ZGODOVINSKI ZBORNIK.
PRILOGA
„LAIBACHER DIOECESANBLATT-U.“
Izhaja v nedoločenih obrokih, tswss*-®
Peto leto.
Ljubljana, meseca maja 1892.
Številka 21.
i-4-
1*8-
Duhovniška bratovščina sv. Mihaela v Mengšu.
(Od leta 1667 do 1799.)
Ledena sapa »jožefinizma« zamorila je tudi po slovenskih pokrajinah, kakor drugod, mnogo prekrasnega cvetja, ki je priklilo iz tal za časa »protireformacije«, ko je katoliški duh z novo močjo preveval duhove naših pradedov. To cvetje se je kazalo med drugim tudi v premnogih cerkvenih bratovščinah, ki so, bolj kot kedaj poprej, se razvijale ter prinašale obilno najplemenitejšega sadu v obnovljenem krščanskem življenju.
Kar velja o bratovščinah one dobe sploh, ^isto opazimo še prav v posebni meri pri duhovniški bratovščini sv. Mihaela v Mengšu. Duh, ki je preveval njo, nam kaže vzorno gorečnost tedanjih duhovnikov, a da nam tudi sklepati na globoko versko prepričanje, ki je moralo vsled delovanja takih dušnih pastirjev prešinjati tedanje verne Slovence.
Farni arhiv v Mengšu ') hrani nekaj listin, ki zadevajo to bratovščino ter nam podajejo vkljub svoji pomanjkljivosti precej jasno sliko o njej. Jeden del leteli, 'ki obsega dvanajst papirnatih listov, podaje nam pravila te bratovščine ali kongregacije in pa prepise nekaterih pisem na cistercijenska opata v Dunajskem novem mestu in v Zatičini, in dane odgovore. Papir je že močno preperel. Skrajni čas je bil, da so se te listine prepisale in rešile neizogibnega pogina. Drugi del pa je pisan na krepak papir, le škoda, da je spredaj mnogo listov popolnoma ali deloma odtrganih. Najbolj zanimiv je v njem zapisnik vseh udov duhovnikov, ki so bili
‘) Nadžupnik mengeški, f. g. Ivan Nep. Zorec, nam je drage volje prepustil v porabo to bratovščino zadevajoče listine, za kar mu iskrena zahvala, kakor tudi č. g. nunskemu katehetu Roku Merčunu, ki nam je pomagal pri prepisavanju.
vpisani v bratovščino od njene ustanovitve 1. 1667 do
1.	1799. Ta zapisnik ima mnogo zgodovinskih drobtinic
o	raznih duhovnikih; zato hočemo v nastopnem oba dela objaviti in sicer v redu, kakor je tvarina v njih razvrščena.
Na čelništvo d uhovniške bratovščine v Mengšu
prosi (l. 1667) cistercijanskega opata Mateja v Dunajskem novem mestu, naj potrdi na novo ustanovljeno kongregacijo ter jo vzame pod svoje pokroviteljstvo.
Ad Reverendissimum
et Amplissimum Dominum Dominum Matthaeum Sacri Ord. Cist. ad Ss. Trinitatem Neostadii Austriae Abbatem meritissimum, Sacrae Caesareae Majestatis Consiliarium et Dominum Dominum nostrum clementissimum.
Supplex libellus et petitio D. D.
Rectoris, Assistentium et Secretarii Nomine totius Congregationis Sacerdotalis Manspurgensis.
Reverendissime et Amplissime Praesul, Domine Domine Patrone clementissime.
Quam periculosum (?) sit in tanto circumeuntis Leonis instar adversarii nostri insultu status noster velut Sancta quidem, sed sine muris habitata Jcrusalem nemini non patet: qualiter autem D. D. Sacerdotum ejusdem status nostri Vita defunctorum memoria apud cognatos et haeredes cum sonitu Campanarum pereat, toties cum dolore fateri debemus, quoties cum Sacerdotibus tumulatis etiam memoriam eorum apud cognatos et haeredes
oblivione tumulari dolentes conspicimus. Hinc est quod non pauci scientia et moribus (de quo laudetur gratiae ad id necessariae largitor Deus) exemplares superioris Carnioliae Sacerdotes ante monsium aliquot Spatium eos in confoederationem aggregaverimus, compromittendo lirmiter, et mutua meritorum participatione, muros nobis condere et tribus Missis a quolibet et pro quolibet D. L). Confoederato, dicendis, caeterisque laudabilibus inventis, mundi ingratitudinem corrigere accessit plurium Spiritualium Virorum et Patrum uti in hac re summum placitum, ita etiam Sanctum et Salutare consilium, quatenus hanc ipsam confoederationem electione fixi loci alicujus mutaremus, atque ad ferenda facilius Angelicis alias humeris formidanda Onera, Leviticam tribum nostram signaremus, Sodalitio, piaque supradic-torum ac plurium deinceps accessurorum D. D. Sacerdotum compromissione uniremus in congregationem, ut ita si quae res parvae nimis sunt, debilia operibus, illae crescerent concordia, et si quae nimis sunt debilia, illa fortiora fierent, Virtute unita: Annuimus his parati ad omnia Deo in gloriam et animabus in salutem, atque perspecta locorum omnium qualitate, immeriti mysteriorum divinorum dispensatores, elegimus pro lixa Congregationis sede Manspurgensem, Sancto Archangelo Michaeli, Patrono nostro, sacram Reverendissimae et Amplissimae Dominationi, uti dignissimo