Poštnina plačana ▼ gotovini* Številka 1 Din Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na me*ce je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uti-oe it. L Telefon 38-51 Rokopisov ne vračamo. St. 59. Ljubljana, sreda 11. marca 1936. Leto II. Svet ne more obstojati, če so ljudje sebični; morajo biti ljud* je, ki se žrtvujejo. Paul Ernst Dnevna pratika Sreda, 11. marca 1936. Katoličani : Konstantin. Pravoslavni: 27. februarja 1936. Prokoip. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Kmet, Tvrševa cesta; M_« Trnkoczy, Mestni trg, Mr. Ustar> Šetonburgova ulica. Vreme Jugoslavija: Oblačno v Gornjem Primorju in v severozapadnih krajih. V ostalih krajih prevladuje jasno vreme. Dežja ni bilo. Temperatura sc jo zvišala. Plevlje —3 C, Mostar 19 C. Napoved za danes: Prevladovalo bo jasno po vsej kraljevini. Temperatura se bo zvišala. Sonce vzhaja ob 0.00, zahaja ob 17.37. Dunajska napoved: Mirno, nobene bistveno spremembe temperature; spre rahljajoča se oblačnost. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 11. marca Družinski oče. Red B. četrtek 12. marca Pesem s ceste. Red Četrtek. Petek 13. marca zaprto. OPERA Sreda 11. marca Katarina Izmajlova. Red Sreda. Četrtek 12. marca Apropos, kaj dela Andula? Red A. Radio Ljubljana Sreda, 11. marca ob 12.00: plošče; 12.45: vreme, poročila; 13.00: čas, spored, obvestila; 13.15: plošče; 14.00: vreme, borza, poročila, 18.00: mladinska ska nra: Josip Stritar, prizor za imtedčno: Janko Bože, izvajajo člani rad. dramske družine; 18.40: O okultizmu, g. prof. Šimec; 19.00: čas, spored, poročila, vreme, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz ljubljanske opere, med odmori glasbeno predavanje g. Bravničarja ter poro- č'la; konec ob 23. tiri. Borza Za 11. marec Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 bol. goldinar 29.74 1 nemška marka > 17.55 1 belga 7.37 1 šv. frank .14.27 1 angl. funt 216.38 1 am. dolar 43.18 1 fr. frank 2.88 1 Kč. 1.80 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.40 1 nemška marka 14.00 1 angl. funt 250.00 Ruždi Aras v Ženevi Ženeva, 10. marca. w. Tekom jutrišnjega dne doepe v Ženevo turški zunanji minister Tevfik Ruždl Araa, ki ,0 prisostvoval zasedanju sveta DN'. Posmrtna razstava Petra žmitka — Vse za otroka -Trgovcem prede slaba — Uničena domačija - _ — Vrgel se je pod vlak — Joe, VI ste hinavec — čudež v Rusiji — Lakota v Bosni — Roko v spravo ali boj ? London, 10. marca. Izgleda, da so vesti o prenehanju sovražnosti v Abesiniji netočne. Italijani so danes nadaljevali z operacijami čiščenja po Tembijenu in severno od reke Takaze, kakor se to javlja iz nekega poročila iz Eritreje. Razen tega italijanski oddelki napredujejo v smeri proti jezeru Ašangi. Na južnem bojišču se še vodijo borbe. Izgleda, da imajo Abesinci na jugu mnogo uspehov. Francoski pogoji Pariz, 10. marca. r. V tukajšnjih krogih so mnenja, da francoska vlada ne bo pristala na nemške ponudbe. Nekateri politični krogi trde, da Francija ostane na svojem starem stališču. Drugi pa priporočajo, naj Francija spremeni svoje uporno gledanje na dogodke In naj ponudi roko v spravo. V slučaju, da bo francoska vlada pristala na nove ponudbe Hitlerja, ba storjen velik korak v pogledu pomiritve. Nemčija se v tem slučaju takoj vrne v DN. Pariz, 10. marca. r. Kot se doznava, je Francija pripravljena, da vodi razgovore z Nemčijo vendar pa zahteva: 1. ) da se nemške čete predčasno umaknejo iz demilitarizirane zone; 2. ) da se konferenca vodi v Ženevi pod vodstvom DN. Velika zaskrbljenost v Ženevi Ženeva, 10- marca. u. Situacija | da se takoj skliče svet DN. Ave-v Ženevi sHedi pravcu razvoja noi je sporočil telegrama nemški mednarodne situacije v Parizu, Londonu in Berlinu. V vseh krogih se opaža velika zaskrbljenost. Danes je generalni sekretar DN Avenol prejel brzojavki od francoske in beloijske vlade, ki sta si po vsebini skoro enaki, vendar je oblika raalična. Obe brzojavki ugotavljata, da se je nemška vlada pregrešila proti členu 42 in 43 verstiJslke pogodbe im zahtevata, vladi in jo obvestil, da se svet DN sestane v petek 13. t. m. ob 11. dopoldne- V slučaju, da bi Nemčija kot podpisnica lokarnskega pakta hotela prisostvovati pri zasedanju DN, se naproša, da o tem obvesti generalni sekretarijat DN. Dvomi se, da bo nemška vlada odgovorila pozitivno. Tudi nemški krogi so mnenja, da Nemčija ne bo mogla poslati svojega delegata v Ženevo, Roosevelt optimist VVashington, 10. marca. h. Na ban« ketu, ki so ga priredili novinarji v; čast predsednika Rooseveltu samo, da čajejo osebno mnenje predsednikovo glede na zadnje dogodke v Porenju, je Roosevelt izjavil, da dejanje Nemčije ne bo imelo nikakih usodepolnili posledic za Evropo. Hitler