401
Glasi o cesarskem ukazu,
ki določuje učbcni jezik v različnih deelah
naega cesarstva.
XI.
Cesarski ukaz 20. avgusta t. 1., kakor smo brali v 34. listu Novic", veleva, da naj se mlade vprihodnjič po gimnazijah naega cesarstva v tistem jezika podučuje, kteri je materin večini učencov, in hoče tako dati vsakemu svoje, kolikor je mogoče na tem svetu, kjer ni nič popolnega.
Besed tega visokega ukaza se terdno derimo in verno pričakujemo, da se bode tudi nam Slovencom po pravici dalo, kar se je brez izjeme in brez priderka okli-calo vsem narodom avstrijanskim, čeravno imamo protiv-nikov dosti, ki zaničujejo visoko častitljivi jezik slovenski.
Odkod pa protivni ugovori, odkod taka nevolja nekterih zastran tega cesarskega ukaza, ki tudi nam ima dati, kar nam gre? Nerazumejo ne naih teav in potreb, ne nae pravice in zmonosti, ako so dobre volje, ali pa jih nočejo razumeti, ako so hude. Vselej velja: ,50če odpuaj jim; saj ne vejo, kaj delajo". Ker pa taki zaslepljenci, naj so nae ali druge kervi, po drugih nemkih časnikih svoje cesarskemu ukazu zoperne, nam krivične misli trosijo, bi pač jako koristno bilo, ako bi se dotični sostavki iz Novic" poslali ponemčeni v ravno tiste časnike, kteri so zoper nae potrebe in zmonosti krivo govorili, da se pred visoko vlado in pred vsem svetom razjasni in odpravi ta mrena, s ktero hočejo slepi ali hudovoljci pravico omreiti. Saj so vredniki dolni, tudi odgovore sprejemati v svoje liste. *fr)
Tudi jaz terdim, da se ima vsak učenec najpred dobro učiti mater nega jezika; tudi jaz terdim, da se naj v jezikopisani Avstrii vsak gimnazijalen učenec dobro uči vladnega nemkega jezika; tudi jaz terdim, da je preko-ristno se učiti e drugih sosednih jezikov, kolikor mogoče.
Ce pa nenemki narodi slono podajajo roke in trud v blagor občni domovini Avstrii, bo saj bratovsko in uza-jemno, da se nemki učenci, ktere vlastna volja ali druga neobhodljiva okoljnost v nae gimnazije in kraje pripelja, uče tudi naega domačega učnega jezika v svoj in občni blagor, kakor si. ministerstvo nauka ivo priporoča v nalač natisnjeni in vodjem gimnazij in realk razposlani knjiici , da bi se delila med nemke učence. **) Saj večno velja: Roka roko umiva", in kolikor jezikov zna, toliko človekov velja". Zato elimo:
Ne terdite krivo vladi in svetu, da nimamo dovelj slovenskih učiteljev. Gospod Terdina jih je na perste natel. Povem vam, koj jih bo obilno! Ne bodo hodili drugod s trebuhom za kruhom, ako se jim ponuja doma v domačem premilem jeziku. Dobro se spominjam, ko se je pred 10 leti glas razlegal, da bodo uradnije ljudstvu v domačem jeziku morale pisati, kako Mirno in pridno so se nai uradniki
*) Po tiskarnih postavah se ne more noben časnik siliti, da bi vzel v svoj list razjasnjenje kake krive misli; le razjasnjenje pomot o djanskih zadevah (Thatsachen) mora vzeti. Da bi pa iz proste volje kaj vzeli, ni misliti. Slavni vladi pa, se nadjamo, so znane pravične, v Novicahu razodete elje.
Vred. **) Betrachtungen uber das Studium der Sprachen der nicht-deutschen Včlkerstamme in der dsterreichischen Monarchie far jungere Stadierende, und Ansprache an dieselben znr Erlernung dieser Sprache". Wien 1850,
slovenčine vadili, da bi mahom pripravljeni bili, ako bi treba bilo!