Ordinario subjectam, pluriumque Ecclesiarum Matricem Ecclesiam, ut huc velut ad alveare, emissae a Summo Sacerdote Christo apiculae, congregaremus mella bonorum operum, ibidemque electi Palroni nostri, Archangeli Michaelis, favos sugeremus gratiarum. Cum vero id sine Reverendissimae et Amplissimae Dominationis gratiosissima facultate prosequi, nec valeamus, nec velimus, ad Reverendissimam et Amplissimam Dominationem, in profunda reverentia, nomine Omnium Reverendissimorum, Admodum Reverendorum, et Reverendorum D. D. Confra-trum recurrimus, rogantes. Reverendissima et Amplissima Dominatio, dignetur invento huic, tum adversus Daemonem, tum adversus ingratum saeculum, Sancto Stratage-mati, pro amplitudine zelosae Charitatis, et charitativi zeli sui gratiose collaborare. Regulas, (quas Reverendissimae et Amplissimae Dominationi approbandas, exemplilicandas, ampliandas, aut minuendas in omni submissione transmittimus). gratiosis oculis perspicere, nostramque hanc pie institutam et a Beatissimo Clemente Nono clemen-tissimis Apostolicis gratiis roboratam Congregationem Ordinaria Ordinarii potestate comprobaro, coniirmare, et in perpetuum successionem propagandi facultatem concedere, Bullas Apostolicas, quas Reverendissimae Dominationi humiliter praesentamus, canonice subscribere ac denique ut de constanti praelibatae Congrega-
tionis Sede certissimus, nos et omnes Successores D. D. confratres nostros de inviolabili et Sincera ac diligenti observatione, manutentione ac tutela apud omnes Successores D. D. Parochos Manspurgenses sine ullo Reverendissimae Dominationis, Venerabilis Conventus, aut Parochiae Manspurgensis praejudicio, imo potius cum summa ejusdem, Reverendissimae Dominationi subjectae Parochiae gloria, Dei honore, divini cultus in Ecclesia Sancti Michaelis Singulari augmento, populi Speciali aedificatione, et totius Cleri Spirituali commodo assecu-rare. Erit per hoc Reverendissimae et Amplissimae Dominationi totique Venerabili Conventui perpetuum accidentale Coeleste proemium, subjecto Clero et populo ineffabile Spirituale emolumentum, animabus purgatorii refrigerium, et Sancto Archangelo Michaeli in Ecclesia Manspurgensi Singularis et hactenus inaudita dulia. In reliquis sicut nos ipsos, iotamque Sacerdotalem hanc congregationem cum omnibus R. R. I). D. Confra-tribus Reverendissimae et Amplissimae Dominationi ac toti Venerabili Conventui offerrimus, submittimus, Consecramus, et in protectionem perpetuam recommenda-mus, ita pro exauditione gratiosa, precum nostrarum enixe et denuo supplicamus, rogaturi pro hoc Majestatem divinam, quatenus per ejus gratiam diu nobis Reverendissimam et Amplissimam Dominationem invideant superi, ita vovemus.
Reverendissimae et Amplissimae Dominationis
Obsequentissimi Servi subjectissimi Capellani Matthias Parenta, Parochus Zirclensis et
S.	Thomae ibid. benef.
p. t. Assistens.
M. Jacobus Pinter,
SS.Theol Baccal. form. et pro suprema laurea licen-tiatus,
Cooperator Manspurgensis p. t. Secretarius.
Regulae seu Statuta
Sacerdotalis Congregationis in Matrice Ecclesia Parochiae Manspurgensis,
sub
Patrocinio Coelestis Militiae Principis, Morientium Patroni, DIVI MICHAELIS
Archangeli.
(y/nno Domini MDCLXYII.
1	ma.
Cum experientia notum sit, Sacerdotum praesertim memoria imi post obitum apud cognatos et propinquos cum Campanarum Sonitu excidere, ideo, ut de oppor-
Laurentius Friat,
Supremus Manspurgi Vicarius,
pro tempore Praefectus.
Jacobus Wubitsch,
Parochus ad S. Petrum in Commenda, Beneficiatus Crainburgensis,
pro tempore Assistens.
tunis et necessariis in vita, morte, et post mortem auxiliis sibi prospicerent illi, qui huic Congregationi per piam et laudabilem inter se Suffragiorum Spiritualium confoederationem initia jecere, compromiserunt, sibi tres Missas persolvendas, quamprimum de discessu ali-cujus infoederati innotuisset. Quorum piis coeptis ut insistatur Constantius, visum est, post maturam tum Spiritualium, tum in re probe expertorum Patrum, tum potissimorum D. D. Confratrum deliberationem stabilibus Congregationis seu Confraternitatis legibus ac regulis compromissionem hanc Confirmare ac Stabilire.
II	da.
Quicunque in hanc congregationem admitti voluerit, Sincere realiterque promittere debebit, tam exacte servaturum se, cum Dei auxilio, quae in his regulis, aut aliis ordinationibus, in emolumentum congregationis, prudenter statuentur, tum et maxime, ac in conscientia, se, quamprimum id noverit, tres Missas pro anima defuncti Domini Consodalis, pie, Sincere et religiose peracturum.
llltia.