je že delj časa nainigaval na te svoj korak in inozemski krogi pravzaprav bi ne smeli hiti tako presenečeni. Pričakujem, da bo dejanje Hitlerja pripomoglo k miru v Evropi in konsolidaciji. Istotako kot jaz mislijo tudi drugi politiki v USA. Korak Nemčije vzemimo na znanje kot nekaj, kar se je moralo nujno zgoditi. V začetku bo več diplomatskih nastopov, sčasoma pa se bo vse pozabilo Italijanske izgube Rim, 10. marca. i. Službeni komunike štev. 150 pravi: Naše izgube v drugi bitki pri Tembijenm in v bitki pri Sire so sledeče: Oficirjev je padlo 19, a ranjenih je 67. Veljakov je padlo 272, a ranjenih je 980. Brez sledu je izginilo 33 vojakov. Sovražnikove izgube so zelo velike in so okoli 15.000 mrtvih in ranjenih. Na eritrejski fronti se nadalljuje intenzivno organiziranje na zavzetih ozemljih, posebno z ozirom na nadaljni razvoj operacij. Oddelki drugega arrrriti-skega zbora še vedno nadaljujejo s čiščenjem po bojišču. Zaplenjeno je mnogo materijala vsake vrste, a istotako tudi mpogo dokumentov kakor tudi odlikovanja in druge dragoceosbi, ki jih je ras Kasa skril v neki pečini za časa bega. 1 Potem ko je položil častni venec na spomenik junakov, je Adolf Hitler pozdravil žrtve svetovne vojne. Za njim stoje gcneralfeldmaršal von Mackensen, nemški vojni minister von Blomberg in admiral Raeder Nesnaga se ne da skrtačiti. Zakaj? Ker se umazanost ne drži samo na površju perila, temveč je tudi v njegovi notranjosti. Obila in gosta bela pena Zlatorogovega terpentinovega mila pronica pri pranju tudi skozi vmesne prostorčke tkanin in z lahkoto odloči vsako nesnago. Perilo je po pranja kakor novo, snežno belo in duhteče.. Delo skupščine Možu v slovo Predoslje, 9. marca Pred tednom se je poslovil od nas g. šol. uprav. Ivo Mihelič, ki je moral oditi na drugo službeno mesto. Samo dobro leto je bil med nami, a je s svojim neumornim, vztrajnim delom pripomogel, da smo se starejši, pa tudi mlajši razgibali, spoznavši, kako nam je še potrebna izobrazba, ki jo zahteva današnji čas. Kot navdušen Sokol je naš bivši starešina poživil zlasti prosvetno delo v naših vrstah. Ustanovil je tudi kmetsko-nadaljevaine tečaje, katere je obiskovalo nad 40 učencev in je bila tako po številu učencev prva kmetska šola v dravski banovini. Njegovo glavno delo in skrb pa sta bila seveda posvečena tukajšnji šoli, ki se je pod njegovo upravo razširila o šest-razrednico. Na njegovo pobudo se je pokrenila tudi akcija za zidavo prepotrebne nove šole. Še mnogo bi lahko navedli o njegovem nameravanem delovanju; Saj ni odrekel sodelovanja nikjer. Videli smo ga, ko je vodil svojo sokolsko četo na javne nastope. Drugič smo ga zopet opazili med našo šolsko deco, ki jo je peljal po želji staršev na evharistični kongres v Ljubljano. Razumel je našo kmetsko dušo, razumel nas in zato smo ga imeli radi. V svoji skromnosti pa nam ni niti dopustil, da bi se mu pri slovesu zahvalili. Kakor je tiho delal, tako je tiho odšel. Naj torej oprosti tem vrsticam! Narekuje nam jih čut hvaležnosti za vse njegovo požrtvovalno delo v naši sreniil Dnevna kronika — Umrli so v Ljubljani ga. Uršula Kreč, ga. Mairija Rojina, v Zagrebu ga. Avretija Klemenčič, Pogreb ba v Ljutbljarf, v Šikocja-mu pmi Mokronogu g Ivan Lavrič, v Ptuju g. dr. Rado Scho-ber, sanitetni polkovnik v pok., v Laškem gdč. Mara Flis, učiteljica roč. del v pok. Naše sožalje! — Izpraševalno komisijo za polaganje zemljeknjižnjega izpita na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani tvorijo sodnik apeltac. sodišča Josip Janša in ravnatelj zemljiške knjige v Ljubljanu Mijo Tavzes, namest-oik Pa je Josip Medved! — Najdena utopljenka. Pred nekaj dnevi smo poročali, daje bila neznana samomorilka, ki je skočila v Savo pri Medvodah, starka Helena Šubičeva. Včeraj so jo potegnili iz vode približno 400 metrov nižje proti jezu papirnice. Vaščani so takoj spoznali v utopljenki Šubičevo. Nov vlak. Pričenši z 16. marcem t. L vozi na progi Maribor — Prager- Beograd, 10 marca. Nazrodma skupščina je včeraj nadaljevala raopravo o proračunu. Na dnevnem redu so bili proračuni vojme-.ga, gradbenega in imnistratva za šume in rudnike. Pred prehodom na proračunsko razpravo je predsednik Ciirič prečita! ukaae o spremembah v vladi. Nato je čital dopis notranjega ministra dr. Korošca, ki zahteva, da se izroče sodišču poslanci, ki so osumljeni, da so v zvezi z atentatom v narodni skupščini, in sicer: Dragiša StoJadinovič, Radivoje Nanovič, Dragiša Milovanovič, Mirko Uroševič, Nikola Kabalin, Jovan Nenadović, Dragoljub Ivanovič, Mihajlo Gjurovič in Vasilije Trbič. Zahteva se je odstopila imunitetnemu odboru- Nato je prišlo na vrsto poročilo imunitetnega odbora glede izročitve poslanca Damjana Amautoviča. Notranji