je že spet prebirala Filipovo pismo, čeprav ga je znala že na pamet Pa čim dlje je gledala v mrtve črke, tem manj je vedela, ali njen mož še živi ali ne.
»Ce je res mrtev —?«
Spodaj v kuhinji je izpregovoril oče ime Andrej. Ta hip je stopil pred Gradišnikovo Pavlo doktor Andrej Vipavec. V resnici ga tisto uro ni bilo v Brdih. Ves preznojen je onkraj Soče v Solkanu pravkar rešil mlado ženo, da ni z novorojenim otrokom vred postala plen smrti.
Tinko Beliti*
Oktober
Grozd je popil koruznih stebel rjavino in ajdovih strnišč rdeče lise, odel se s toplim zlatom buč.
Na griču cerkvica ujela vso je luč: ko plamen čistosti beli se, oživlja somračno tišino.
Nebo použiva gozd in grič, pastirski modri dim, živino, podlesek s prezelenih lok.
Ko tone dan, vse barve zažari j o z voda, oblakov in jasnic. V prsih mi zdramijo se jate ptic, peruti razprostro v zdravamarijo.
Spet jih povesijo za mrtvo noč — razdrta so jim gnezda od nekoč.
58