Ut autem haec lex inviolabiliter observetur ab omnibus et Singulis R. R. D. D. consodalibus, sicut cupimus, ut ii pauci numero valdeque Selecti, in hanc nostram Sodalitatem admittantur, ita unanimiter volumus, ut qui eam ex culpabili negligentia transgrederetur , ipsi Missarum pro ejus anima peragendarum oblationes non suffragentur, Sed illae caedant in levamen animarum fidelium, quae in piacularibus flammis detentae, illis praecipue egebunt, prout Divinae bonitati ipsis, per illas suffragari placuerit.
IVta.
Quoniam multum valet deprecatio justi assidua et praesertim Sacerdotis, ideo Consodales omnes obligentur ipso ingressu in hanc Congregationem Consodalium suorum quotidie in Sacrosancto Missae Sacrificio, aliis-que piis precibus et operibus divinae providentiae, Immaculatae Virginis, et Sancti Michaelis Archangeli patrocinio, tam animae quam corporis necessitates, maxime vero donum finalis gratiae Specialiter commendare.
Vta.
Ut pariter jugis sit et quotidiana memoria pie in Domino defunctorum D. D. Consodalium Singuli Sacerdotes quotidie praeter commemorationem eorundem in Sacro Missae memento, pro iis psalmum pro defunctis pro possibili recitare non intermittant.
Vita.
Post Sufficientia constantis suae pietatis experimenta, qui in hanc Congregationem coaptari petierit, debebit praemissa prius Sacra exomologesi, et Sanctissimo Missae Sacrilicio Sancto Archangelo Michaeli, aut alii cum commemoratione illius, fidei Orthodoxae formulam, cum purgatorii assertione, juxta praescriptum Cone. Trid. pronunciare, quam semel in anno Sodales omnes, una eum Sodalitatis Rectore, in festo singulari Congregationis, aut alio die Conventus renovabunt. Porro
VII ma.
Festum titulare et Solemne Congregationis hujus erit dies Apparitionis S. Michaelis Archangeli octava Maji, in qua omnes D. D. Consodales legitime non impediti, omni cum sedulitate convenient, in Matrice Ecclesia Manspurgensi, et in ea qua fieri potest, maxima cum Solemnitatc, aedificatione et pietate, diem hanc Congregationi Solemnem peragant eoque die, vel alio proximiori, quisque D. D. Consodalium dicet unam Missam pro vivis D. D. Consodalibus, pro augmento hujus Confraternitatis, ac maxime pro felici morte D. D. Consodalium.
Vili va.
Praeter hunc Solemnem diem, ad quem, quotannis Scriptotenus indicari et celebrari debet Generalis Conventus, fient alii duo, aut saltem unus intra annum concursus, aliquo die Lunae,.indulgentiis a Sede Apostolica privilegiando, quem concursum determinare pro commoditate D. D. Consodalium erit in potestalc D. D. Officialium: In hoc concursu post Choralem officii defunctorum recitationem, peragetur praeter alias privatas Missas, Sacrum cantatum pro defunctis hocque concursus die, caetera, quae in festo titulari peragi non poterant celebrabuntur: qui vero legitime impediti huic pro defunctis celebrandae solemnitati interesse non poterunt, illi privatim domi suae idipsum facere obligentur.
IX na.
Electio novi Rectoris, duorum Assistentium, Secretarii, aliorumque officialium, si pluribus opus fuerit, liet annis Singulis, ipso die Generalis concursus, in qua electione absolute non habeatur respectus personarum, sed respiciatur coram Domino prudentia, virtus et morum integritas eligendorum, ac Sodalitatis Spiritualis bonum et incrementum.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
4B84>
Duhovščina v Novem mestu in okolici 1.1734 in 1737. *)
L. 1 7 3 4 s o b i 1 i v Novem mestu nameščeni sledeči kanoniki:
1. Ivan Avguštin Juvankovič, »J. V. D., Collegiatae Ecclesiae s. Nicolai Decanus et Canonicus.« Umrl je 85 let star, dne 1. maja 1734.
2. Ivan Krst. Matek, »A A. LL et Phliae Magister«, kanonik in mestni župnik do 2. novembra 1734, ko je 42 let star umrl. .
3. Peter irf. Secoli, kanonik slarosta, dasi je 1. 1737 štel še-le 41 let.
4. Jurij Brumgnag, »Canonicus hebdomadarius.«
5. Josip Loik, »AA. LL et Phliae Magister, Canonicus hebdomadarius.«
6. Ivan Krst. Vencelj, »AA. LL. et Phliae Magister, Canonicus hebdomadarius.« Ta je bil od 1. 1729 »Parochus sive Vicarius ad B. M. V. in Strasha.«
7. Anton Bulavič, »Canonicus hebdomadarius.«
8. Tomaž Blecič, »AA. LL. et Phliae Magister, Canonicus praemissarius.«
9. Marko pl. Secoli, »Canonicus praemissarius.«
Nekateri imenovanih kanonikov so bili ob e n e m tudi beneficijati in sicer:
Peter pl. Secoli, »Beneficiatus Beltschitschianus«;
Jurij Brumgnag, »Beneficiatus 1 Iopfenpochianus« in
Anton Bulavič, »Beneficiatus Strausianus.«
Druge beneficije, katerih je bilo v vsem deset, oskrbovali so:
Gašpar Jošt, »Beneficiatus Jelshouarianus«;
*) Nastopne beležke poslal nam je v porabo č. gosp. župnik M. S 1 e k o v e c. Posnel jih je pred dvema letoma iz nekega precej obširnega zapisnika, ki ga hrani knezoškofijski arhiv v Mariboru. O tej priliki nam piše omenjeni gospod med drugim to-le: »Dotični zapisnik, katerega naslov je: »Catlialoyus 1)D. Parochorum et Cooperatorum districtus«, je spisal Frančišek Anton Torta pl. Grien t hali »AA. LL. et Phliae nec non ss. Theologiae Doctor, Proton. Apostolicus, Cathedralis Basilicae Segnensis Canonicus, Commissarius et Parochus« pri sv. Juriju pod Ritnikom. Bil je oseben prijatelj novomeškega prošta Jurija Frančiška Ks. de Ma-rotti, ki ga je dn6 3. maja 1730 izvolil župnikom, dne Iti. i. m. pa slovesno inštaliral. Brez dvoma mu je njegov dobrohotnik, ki je bil ob enem škof v Pičanu, pripomogel tudi k časti vikarja »in Spiritualibus« v dolenjskem višjem dijakonatu, katere časti — če se ne motim — ni imel ne njegov prednik, ne njegov naslednik pri sv. Juriju.