minister dr. Anton Korošec je izjavil med drugim: Mislim, da nihče ne taji, da se je tn streljalo in da je Ml to zločin. Zato imamo pravico po zakonu, da spravimo pred sodišče one, ki so bili sokrivci tega zločina. Kar se tiče obsega njihove krivde, to ni naša stvar, to bo ocenilo sodišče. Mi smo postopali po zakonu In ustavi. Pri glasovanju je skupščina soglasno odobrila zahtevo imu-nketmega odbora, da se atentator izroči sodišču. »ko — Čakovec nov redni potniški vlak, ki odhaja s postaje Maribor glavni kolodvor ob 8.20, iz Pragerskega oh 9 in prihaja v Čakovec ob 10.24. V Pragerskem ima ta vlak zvezo na potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. ki. k. ob 5.20. V obratni smeri odhaja novi vlak iz Čakovca ob 12.08, prihaja v Pragersko ob 18.39 in v Maribor gl. k. ob 14.12. V Pragerskem ima zvezo na brzi in potniški vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 17.03 odnosno 18.12. Oba 'vlaka imata postanek na vseh postajah in postajicah. — Razpis službe. Kraljevska banska uprava razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo (staž). Prošnje naj se vlože pri kri banski upravi do dne 20 marca 1936. (1. No. 3450yi.). Proračun vojske Nato je Skupščina prešla na podrobno razpravo o proračunu ministrstva za vojlsko in mornarico, ki je tel po ekspozeju novega vojnega ministra generala Ljubomira Mariča brez debate in ob velikih ovacijah naši armadi sprejet soglasno- Genelar Marič jte izvajal med drugim: Kraljevima Jugoslavija je mlada država, ki se konsolidira in razvija. Njen zemljepisno-strateški in medmarodno-politični položaj je delikaten. Njene meje so sorazmerno zelo dolge, odprte in od prirode nezavarovane. Vse to nam nalaga potrebo, da imamo močno, prav za prav številčno in moralno čim močnejšo vojsko, da lahko za-varujemu mirno in neovirano življenje našega naroda in napredek naše države. V soglasju z našimi potrebami imamo že sedaj dovolj močno in dobro organizirano vojaško salo. Toda za njčmo vzdrževanje in opremo z vsemi sodobnimi sredstvi je treba prenašati tudi ustrezajoče gmotne žrtve- Brez teh žrtev ni mogoče izhajati, zlasti ne sedaj, ko se po vsem svetu pojavlja strahovita oboroževalna tekma. Dolžni smo dati svoji vojski in mornarici, svoji vojaški sili, na katero se zanaša naš narod, vsa potrebna sredstva za njeno življenje, delo in opremo. Le na ta način ji bomo dali pogoje, da bo v službi kralja in domovine na višini svojih nalog. Materialne žrtve, ki jih prenašata narod in država za našo vojsko in mornarico, pomenijo ncobhodno potrebni prispevek za našo varnost. Naša vojska pa bo tudi v bodoče čuje-ča, zanesljiva in sposobna branilka naše zemlje in naroda in najboljša šola za rodoljubno vzgajanje naše mladine. Gradbe, šume lat rude Sledila je razprava o proračunu ministrstva za zgradbe, ki jo je uvedel z ekspožejem minister dr. Marko Kožul. Za njim je podal ekspoze minister za šume in rude Djurn Jankovič. Skupščina je oba proračuna po kratki debati sprejela. Beseda dneva Izpelji ljudstvo slepo, ki ima oči, in glušce, ki imajo ušesa. Vsi narodi naj se zberejo in ljudstva naj se snidejo! Kdo med njimi more napovedati to? ali prejšnje reči naj nam oznanijo! postavijo naj priče svoje, da se opravičijo, da se bo slišalo in reklo: Res je. (Knjiga Izaija proroka, pogl. 43, 8 — 10.) Čast pod takso Ljubljana, 10. marca _ Našim čitateljem je gotovo še v živem spominu afera neke ljubljanske lepotice z nekim beograjskim industrijcem, o kateri je poročal tudi naš list. Mož se je zagledal v lepo Slovenko in ji obudil najbolj razkošne sanje o srečnem zakonu. Iz vsega končno ni bilo nič. Razočarano srce, solze in žalost in jeza. Gospodična je po svojem pravnem zastopniku vložila tožbo proti nezvestemu in je bila zdaj obsodba v zadnii instanci potrjena. Do tu, bi rekli, je zadeva nekako v redu. Vsakdanja zgodba, ki pač priča o Človeških slabostih in nepopolnostih. Nekaj svojevrstnega pa je naknadno poglavje te zgodbe. O tem podaja beograjska »Pravda« te !e dokaj umestne misli. »Čast, vse. ne samo življen'e, spada pod takso, denarni znesek, pa naj bo to čast dobrega človeka, ki mu je ona vse, ali dobre mladenke, ki ji pomeni boljšo bodočnost. Čast se plačuje: zdai sto dinarjev, drugič tisoč, tretjič osemdeset tisoč, po vesti ljudi, kakor pač oni to razumejo in pojmujejo. Družabni primer, bolan za eno stran, lep za drugo, kjer je mladenka doživela razočaranje: tu noben denar ne nadomesti strtih misli, miru, duše. To ozdravi kdaj pa kdai le prava rekompenzacija tega denarja, ki sam spet nič ne pomeni, dokler se ne pojavi iz zablode in sanj v stvarnost, v tisto dobro, ki je bilo pričakovano in misli, da je doseženo. Toda tragedija vsetej prikliče tragedijo: tudi