Ne o p o n a a j t e, da e nimamo knjig za gimnazijske razrede. Verjemite nam, da smo toliko praktični in se ne ukvarjamo z rečmi, ki niso treba ali ne smejo treba biti. Nikdo ne zgotovlja robe, ktera se ne rabi in ne kupuje. Ne vi, ne noben drug umen človek ne pie olskih knjig v jeziku, ki za ole ni pripučen. Kdo bi jih rabil? kdo kupoval? Verh tega pa mi povejte e: kako stare pa so sedanje učne knjige po gimnazijah ali realkah? Menda ma-loktera čez 10 let; večidel so mlaji opki nabrani iz vec vertov, tudi tujih in pogostoma tudi po tujih vertnarjih. Marsiktero teh knjig so nainci spisali, česa je priča njih slovansko ime na pervi strani. Ako so jo vedili v nemkem prav zadeti, Bogme! da jo bojo vedili tudi v naem jeziku, ber ko bo treba. Dokazov imamo in podlage zadosti.
Ne zabavljajte, da nimamo veliko slovstva. Slovstvo je njeen cvet. Cvetlica ne cvete, kjer jo nemila noga tepta; kjer se ne sme okopavati in zalivati; ne raste, kjer se ji vertnarji, ljubci in častivci odvračajo ali oddoma-čujejo. To je stara pa ne naa krivica! Zato ne naga-njajte, ne silite, ne bodite krivi, da e bi dalje terpela. Ne overajte visokega ukaza v početi popravi, da se skeleča rana zaceli po pravem vračniku. Ce podlago razcvetja pod-jedate, ga nikoli ne bode, in stara zabavljica: ??nimajo slov-stvaa, bi bila vaa stareja krivica! Tudi smem tolano in ponosno reči, kar so se narn verige prejnih alostnejih časov po visoki vladi zrahljale, se je pri nas v naih razmerah v desetih letih več storilo, ko drugod v petdesetih. Tn ako se nam sedaj podari pol toliko podpore, ko je bilo nekdaj over, bo gotovo uspeh vesel. Cez silo pa nikdo ne more.
Ne krivite ljudstva po slepih sklepih. Razločujte poteno med kratkovidnim, prostim in nečimernim in pa med podučenim in rodoljubnim človekom slednjega naroda. Spominjajte se basni Menenia Agripovet Neprevidni priprosti ljudje so terjali in sklenili, kar bi jih bilo pogubilo. Cversta noga zajde, pridna roka see krivo, ako jima ne sveti bistro oko. Pregladen see po srovi ali nezreli hrani, da si le ber silni glad potolai ne po-rajtaje, kak hudo utegne to njegovo zdravje in ivljenje podkapati. Se več, kdo se utonja (vtaplja), in e zavest zgublja, se ne da priplavemu reniku prijeti, da bi ga otel Iz nevarnosti, temoč ves omoten lovi okoli sebe, kar more najhitreje zgrabiti, da e milega renika sebo pogrezne. In na take krive slabe podlage hočete operati svoje dokaze?! Komur je mar za občni blagor, ne praa nevednega priprostega za svet, ker ve, da govori ali kriči, kako ga ravno sila tere, ali pervi dobiček mika in slepi, ne pa previdno, kakor bi se dala lepo terdno postaviti hia občne stanovitne sreče.
Tak va in tudi moj nasvet je v tej reči vladi nepotreben.
Bog pa daj, da bi rodoljubni moje, ki so njenega zaupanja vredni, ji ber pripomogli vresničiti, kar njeni blagi ukaz razglaa! Njim gre skerb, overe prave in krive odpravljati in skoremu pričetku pot uglajati.
To so moje misli o tej zadevi, in moj odgovor tistim, ki se po nemkih časnikih ustavljajo cesarskemu ukazu zastran učnega slovenskega jezika po naih gimnazijah, terde, da ga ni treba, ali da ni moči za to! ivkov.
Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si