V	tem zapisniku je mnogo životopisnih podatkov, zlasti za duhovnike na slovenskem Štajerskem, a tudi za Kranjsko nahaja se v njem marsikatera drobtinica, katera bi se dala tu in tam dobro porabiti. Tukaj Vam pošljem v povoljno porabo vse, kar sem si Kranjsko zadevajočih stvarij bil v naglici prepisal.«
Ivan Čurn, »Beneficiatus Thishlerianus«;
Frančišek Hoffer, »Beneficiatus Ballaeneggianus«;
Frančišek Haš, »Beneficiatus Michitschianus,« Taje dne 16. maja 1734 naveden kot »Beneficiatus s. Catha-rinae«, 1. 1737 pa kot »Manemissarius et Canonicus ad s. Nicolaum Rudolphswerdti et Beneficiatus ad s. Catha-rinam.«
Anton Kastelec, »Beneficiatus Gallenbergianus.« L. 1737 je bil 38 let star in »Beneficiatus s. Barbarae ad s. Nicolaum Rudolphswerdti.«
Mihael Kalčič, »Beneficiatus Paradaiserianus.«
Mordaksov beneficij pri sv. Grobu oskrbovali so očetje frančiškani.
Razun teh ž i v e 1 i s o 1. 1 7 34 v N o v e m mestu še sledeči duhovniki:
Jakob Kramar, Ivan Miklavčič in Anton Matek. Slednji je bil 1. 1737 »Canonicus et Parochus Civitatis« in 30 let star.
L 17 3 7 navaja zapisnik 10 kanonikov, namreč:
1. Ivan Nikolaj Tomičič, »Protonotarius apostolicus« in dekan;
2. Peter pl. Secoli, »Canonicus Senior« ;
3. Anton Bulavič, »Canonicus et Beneficiatus Strausianus,« 49 let star;
4. Tomaž Blečič, »AA. LL. et Phliae Mgr., Canonicus et Beneficiatus Ss. Corporis Chr. ad s. Nicolaum;« 36 let star;
5. Anton Matek, kanonik in mestni župnik;
6. Karol Minolli, »AA. LL. et Phliae Mgr. et Canonicus,« 24 let star;
7. Ivan Krst. Benaglia, kanonik, 28 let star;
8. Andrej Pavličič, »Canonicus ad s. Nicolaum Rudolphswerdii et Vicarius curatus ad B. M. V. in Strasha,« 44 let star;
9. Frančišek Haš, »Manemissarius,« 30 let star;
10. Frančišek Perše, »Manemissarius et Canonicus ad s. Nicolaum,« 26 let star.
Nadalje omenja zapisnik za 1. 1737 še sledeče duhovnike;
Ivan Blaseti, »Sacrista et Magister Scholae ad s. Nicolaum Rudolphswerdti,« 27 let star;
Frančišek pl. Stemberg, »Beneficiatus ss. Rosarii ad s. Nicolaum,« 25 let star;
Anton Kastelec, »Beneficia!us s. Barbarae acl s. Nicolaum.« 38 let star;
Ivan Krstnik Vencelj, »Beneficiatus s. Martini,« 45 let star;
Ivan Bertold pl. Hoffer, »Beneficiatus s. Floriani,« 30 let star;
Anton Forlani, »Beneficiatus s. Pancratii in castro Hopfenbach,« 40 let star.
Gvardijan frančiškanski je bil beneficijat sv. Groba pri Grmu.
V	okolici so pa takrat službovali sledeči duhovniki:
Mirna peč.
Martin Godec, župnik od 1. 1712. L. 1737 je bil 58 let star.
Josip Ruperčič, rojen 1. 1700, je kapelanoval v Mimi peči od 16. maja 1734. L 1737 je odšel za vikarja v Mehovo »sub Parochia s Michaelis«. V Mirni peči mu je sledil kot kapelan
Blas Vidič, dotlej »sacellanus in Kroisenpach. habens curam animarum.« L. 1737 je bil 32 let star.
Šmihel.
Ondi je od 1. 1730 župnikoval
Peter pl. Secoli, ki je bil 1. 1734 star 38 let in ob enem kanonik v Novem mestu.
Šent-Rupert.
Frančišek Ksav. Stans, »AA. LL. et Phliae Magister,« župnik ondi od 1. 1731. Čez 4 leta je rezigniral in sledil mu je dne 26. julija 1735 kot župnik
Ivan Krst. Jurglič, ki je bil od leta 1723 kapelan ondi.