kadar človeka muči grozna stvarnost, da pričakuje to denarno nagrado, doživlja popolnoma nasprotno, celo mani kakor je izgledala po oceni gospoda branitelja, odvetnika, popolna odškodnina. Na primer, je treba, da se oškodovana mladenka ohrabri za novo življenje z osemdeset tisoč dinarji. Mladi človek (»ženin«) pa nadaljuje industrijski obrat medle zavesti in značaja, ko pač ni bilo nikogar, ki bi pravici dal prav. Tu, v teh protislovjih vesti, se pravica drastično deli, in noben denar ne more nadomestiti ruševin idealizma poštenega sveta. Še bolj pa je žalostno, če se ta cena tako vztrajno odmerja, čeprav je v vsakih treznih očeh brez vred-nojstl« _____ Senat je sklican Seja senata Je »klicana za petek 14. t m. ob 17. uri. Na dnevnem redu prve seje je določitev dnevnega reda. Po seji bo imel sejo Muib senatorjev JNS, I Pomočniški zbor v Brežicah Brežice, 10. marca. Trgovski pomočniki vsega brežiškega sreza so se zbrali v nedeljo 8. tm. v velikem številu v dvorani gostilne Grobušek v Brežicah, kjer je bil ustanovni občni zbor Pomočniškega odbora združenja trgovcev za srez Brežice. Občni zbor je otvoril in vodil g. Ivan Boteko. Za njim je poročal obširnejše o nalogah in ciljih pomočniških zborov tajnik Zveze g. Kravos. Načelnik Združenja trgovcev g. Vidmar je izrazil svoje zadovoljstvo nad tako zavednostjo pomočnikov in želel občnemu zboru veliko uspeha. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: načelnik Ivan Po-teko, odborniki Bogomir Novak. Fanika Cede, Henrik Ferenčak. Karl Tišler vsi iz Brežic, Stefan Dolenc iz Sevnice, Leon Ml nar i-z Dobove in Jože Kukovičič iz Raihenburga. namestnika Franc Požun in Jože Žnidaršič, preglednika računov Franc Venišnik in Robert Jtingling. Občni zbor je pokazal, da je treba započeto delo nadaljevati. Zveza pomočniških zborov poziva trgovske pomočnike vseh onih krajev, kjer še ne obstoia pomočniški zbor. da se javijo 7,vezi. Naslov Zveze je: Zveza pomočniških zborov trgovskih združenj. Ljubljana, Delavska zbornica. Uničena domačija 1$ let niso ometali Poljčane, 9. marca. Pri Korošcu Viktorju v Razgorju pri Sl. Bistrici že 15 let niso ometali saj, zato se je zgodila nasrečt. Nakopičene saje so se vnele in mahoma je bila vsa hiša v plamenu. Domačija z gospodarskim poslopjem je zgorela do tal. Naključje je hotelo, da gospodinje trsti dan mi bilo doma. Šla je obiskat svojega moža v bolnico. Na dom in obroke je ta čas zato popazila njena svakinja Korošec Pavla. Baš je mesila v hiši, ko je okrog 9. ure izbruhnil požar. Sosedje so sicer prihiteli takoj ma pomoč, ali niso mogli več pomagati. Lahko si mislimo, žalostna je bila gospodinja, ko je prišla drugi dan domov in zagledala namesti: prejšnje lepe domačije golo pogorišče. Otroke in živino so sprejeli usmiljeni sosedi Vzbujanje ljubosumnosti kaznivo Kalifornijska vlada pripravlja zakon, po katerem bo prepovedano vsaiko vmešavanje tujih oseb v zakonske zadeve. Nihče razen najbližjih sorodnikov ne bo smel vtikati v razmere zakoncev svojega radovednega no-su *n tako vzbujati ljubosumja. S tem zakonom hoče vlada preprečiti ljubosumnost, ki je često vzrok hudih tragedij. Vprašanje i Pa je, v koliko Ji bo to uspelo. Joe, Vi ste hinavec! In kar si gospa Evelina še sicer misli Ljubljana, 9. marca. Časi se spreminjajo, mi pa se spreminjamo z njimi... Ta stari latinski pregovor sem zadnjič citira! gospe Evelini, ko sva takole modrovala o časih in ljudeh. Nato pa je ona dejala; »Samo bi se ne smela ljudie hitreje spreminjati kot pa se čas1: Povejte mi. ali se je v značaju časa zadnjih desetih let kai spremenilo? Ne. Vidite, moj mož pa je v tem času svoj značaj najmanj že desetkrat spremenil! Smehljal sem se. To je bil skok, kakor ga pozna samo ženska logika. »Vi hočete naibrže reči, madain, — spremenil prepričanje?« *Saj je to vseeno, značaj ali pa prepričane!« »Ni vseeno. Lump ima lahko vedno samo eno prepričanje, poštenjak pa lahko vsak čas drugo. Zato je lump po značaju še vedno lump, poštenjak pa pošteniak. »To je vaša moška logika!« me je zavrnila gospa Evelina in nervozno s cigarete otresla pepel. »Jaz pravim, da moški dandanes sploh nimajo nobenega značaja več!« Na to nisem nič rekel. Sem trdovratno molčal. Hotel sem tako predočiti gospe Evelini, da imam le še značaj. A to ji je šlo samo na živce in me je s čeveljčkom sunila v koleno: »No. v kaj ste se pa spet zamislili? Strašno ste danes dolgočasni !< »Oprostite, madam,« sem dejal raztreseno. »Spomnil sem se na nekaj. Pod staro Avstrijo so bile uradniške šarže *z naslovom in značajem«. Pa sem se spomnil na starega prijaitelia Ivana Vasina Popoviča tam doli v Sarajevu. Bil je urednik »Uradnega lista«, pa so mu podelili naslov vladnega svetnika; značaja pa ne. Pa se ie mož vedno s humorjem predstavljal: Ivan Vaški Popovič, brezznačaini vladni svetnik. Po nemško se je to še prav posebno krepko glasilo: »charakterloser Regierungsrat«.