je že spet prebirala Filipovo pismo, čeprav ga je znala že na pamet Pa čim dlje je gledala v mrtve črke, tem manj je vedela, ali njen mož še živi ali ne. »Ce je res mrtev —?« Spodaj v kuhinji je izpregovoril oče ime Andrej. Ta hip je stopil pred Gradišnikovo Pavlo doktor Andrej Vipavec. V resnici ga tisto uro ni bilo v Brdih. Ves preznojen je onkraj Soče v Solkanu pravkar rešil mlado ženo, da ni z novorojenim otrokom vred postala plen smrti. Tinko Beliti* Oktober Grozd je popil koruznih stebel rjavino in ajdovih strnišč rdeče lise, odel se s toplim zlatom buč. Na griču cerkvica ujela vso je luč: ko plamen čistosti beli se, oživlja somračno tišino. Nebo použiva gozd in grič, pastirski modri dim, živino, podlesek s prezelenih lok. Ko tone dan, vse barve zažari j o z voda, oblakov in jasnic. V prsih mi zdramijo se jate ptic, peruti razprostro v zdravamarijo. Spet jih povesijo za mrtvo noč — razdrta so jim gnezda od nekoč. 58