Matej Štrukelj, kapelan od 1. 1732. Služil je ondi še 1. 1737.
Baltazar Aisner, kapelan od 1 1733, ki je bil 1. 1734 star 42 let.
Ivan Andrej Lackner, kapelan od 2. maja 1735. »Sacerdos ab Anno 1731 studens Theologiam spec. in
3.	annum Graecii 1734, aet. 28 annor.«
L. 1737 ga zapisnik imenuje : »AA. LL. et Phliae Magister et Ss. Thliae Baccalaureus.«
Nikolaj Gruden, kapelan od 3. junija 1735. L. 1737 je bil 29 let star.
Polšnik (Pillichperg).
Ivan Krst. Mihelič, ki je 1. 17-37 bil star 37 let. Župnikoval je ondi od 1. 1729.
Avguštin Vidic, kapelan od 1733 do 1734, ko je dne 13. decembra odšel za kapelana v Mokronog. Rodom »Gurkfeldensis« je študiral od 1 1717 v Rušah.
Jernej Sevnik, »venit ad cooperaturam in Pillichperg 19. Julii 1736 « L. 1737 je bil 30 let star.
Val ta vas.
Aleksander Štefan Draš, župnik od 1. 1706. L. 1737 je naveden kot »Vicarius Curatus,« star 53 let.
Dole (B. M. V. in Thall sub Parochia s. Ruperti).
Ivan Bessar, »Curatus«, 1. 1737. Bil je takrat
38	let star.
Toplice.
Marko Anton baron Rauber od 1. 1722 župnik in beneficijat. L. 1737 je bil 44 let star in »Beneficiatus ad B. M. V. in Thermis sine cura.«
Mihael Adamšič, »Capellanus et substitutus Bene-liciatus in Thermis ab Anno 1733.« Bil je 1. 1734 star 56 let.
Štefan Kolaucig, 1. 1737 »Curatus et Coadiutor ad B. M. V. in Thermis.« V zapisniku od 1. 1734 je naveden kot »Sacellanus in Grailach habens animarum curam a
10.	Apr. 1734.«
Soteska.
Ivan Zupan, župnik in beneficijat od 1. 1732. L. 1737 je bil 30 let star.
Anton Forlani, od 20. maja 1734 »Sacellanus in arce Ainodt.« L. 1737 je bil 40 let star in »Beneficiatus s. Pancratii in castro Hopfenbach.«
Stopiče (Dev. Marija v Stražah).
Ivan Krst. Vencelj, od 1. 1729 »Parochus sive Vicarius ad B. M. V. in Strasha.« L. 1734 je bil »Canonicus hebdomadarius« v Novem mestu, 1. 1737 pa »Beneficiatus s. Martini.«
Podgrad ali Mehovo.
Ivan Ovsec (Aussez), od 1. 1731 »Paroclnis sive Vicarius in Maichou.« Dne 10. julija 1736 je odšel za kapelana v Boštanj, kjer je služboval še 1. 1737 — 34 let star.
Josip Ruperčič, od 1. 1736 »Vicarius curatus in Maihou sub Parochia s. Michaelis.« L. 1737 je bil 37 let star. Prišel je iz Mirne peči, kjer jo kapelanoval od 16. maja 1734.
Vrh (Schwainperg).
Gregor Mule, od 1. 1704 »Parochus sive Vicarius in Schwainperg.« L. 1734 je bil 79 let star.
Jurij Jurkovič, 44 let star, je bil 1. 1737 »Vicarius Curatus in Shwainperg «
Ivan Salec, »Cooperator in Shwainperg ab anno 1782.« L. 1734 je bil star 37 let. L. 1737 je naveden kot »Curatus ibidem.«
Jurij Medved, 1737 »Sacerdos in Shwainperg, aet. 40 ann.«
Mokronog.
Josip Vidmaijr, od 1. 1728 župnik v Mokronogu in »Beneiiciatus Sherian.« L. 1734 je bil 35 let star. Zapisnik navedenega leta pravi o njem : »Fuit suspensus sed iterum restitutus.« L. 1737 je bil »Curatus ad s. Xaverium sub Parochia s. Ruperti.«
Simon Tadej Raich, 1737 »Parochus Madipedii, ann. 39.« Neki Simon Reich »Carniolus Stainensis. Caesarei Ferdinandaei Alumnus« je bil od lavantinskega škofa dne 28. febr. 1723 v mašnika posvečen.
Anton Koch, »ab anno 1716 Cooperator Madipedii,« kjer je 55 let star služboval še 1. 1734.
Mihael Ivan Lukman, »sacerdos ab anno 1732« je bil 1. 1737 kapolan v Mokronogu, od koder je še v tistem letu odšel za kapelana v Žalec, kjer je 1. 1764 postal župnik in komisar. Umrl je ondi 59 in pol leta star in je bil 8. marca 1769 pokopan.
Ruška kronika trdi, da je bil »e parochia s. Ruperti,« in da je ondi študiral od 1. 1721.
Vincencij Mlakar, »ab Anno 1733 Beneiiciatus Gal-lianus in Nassenfuess.« L. 1734 je bil 46 let star.
Mihael Verhovšek. O njem pravi zapisnik 1. 1734 : »Sacellanus in arce Madipedii habet animarum curam ab Anno 1724, aet. 42 ann.«
Frančišek Verhovšek »habitat 1734 Madipedii sine cura, aet. 34 ann.«
Boštanj.