« S to anekdoto sem upal gospo Evelino speljati na kak drug pogovor, a se je le še bolj zapičila v svoj predmet: »Jaz bi danes vsem skupaii dala tako šaržo: »naslov brez značaja!« je dejala, energično rožliaje z obročki na zapestiih, »kakšni možje pa so to? Enkrat kimajo na desno, drugikrat na levo ... »Časi so taki, gospa Evelina! In človek mora stopati s časom vštric. Če ne. gre pa čezenj! Sploh je pa to tudi silno zanimivo, pomislite samo. madam. kako je to zanimivo! Včeraj ie bil neki mož. takole majhen mož ob kandelabru, danes je mogotec in se voz-i v avtu kakor kak napihnjen poganski malik. Jutri pa bo snet takole majhen mož ob kandelabru. Ampak on na to danes nič ne pomisli, in če pomis’"'. sl misli naibrže š 'a madame Pompadour: Aprčs nous la deluge — za menoj naj magari pride vesoljni potop!« Gospa Evelina nekaj premišlm-je, nato pravi: »Brala sem zadnjič, da so v Londonu našli moža. ki ne ve, kdo je in kad. Mislim, da jih ie tudi pri nas veliko, ki ne vedo, kdo so in kai.« »To je samo v politiki tako, gospa Evelina!« »No, da, — saj govoriva vendar ves čas o politiki!?« »A, tako ... oprostite, madam, nekoliko sem danes raztresen ... Da, da, politika je ženskega spola.« »Kaj hočete pa s tem reči?« »Nič.« Gospa Evelina me ošine po strani izpod trepalnic: »Vi ste hinavec, Joe!« Hvaležno se priklonim. Kadar me gospa Evelina zmerja s hinavcem, takrat je ona vedno odkritosrčna. »Torej, kaj sem že hotela reči o svojem možu?« povzame spet besedo gospa Evelina in mi v spravo natoči še en likerček. »Vendar ne boste mislili o meni. da hočem reči kaj slabega o svojem možu?« »Nikakor ne, madam. Tu je govor samo o politiki!« »Tako je. V politiki je moj mož neznosen. In ga imam na sumu. da že ne ve več. kdo ie in kai. Privatno, — o, tu pa prav dobro ve, koliko ie ura bila — pni nvmi!« Gospa Evelina je v resnici dražesten dečko. Skoraj da sem jo nevoščljiv njenemu možu. Sploh: kako more imeti kdo tako divno ženico, pa se ukvarjati s politiko! Jaz na njegovem mestu bi takoj vso politiko poslal k vragu! Saj pravim, toliko moških je. ki ne vedo, kaj imajo v svojih ženah. Stari Rimljani so znali to vse bolj ceniti. Cezar na primer, ko so je seznanil s Kleopatro tam v Egiptu, je pustil politiko in vse drugo v nemar. Sam ie zapisal v svoj dnevnik, da je bil to najlepši čas njegovega življenja, in najpametneje, kar je storil kot mož. Ampak, stoj! Kako poznavavka zgodovine bi me utegnila tu por praviti, češ, da je Cezar zaradi Kleopatre pustil doma svojo ženo... Ne, to pa spet ni bilo prav od Cezarja! In tudi od mene, da sem šel to zapisat. Bog ve, kaj si bodo čitatelji pri tem mislili. Navsezadnje morda celo to, da cikam na kako politiko. Bog me varuj! S politiko sploh ne maram i meti opravka, dokler se časi ne spremenijo in z mirni tudi to©. Vse za našega otroka! Izlet na češkoslovaško — Pedagoški teden — Zanimiva anketa o socialnem stanju otrok Ljubljana, 10. marca. Predsednik Pedagoške centrale v Mariboru g. G. Šilih, profesor na mariborskem učiteljišču, je z ostalimi pionirji sodobne narodne šole skleni proučiti moderno šolstvo na Češkoslovaškem. V ta namen bo od 19. do 31. maja t. 1. ekskurzija naših prosvetnih delavcev zastopanih z vseh šol: učiteljišča, meščanske in nare lord dal znamenje za vrnitev, se je kratki zimski dan že nagibaj k noči. Nočna vožnja po škotskih hribih pa je včasi nevarna. Zunaj je nastal hud mraz, ki je pretresal izletnike do kosti. Lord Hudson je soai poleg sani z nekim tovarišem iz indijske vojne, s katerim se že dolgo časa ni videl in kateremu na čast je pravzaprav prrredliil ta izlet. »Rad bi se še razgovarjal s te-boi, toda v mojih saneh je pro-tora le za dva... « »Saj lahko prisedem kam drugam«, ga je prekinila Boatrica. »Povsod me bodo radi sprejeli, bi pa se pelji s svojim prijate-tjero.« Lord Hudson je premišljeval ali naj sprejme ponudbo svoje hčerke, ko je pristopila Manuela. »Ah smem ponuditi vaši gospodični hčerki prostor v naših saneh? Mojo prijateljico je povabil baron Gare in. zdaj sem sama.« »O, zelo ste ljubeznjivi gospodična!« Manuela je odvedla Manuelo k svojim samem, kjer je kočijažil Pht. Sani so zdaj druga za drugo zdrseile po snegu in izginjale v mraku. — Zadnje pa so krenile izpred gostđne sani z Manuelo in Beatrico. Manuela je zdaj bila sama s svojo žrtvijo... Med vožnjo je bila zdlo redkobesedna in je tožila, da je trudna. Izleknila se je v saneh in se delala, kakor da spl B-eatrica se je večkrat ozrla nanjo in jo čez nekaj časa stresla: »Gospodična de Santos!