh še 4 druge anarbiste. Kralj se je veclel zelo hiladnokrvno, Videl je, da je stopil iz množice mlad človek" ter /. eno roko prijel konja za uzdo, z drugo pa izvlekel samokres. Kralj je bliskoma uvidel položaj, izpodbodel konja, da je skočil v stran, in že je padel prvi strel ter za^lel konja v prsi; krogla je Sla tajco blizu kraljeve rok'e, da mu je osniodila rokavicBi Preden je mogel napadalec zopet ustreliti, so ga zgrabili ])olicisti in vrgli na tla. V tom položaju je napadaleo pozneje oddal še dva strela, ki pa tudi nista nikogar zadela. En policist je napatlialca s sn,bljo udaril po glavi, štirje so ga pa komaj premagali, tako je bil divje okoli sebe, MnoŽica je hotela napadalca do smrti pretepsti. Kralj se je, ko so policisti napadaJca očlgnali, na svojem honiui vzravnal, mn|ožico vojaško pozdravil in zaiklical: ,,Zivela Spanska!" To je množico tako navdušilo, da je ploskalo, vskjikalo in prirejalo kraIju do palače \elike prizore odusevljenja. V palači ]e kralj o nap-adu obvestil kraljico in mater. Pred palaeo se je med tem nabrala množica, ki je kralja in kraljico, ko sta se prikazala iia balliionu, živalino pozdravljala. Ta napad nam je dokaz, da; se s protlverskimi strankami ne da yoziti. Španski kralj si liofie s tem, da zaupa liberalnim strankain, zasigurati svoj prestol ter pridobiti liberalce vseli baž za-se. Izvršeni napad zopet kaže, da \(b proti liberalnim strankaan le 0no ria mestu, neizprosen boj,