Ivan Sigfrid baron Mordaks, »Parochus in Sauen-stain ab anno 1724.« L. 1734 je bil 40 let star. »Proces-satus et inquisitus ac pluribus criminibus obnoxius resignavit et discessit Viennam.«
Nikolaj Pfaiffer, 1737, »Parochus in Sauenstain aet. 40 ann.«
Mihael Prešern, od 1. 1727 kapelan v Boštanju. L. 1734 je bil 34 let star.
Ivan Ovsec (Aussez), od 1. 1736 kapelan v Boštanju, poprej »Parochus siue Vicarius in Maichou.«
Vesela gora pri sv. Frančišku.
Ivan Krst. Lusser, »ab anno 1730 Curatus et Director ad S. Xaverium in Fraidenperg sub Parochia s. Ruperti.« L. 1737 je bil 37 let star.
Kot duhovni pomočniki so bili ondi na-st a v 1 j e n i:
Mihael Ziucha, »operarius et Provisor ad S. Xaverium in Fraidenperg ab anno 1724.« L. 1734 je bil 58 let. star. L. 1737 je naveden kot »Curatus ibidem.«
L. 1710 in 1711 je kapelanoval pri sv. Petru pod sv. Gorami.
Mihael Waly (Baly), »operarius et Provisor in Fraidenperg ad S. Xaverium ab anno 1733.« Tudi on je naveden 1. 1737 kot »Curatus ibidem« — 30 let star.
Matej Laubinger, »operarius et Provisor ad s. Xaverium in Fraidenperg ab hoc 1734 anno, aet. 30 ann.«
Josip Vidmayer, 1737, »Curatus ad s. Xaverium sub Parochia s. Ruperti.« Poprej župnik v Mokronogu.
Jakob Bathaia, 1737, »operarius ad s. Xaverium aet. 28 ann.«
Frančišek Forlani, 1737, »operarius ad s. Xaverium aet. 26 ann.«
Pavel Šntej, 1737, »operarius ad s. Xaverium aet. 37 ann.« L. 1734 ga navaja zapisnik v Poljanicah »sacerdos ab anno 1724 sine cura animarum, 1734 habitans in Parochia Pollandtensi.«
Poljanica.
Ivan Jurkovič, od 1730 župnik. L. 1737 je bil
39	let star.
Matej Panijan, od 1731 kapelan v »Pollandt«. Bil je 1. 1737 star 34 let.
Pavel Lokner, od 1733 kapelan v Poljanici. L. 1737, ko je bil 39 let star, je naveden ondi kot »sacerdos«.
V Poljanici so takrat živeli še sledeči duhovniki »sine cura animarum«:
Pavel Pribilič, »sacerdos ab anno 1722 sine cura animarum, 1734 habitans in Parochia Pollandtensi aet. 36 ann.«
Pavel Šutej.
Nikolaj Romaič, »sacerdos ab anno 1724 sine cura animarum, 1734 in Parochia Pollandtensi, aet. 35 ann.« L. 1737 je naveden kot »Curatus ibidem.«
Štefan Salec, »sacerdos ab anno 1726,« ki je bil 1. 1734 — 38 let star.
V gradu Rako v n i k (»Kroisenpach«) v šent-ruperški župniji je bival od 1. 1733 Blaž Vidič kot »sacellanus, habens curam animarum«, v Škrljevem (»Grailach«) pa Štefan Kolavčig.
Tudi v Poganicah v šmihelski fari so imeli 1. 1734 grajskega duhovnika, namreč 34 letnega Dalmatinca Gregorja Sablič-a, Ta je bil 1. 1737 benelicijat v Stopičah.
Slov
Zgodovina cerkljanske fare.
(Nadaljevanje in konec.)
Najbrže so bili tudi drugi Kobelji, ki so v isti dobi pastirovali na slovenskem štajerskem, rodom Gerkljani, dasi so v zapisnikih navedeni le kot »Crain-burgenses«, zlasti Sebastijan K obelj, ki je bil v mašnika posvečen dne (5. junija 1. 1577 od ljubljanskega škofa Konrada Glušiča. Ta je postal 1. 1580 nadžupnik v Ptuju, koncem avgusta 1. 1599 pa prošt v Doberli vesi na Koroškem, kjer je umrl, kakor je razvidno iz Hrenove opazke v zapisniku ordinacij — mense Octobri 1602.1)
Jurij K ob el j je župnikoval od 1. 1613 v Gotov-ljali ter se je koncem 1. 1616 ali o začetku 1. 1617 odpovedal župniji. Umrl je 1. 1618 kot beneficijat naše ljube Gospe pod Monsbergom.3)
Blaž Kobelj (Khobeliusj »Canonicus Reg. s. Augustini et Professus Cath. Eccl. s. Andreae«, posvečen v mašnika dne 19. decembra 1. 1609 od ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.3)
Z ozirom na zgoraj navedena Haumana, naravnost »Circlensis« imenovana, vtegneta biti Ccrkljana tudi še: Jakob Ha uma n »dioec. Labac.«, katerega je nadvojvoda Karol dne 10. marca 1. 1572 zaradi ordinacije priporočil krškemu škofu ter obljubil, dati mu »titulum mensae«. Ta je župnikoval 1. 1573, 1574 v Gornjem gradu, od 1. 1584 pa v Šmartinu pri Kranju. Dne 5. marca 1. 1601 poslal ga je škof kot reformacijskega komisarja v Fužine.4)
Jako b H a u m a n, » dioec. Labac.«, posvečen v mašnika dne 18. decembra 1. 1649 od lavantinskega škofa Alberta.5) Bržkone identičen z onim Jakobom Baumanom, ki je bil od 1.. 1650 do 1659 kapelan v Cerkljah. Bl
L a v r e n c i j Zavrl (Sauerle).7j Ivan Zlat. Šime nič, zelo učen bogoslovec in slaven pridigar. Služil je nekaj časa za duhovnega pomočnika pri sv. Ksaverju na Stražah, a 1. 1722 je postal
’) Kapitulska knjižnica v Zagrebu; M. Slekovec: »Škofija in nadduhovnija v Ptuju«, str. 78—88.