« Manuela jo je samo zaspano pogledala in nekaj zamrmrala. »Ne smete zaspati. Gospodična, — premrzlo je. Ze večkrat so ljudje takole zaspali in se nič več prebudili.« »Da, da. prav imate, siaj ne spim — samo trudna sem, je odgovorila Manuela in se še bolj izleknitla. Nenadoma pa se je Manuela vzravnala in z vso siilo pahnila Beatrico z voza. Za gospodinje Razni praktični nasveti Lesne črve preženeš iz pohištva, če v vsako luknjico kaneš nekai te re potimo ve ga špirita. Nadležne miši najbolje preženeš s terpentinom. Namoči krpico v terpentin im z njo zamaši mišje luknje. Kadar jemlješ pepel iz peči ali štedilnika, se kljub pažnji na vse strani k'r. SREČKE državne razredne loterije A. REIH IN DRUG 9 krat največja pre- A C' C) mi ja od 1,000.000-ZL/ /A. VJ IX JL> D dinarjev na pri nas^ , kupljene srečke G9IGV8 llC9 158‘I Čudeži v Rusiji Skrivnosti kaznilniške kolonije v Bolševem Nova japonska vlada Tokio, 10. marca. o. Danes dopoldne je bila prva seta nove vlade. Po seji je ministrski predsednik Biroita izjavil predstavnikom tiska med ostalim, da hoče nova vlada iz vrst vojske in mornarice s složnim in soglasnim delom re-Šttt Japonsko sedanie krize. Aretacije v Španiji Madrid, 10. marca. d. V Granadi so oblasti izvršile preiskavo v prostorih desničarske organizacije »Španska falanga«. Aretirali so pri tej priliki štiri osobe. Medtem, ko so te štiri odvedli v zgradbo policije so levičarji priredili na ulici veliko demonstracijo proti Špan "to falangi in nazedinje napadli oblastne organe- Policija je bila prisiljenaA da upotrebi orožje Šest oseb je težje, pet lažje ranjenih. Delavske organizacije nameravajo v protest temu izzvati generalno stavko za 24 ure. Angleški fašisti London, 10 marca. n. Včeraj zvečer so angleški fašisti imeli veliko zborovanje. Na zborovanju je govoril sir Oswald Mosley, ki je naslikal najnovejši politični položaj in zadnjo neunsao odločitev. Pred koncem je prišlo do bučnih scen. Dva ra^rajiača so enostavno vrgli Ib dvorane. Dr. Hodža na Dunaja Dunaj, 10. marca. — Semkaj je prispel češkoslovaški ministrski predsednik dir. Milan Hodža, ki je imel včeraj popoldne konferenco z dr. Schuschniggom. Konferenci sta prisostvovala tudi I avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg in knez Starhem-berg, ki se je vrnil iz Rima. Danes se razgovori nadaljujejo. Odmev v Parizu Pariz, 10. marca. r. Govor angleškega zunanjega ministra Edena v spodnjem domu, so sprejeli francoski politični krogi z veliko rezervo. Eden je v svojem govoru ostro obsodil nasilno in enostransko kršenje mednarodnih dogovorov s strani Nemčije, ka-teie je ona s svojo lastno vooo, podpisala. Francoski krogi trde, da sta to že prej naglasila zelo I energično Sarrtut in Flandin in da Eden ni povedal nič novega. Nadalje je Eden izjavil, da je | ne,miška ipomudlba za sklenitev novih obvez, katere bi Reich sedaj mogel prevzeti, napravila dober vtis. Sovjetska vlada je poskušala iz 400 naijhujših zločincev vse drž:v ve napraviti koristne člane človeške družbe. Ta drzni poskus izvaja v kamillmški koloniji v Bolševem. Kolonijo je ustanovil 1. 1929. šef policije Feliks Djerdžinski. Zbral je nekaj najbolj nevarnih zločincev in jih naselil na Bolševem. Obljubil jim je, da jim omogoči dostojtoo življenje, nko postanejo dostojmi ljudje. In glej čudo! Danes je BolSevo mestece, kjer stanuje 1500 moških in 500 žensk. Vsi stanujejo v udobnih hišah- Ulice so lepe in široke. Mesto ima Uidi več velikih tovarn, kavarno, gledališče, bolnišnico, stadion im tudi — otroški vrtec.______________________________ Edenova izjava, da bo Anglija v slučaju efektivnega napada s strani Nemčije na Francijo in Belgijo priskočila na pomoč, kot je to dogovorjeno v lokarnskem paktu, ne zadovoljuje tukajšnjih krogov, posebno, ker je Edtin lekle, da se to ne more nanašati na sedanje prilike. „Glas“ povsod Član te kolomijte more postati samo težak — zločinec. Ko se popravi, dobi v mestu domovinsko pravico in postane vsem enakovreden. Tako je tudi sedanji mestni tajnik in torej edini predstavnik oblasti v tem čudovitem mestu eden izmed prvih zločincev, ki jih je poslal Djerdžinski v Bolše-vo. Po tem uspehu bo skušala ruska Vlada tudi drugod osnovati podobne kolonije in tako zatreti zločinstvo. Ako ji to uspe, bo izvršila čudo, o kakršnem doslej še ni sanjal svet ŠAH PROBLEM 1. Dr. E. Lasker abedefeh Mat v dveh potezah Ljubljančani smo dobili nov šahovski kito. Lani 12. nov. je M ustanovni občni zbor novega šah. ktoa »Omladina.« Po štiri-mešečnmi obstoju je novi klub iBPokil vse nade in se uspešno razvija pod vodstvom agilnega predsednika g. F. Bizjaka. Klub šteje lepo število članov; medklubskih srečanj ima že več za seboj, zadnjega je odigral februarja v Škofji Loki s tamošnjim šahovskim klubom in zmagal s 5>4 : 4'A. Klub si je tudi nabavil demonstracijsko desko, a teoretična predavanja vodi znani izkušeni g. Preinfalk. Kot čujemo, misli novi šahovski klub osnovati damsko sekcijo. Igralni dnevi so v sredah, petkih in sobotah od pol 20 dalje in v nede-Ijah dopoldne v klubskem lokala v Setenburgovi ul. 7-II. Celje c— Opeklinam je podlegla. Kot smo že poročali, se le v sredo 1 letna Anica Dornikova, hči rudarja iz Bukovice pri Laškem, doma igrala z bencinom, ki se je vnel in otroku zažgal obleko. Deklica je dobila hude opekline po vsem telesu in je v petek v bolnici umrla. c— Jadranska straža ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 16. marca ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. c— Število napadov silno narašča in ne mine dan, da ne bi v bolnico pripeljali takih napadenih poškodovancev. Tako je v četrtek neznan moški v stanovanju napadel 56 letnega Andreja Kračuna prevžiitkanja v Crešnjicah in ga z motiko mlatil po glavi in zlomil levo roko. — V Kasazah pni Grižah pa je neki Jošt z nožem obdela! po glavi 26 letnega dninarja Andreja Cilenška iz Griž. Bolnica je polna poškodovancev. c— Z motornim kolesom se >e .v četrtek ob 2,3. ponoči posestnik Ivan Kunst iz Ložnice pri Žalcu na oesti na Bregu pri Polzeli hudo ponesrečil. Dobil je nevarne poškodbe na glavi, prsih in levi roki ter sedaj leži v nezavesti v celjski bolnici. c— Precejšnje kazni zadenejo tiste, ki bi vozili s kakršnimkoli vozilom po Ozki ulici, Za kresijo. Ključavničarski utici, Zagati. Na okopih in skozi Vrtno ulico. Promet po teh ulicah je namreč prepovedan, ker so ulice preozke in se zaradiitega lahko pripete nesreče. c— Umrla sta 32 letna Helena Tovornik, žena dninarja iz Št. Lenarta nad Laškim, 5. v boln ci. 50 letni najemnik Gašper Lipičnik iz Brezovice pri Vojniku pa 6. v tukajšnji bolnici. N. v m. p.! c— Premeščen je dosedanji dolgoletni sreski kmet. referent g. ing. Fran Wernigg iz Celja v Kranj, na njegovo mesto pa pride g. J. Dolinar. c— Premog iščejo v Osenici pri Teharju, ker bo »Prometni zavod« v rudniku Liboje kmalu prišel do plashi, kjer ne sme več dalje. Če bodo našli premog v tem novem prostoru, bo to vsekakor splošna pridobitev in ho nekaj delavcev dobilo zaposljenje. c— Žrtev noža, V nedeljo ob pol 11. ponoči je bil napaden 25 letni delavec Jože Blaznik v Vinah pri Vojniku. Kovaški pomoč-niik Jakob Velko ga je sunil z nožem v glavo s tako silo. da e Blažnik vsled hudih bolečin in notranjih poškodb, v ponedeljek dopoldan v oeUjski bolnici izdihnil. c— V rebra so ga zabodli. V Crešnjicah pri Konjicah ie bil pretekli teden napaden 25 letni Macuh Josip, kovaški pomočnik. Doma pred hišo so ga napadli bratje Franc, Aloiz in Vinko Inkret, delavci iz Sp. Črešmic. c— Smrtna kosa je pobrala 37 letno Ano Lednik, posestnikovo ženo iz Lokrovca št. 8. Naj v miru p.čiva! Milan se sprehaja z Mileno. Mimo pride boljši gospod. Milan se mu odkrije. Vpraša Milena: »Kdo pa je bil to?« Pravi Milan: »Ah, nič posebnega! Samo moj preddelavec, on mora podpisovati pisma, ki ijlh jaz nosim na pošto.« Cesar v Deslju Addis Abeba, 10. marca. a. Poročajo s severne fronte, da je cesar nenadoma odpotoval v Dessije iz doslej še neznanih razlogov. Drzna polarna raziskovalca EIls. vvorth (levo) in mehanik Kenyon, slikana po rešitvi na ladji »Disco-very II.« Konec z zločinom Zakonski pekel Maribor, 10. marca V Radizelu pri Slivnici na Poborju je ubila v nedeljo zvečer mlada Julijana Kučer svojega moža Jožefa Kučer. Štiri leta sta živela v zakonu, imela sta otroka, vendar pa je bil ta zakon bolj pekel, kot vzajemno delo dveh zakoncev. Zato sta se tudi pred dvema letoma ločila,’ žena je odšla v Radizel, kjer se je preživljala z delom. Mož je pa živel svoje čudaško življenje dalje, vedno je pa še nadlegoval svojo ženo. Zadnje čase se je pa Julijana spoznala z nekim mladim čevljarskim pomočnikom, kar je pa moža še bolj razburjalo. V nedeljo popoldne se je pa Kučer v Orehovi vasi precej napil ter je tak odšel k ženi v Radizel. Nadlegoval jo je, da se ga je morala s silo braniti. Pograbila je lesen zapah ter ga nagnala. Mož je pa potegnil nož ter jo napadel. Zena je v stiski mahnila moža trikrat po glavi. Udarci-so bili tako silni, da je brizgnila kri ter možgani daleč na okoli, obležal jo takoj mrtev. Julijana se je šele tedaj streznila, vrnila se jo v hišo ter se šele okoli polnoči prijavila orožnikom. Zločin je priznala* v celoti ter tudi izjavlja skesano, da prevzema vso odgovornost zločina ter vso kazen nase. Krvavi dogodek je umevno zbudil v vsej okolici mnogo razburjenja. Ubijalko so prepeljali v Maribor v zapor. Pokojni Kučer je bil že večkrat v zaporu radi svojega neugnanega