!) I. Orožen. III., 421.
a) Kapit. knjižnica v Zagrebu.
4) I. Orožen, 11., b. 41 in »Izvestja muz. društva«. I.. 30.
r’) Ordinaeijski zapisnik v Mariboru.
°) I. Lavrenčič: »Zgodovina cerkljanske fare«, str. 87.
’) »Zgodovinski zbornik«, stolp. 284.
st v o.
vikarij v Podčetrtku. Služboval je ondi do 1. 1726. Umrl je od mrtvouda zadet v Mengšu, kjer je bil zadnji čas beneficijat. 'i
Ivan Pa v ur (Paur;, »Carniolus, Circlensis, Dioec. Goritiensis, aet. 50 ann., approbatus 1. Junii 1761 pro Subsidiario in Siessenberg.« 2| Od novembra 1. 1756 do aprila 1. 1759 je bil kapelan pri sv. Barbari v Halozah, potem do decembra t. 1. »substitutus loci« v Leskovcu, od koder je prišel za duhovnega pomočnika v Zavrače. Ob Jurijevem 1. 1760 je odšel za kapelana v Žetale, od tam pa koncem maja 1. 1761 na Sladko goro.3)
Josephus Kepec (Kepiz), »Circhlahensis, Dioec. Acjuileensis«, je bil v mašnika posvečen 28. februvarija 1. 1733.
Blaž Mo ran n, »natus Zirklachensis«, je bil 1. 1788 star 80 let, v mašnika je bil posvečen 1. 1733. »Labaci Theol. moralem et Jus Canonicum absolvit.« Pastiroval je 52 let in je bil kapelan na Krki in v Višnji gori, farni vikarij v Prežganju in naposled beneficijat v Dolu.
Ivan Hacin je bil porojen okoli 1. 1745 v Češnjevim, iare Cerkljanske, ter je bil v mašnika posvečen 20. maja 1. 1769. Služboval je 2 leti kot vikarij v Vele-sovem, 11 let kot kapelan v Cerkljah, od koder je šel 1. 1782, 23. maja, za župnika v Šent-Jurij pri Kranju. Ondi je pastiroval do 30. avgusta 1. 1825, ko se je podal vsled starosti in slaboumnosti v pokoj, katerega pa še eno leto ni vžival, ker že 26. maja 1. 1826 je umrl v Tacnu pod Šmarno goro, star 81 let.
Gregorij Hočevar se je porodil na Zgornjem Brniku okoli 1. 1740, v duhovnika je bil posvečen 1. 1775 (ad titulum mensae dominii Miinkendorf). »Studia omnia in Seminario Goritiensi absolvit.« Pastiroval je kot subsidijarij na Krki eno leto, na Primskovem 3 leta, pri Beli cerkvi 3 leta, kot kapelan v Zagorju 4 leta, potem v Radečah na Dolenjskem. L. 1795, 25. februvarija, je bil premeščen za kapelana v Zagorje.
Matej J e gr i še k.4i
Primož Smole,5)
Simon Hočevar, porojen 25. oktobra 1. 1783, v mašnika posvečen 2. januvarija 1. 1814.
') 1. Orožen. II., b. 103 in VI., 492. ®) Kn.-šk. lavantinski arhiv.
8) Matrike.
*) »Zgodovinski zbornik«, stolp. 303. f) »Zgodovinski zbornik«, stolp. 254.
Aleš Martinja k.')
Mihael Teran porodil se je 14. septembra 1. 1787 v Šmartinu pri Cerkljah; v mašnika so ga posvetili dne 11. septembra 1. 1814. Poslali so ga najprej 121. oktobra 1814) kapelanovat v Kolovrat; 18. aprila 1. 1815 v Kamnik; 10. aprila 1816 v Radeče; 9. oktobra 1. 1818 v Selca; 15. oktobra leta 1819 v Železnike; 29. septembra 1. 1821 v Staro Loko in še isto leto v Višnjo goro. Leta 1824 je prosil za odpust v tržaško škofijo, kamor je bil I udi odpuščen 10. novembra 1. 1824. Nadaljna njegova osoda nam ni znana.
Anton Jeran seje porodil 14. januvarija 1. 1803, v mašnika je bil pa posvečen — in sicer za tržaško-kopersko škofijo — dne 20. septembra 1. 1831.
Blaž Korošec	iKoroshiz) seje	porodil v	Dvorjah
v	cerkljanski	fari dne	22. januvarija	1. 1807,	posvetili
so ga v mašnika dne 29. avgusta 1. 1833. Služboval je v tržaški škofiji, umrl je pa kot vpokojen župnik dne 1. julija 1. 1872 v Ljubljani.
Mihael	Sleme,	porojen dne	14. sept.	1. 1832,
je	dobil dne	19. decembra 1. 1852	tonzuro	in nižje
redove. Mašništva pa ni prejel, ker je umrl v četrtem letu bogoslovja, 17. novembra 1. 1855, za jetiko.