življenja, baš zadnji dni se je vrnil iz mariborskih zaporov. Vrgel se je pod vlak Samomor mladega posestnika pri Litiji Litija, 10. marca Dan za dnem padajo žrtve. Ljudje obupavajo, nasilno posegajo v svoje življenje. Samomorilcev je čedalje več. Pretekli teden smo čitali o sedmih, ki so si hoteli končati življenje v Ljubljani. Šestim je namen uspel, enega so pa rešili. V Litiji je samomorilna epidemija zahtevala nov žrtev. Pri belem dnevu pred pričo, si je mlad mož končal življenje. S tako naglico se je odigrala njegova tragedija, da mu nihče ni mogel pomagati in preprečiti njegovega obupnega dejanja. Čakal je na vlak Hlapec na banovinskem veleposestvu v Ponovičah pri Litiji Siedič Franc je videl samomorilca, ko je čakal ria vlak. Siedič je peljal voz gnoja proti Litiji. Pred spuščenimi zatvornicami je moral ustaviti in počakati na vlak. Tod mimo privozi okoli pol 15. uro osebni vlak Ljubljana—Maribor. Siedič je opazil na nasprotni strani ob zapornicah mladega moža, ki je nemirno čakal na vlak, zroč izgubljeno po progi. Glavo je položil na tračnico Ko je pridrdral vlak, je bil hlapec Siedič priča groznega prizora. Neznanec je preskočil zatvornico, potegnil iz žepa denarnico in jo vrgel hlapcu v naročje. Stekel je nato še nekaj korakov proti vlaku, so vrgel na tla in položil glavo na tračnico. Hlapec se še ni dobro zavedel, kaj se godi, in že so kolesa lokomotive odrezala nesrečnežu glavo in levo roko ter ga zavlekla s seboj še kar kih 20 m. Vlakovodja je opazil, da se je nekaj zgodilo, ustavil je vlak, toda bilo jo že končano. . . Hlapec mu je še izročil denarnico, katero je vlakovodja izročil na postaji Sava. Samomorilčeva zadnja volja V denarnici je bil samomorilčev testament. Spisan je bil na prazno stran nekega pisma z ogljem ugasle žvep-lenke. Kakor njegovo obupno dejanje je tudi nesrečneževa zadnja volja dokaj zagonetna. Vsega, kar je nerodno zapisal pred samomorom, ni mogoče razbrati. Čitljiva sta bila samo dva stavka, in sicer: »Svoje imetje zapuščam ženi« in »Ne žalujte!« Od vsega ostalega pisanja je mogoče čitati samo še besedici »sin Jože«. Po listinah ki so bile v denarnici, je samomorilec 32 let stari oženjeni posestnik Žibret Josip iz Kobiljaka pri Št. Lampretu nad Zagorjem. Njegov svak Grabnar Ivan iz Janševika ki je prišel in si ga ogledal, je potrdil, da je samomorilec Zibret. Nihče ne ve, zakaj si je mladi mož na tako grozen način končal življenje. — Prijatelj, jutri moraš k nama. Moja žena slavi svoj rojstni dan. — Sigurno pridem. — Ampak zapomni si. Ne sineš trkati na vrata! Kar udari z nogo! — Zakaj z nogo? — Križ božji, zato ker boš imel polne roke darov! MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek $ Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za beseda Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu Ženitve in možitve ooljših lirogov posredujemo najvest-neje Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah - diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3 Mlad fant ž^li spoznanja v svrho ženitve z mlado gospodično, staro 25 do 30 let, Id jo veseli gospodinjstvo na deželi. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Sreča«. PREMOG »Stanovsko« GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi j Glasa naroda«. I.a sveža jajca debela, zaboj 720 komadov Din 390.—, razpošilja franko vsaka postaja, G. Drechsler — Tuzla. Spalnice, jedilnice in stavbena dela naročite najceneje pči mizarstvu Unterlechner, Maribor — Vojašniška 12. DENARNE ZADEVE bančne, hranilniške in posojilniške terjatve, vloge vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje, vojno škodo VAM KUPI IN PRODA, izposljuje razne kredite v gotovini in na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo. (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZE RESMAN trg. Kuriva IZVEDE razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih, s hranilnimi knjižicami in z gotovino. ZANESLJIVE NASVETE in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in v hranilnih knjižicah, pri nakupu in prodaji hranilnih knjižic, dobite edinole pri pooblaščeni trg. agt. za bančne in kreditne posle ALOJZ PLANINŠEK — Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1., tel. 35-10. — Znamke za odgovor. Borštnikov trg 2. Tel 33-53 Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. So-j lidno poslovanje, i Priložite znamkol Rudolf Zorc, Ljub i Ijnna, Gledališka I ulica 12. Tel. 38-10 r O ■ O ■ O H CD ■ O H O ■ O ■ O B CD O H CD ■ O ■ O ■ C3 ■ O ■ CD ■ O M l Makulaturu! papir« ■ v večjih množinah 5 ■ dobite v upravi „Glasa Naroda“5 OBOBOEOBCDlOBCDBCDBOBCDEOBCDlOlCDeCDlCDBCD Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Prane Jezeršek. — Vel v Ljubljani.