Med svetnimi odličnimi Cerkljani bilo bi kazalo navesti tudi razne strmolske in poženške graščake, ki se omenjajo na straneh 6—8.
Zlasti pa pogrešamo v njihovi vrsti «učenega« strmolskega graščaka Ivana Friderika R a i n s k e g a. Ko bi tega moža imeli dandanes, ko se odločilni krogi tako vnemajo za zlato valulo, zaslovele bi Cerklje gotovo po širnem svetu, Avstriji pa bi postale zlat rudnik, ki bi ji preskrbel igraje zlata v izobilju ter jo ob jednem rešil hudih dolgov. In kdo bi ne pozdravil z veseljem moža, ki zna delati zlato iz nežlahtne rude; kdo bi ga ne za-menil iz srca rad z drugim opisanim cerkljanskim rojakom iz najnovejšega časa, ki je skušal zlato rudo žive svete vere v Slovencih prekovati v nežlahtno rudo liberalstva in brezverstva? Bog daj, da bi bil trud slednjega enako popolnoma brezvspešen, kakor je bil obilni trud prvega. — Pa govorimo jasneje. Ivan Friderik Rainski je bil alkimist ali zlatotvor prve vrste. Spisal je knjigo, v kateri pravi, da je iznašel kamen modrih (lapis philosophorum), s katerim se da vsaka bolezen ozdraviti in nežlahtne rude spremeniti v zlato.2) Valvasor
*) »Zgodovinski zbornik«, stolp. 317.
s) Knjiga ima naslov: Praeservativum universale naturale, a natura et arte depromptum in umni morborum genere est Lapis Philosophorum, cujus 2>ossibilitas, realitas, existentia et praeparatio, quantum licet: quodque is solus sit unicus morborum debel-
ga jako hudomušno zavrača ter se obrača posebno proti trditvi, da tisti, ki ne verujejo na tak »kamen modrih«, niso le največji nevedneži in puhloglavci, ampak so krivi celo hudodelstva veleizdaje. Svetuje mu: „Sie mogen zuschaucn. duss sie nar uicht Grimm laesae Veritatis et Facultatis et Prudentiae begehen Peča se še nadalje s tem pisateljem ter izreka bojazen, da se bode pač teško kedaj izmotal iz kamena modrih, ker se je tako vanj vglobil. Konečno pristavlja: ,,Ich wiinsche, duss er Goldes gnug davon aufhebe, besorge aber, der Gctvinn, so ihm diese Kunst and Arbeit ver-spricht, stecke noch ziemlich fest ttnd hart in Centro Impossibilitatis und Abysso Invisibilitatis.L')
Gimnazijskega profesorja Josipa J e n k o -1 a (str. 147) so poklicali 1. 1887 na ljubljanski gimnazij, ne 1. 1877.
V	XV. poglavju so navedeni cerkljanski častni občani; XVI. poglavje pa nam podaje dve listini. Prva govori o vtelešenju cerkljanske fare velesovskemu samostanu 1. 1353; druga pa o posvečevanju poddružnice sv. Duha v Cešnjevku 1. 1535.
G. pisatelj piše »Strane« mesto »Stranje«, čemu? po ljudski govorici je opravičeno le »Stranje«. Ljudstvo govori »Strajne«, po analogiji »spajne«, »sajne«, »kojne« itd. Ako pišemo »spanje, sanje, konje« itd., moramo pisati dosledno tudi »Stranje«.
Pohvalno smo že omenili lepo sliko farne cerkve. Ker se pa toliko več poželi, kolikor več se vidi, zato izražamo bodočim kronistom še jedno željo. Ako se že tako natančno opisuje zgodovina kake fare, bi skoraj kazalo oskrbeti tudi vsaj temeljni načrt farne cerkve in zname-nitejih poddružnic, in pa, kaj, ko bi se v pojasnilo topo-grafične lege dodal tudi zemljekaz dotične fare. Taka požrtvovalnost, kakoršno je pokazal gospod založnik pri »Zgodovini cerkljanske fare«, zmogla bi tudi še to.
lator Hercules, contra Jak. Joan. Wencesl. Dobrzenski de nigro Vonte l}hil. et Medic. Doctorem, Lapidem Philosophorum, ejusque indefinitam in omnibus morbis curandis excellentiam negantem demonstratur. Editore Joan. Frid. a llein, ad Stermoll et lladelsegg, incliti Ducatus Carnioliae causarum Aulicarum Prauincialiumque Assessore etc. Labati typ. J. Bapt. Mayr 1682, in 8. cum figur. — Od njega hrani se še tudi rokopis „De Chymia“, „cum figuris pulcherrime pictis el aureis litteris scripto,“ katerega je osebno poklonil Qesaiju Leopoldu L; cesar ga je pa podaril samostanu bosih avguštincev na Dunaju. — Prim.: »Bibliotheca Carnioliae« str. 44. — »Mitth. d. histor. Ver. f. Krain«, 1. 1861, str. 93 in 94.
‘) Valvasor: VI. knj. str. 363—365.
Voohino Duhovniška bratovščina svetega Mihaela v
V	UuUilld. Mengšu. (Od l, 1667-1799.) — Duhovščina v Novem mestu in okolici l. 1734 iti 1737. — Slovstvo:
Zgodovina cerkljanske fare. (Nadaljevanje in konec.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoližka Tiskarna« v Ljubljani.