6tov. 80
»SLOVENEC«, dne в. aprila 1030
Stran 5
V Loki Boga strašijo
Rešimo narodno navado pozabljenja - Zanimiva navada velikega tedna v Škofji Loki - Mladina je prevzela delo, ki so ga svoj čas opravili odrasli
Šolarji nabirajo po trgovinah laboje.
Velikonočni prazniki, ki jih uvajajo dnevi velikega tedna s slovesnimi in globoko dojetimi cerkvenimi obredi, so že v davnini napravili nn verno slovensko ljudstvo gloltok vtis. Vse
polno lepih navad jc nastalo v teku stoletij ob cerkvenih obredih velikega tedna. Te navade so se rozvijnle ponekod prav svojstveno,
odgovarjajoče krajevnim in gospodarskim razmeram posameznih delov Slovenije. Nekatere od teh so postale splošno narodova last, tako na primer navada, da hodimo božje grobe molit. Se več pa jc tokih navad, ki so omejene na posamezne kraje in ki so last in značilnost prav ozkega okoliša. Tudi take navade so ponekod store že stoletja in so vrezane v tradicijo kraja, kjer se polagoma preoblikujejo.
Današnji čas, ki je morda najboljše označen a svojo izredno spremenljivostjo in hlosta-vostjo, pa je strupen sovražnik štorih ukoreninjenih tradicij in navad. Zato ni čudno, če povsod pri nos izumirajo lepe navade in tonejo v pozabo. Ne velja to le z.a bogati zaklad naših narodnih pesmi, ki »e mnrajo umikali popev-čicam-enoonevnicam in šlngerjem iz tujine. Se bolj je v sedanjem času v nevarnosti naša bogate dediščina lepih navad in običajev, ki smo jih podedovali od naših prednikov. To dragoceni zaklad se danes, nc da bi kdo to vedel ali občutil, modernizira in poenostavlja in če ga kje rešujemo. ga hočemo ohraniti le kot zanimivost in tuisko-prometno privlačnost. Je pa to naše narodno hlago neprimerno več, je svetel dokaz naše preteklosti, je potrdilo naše narodne samobitnosti in priča bogastva in »vojstvenosti slovenske narodne duše.
Vsakomur se zdi nujno potrebno in naravno, da /hiramo vzorce narodne ornnmentike, do rešujemo pozabe lepo narodno pesem in da zbirnmo in opisujemo velikonočne pisanice. Skratka, zanimamo se že za vse, kar lahko spravimo pod poveznik v muzeju, .ze vse, kar lahko vržemo na papir r risbo ali notami, da tako ohranimo zonaiurem paislno narodno blago. Živih obrazov našega narodnega življenja, lepih navad in običajev, ki so najbolj podvrženi spremembam in nevarnosti, da postanejo žrtev razvoja v času, pa niti nc poznamo. Koliko jc med slovenskim ljudstvom še živih navad, ki se ponavljajo prigodno le en dan na leto in morda v enem samem kraju. Koliko je prav takih navad v zadnjih desetletjih že izginilo v pozabo? Vedo zanje le Se starejši ljudje, ki sc bodo morda v kratkem poslovili od nas. Ali na* ni lahko srnoi pred oašimi predniki. ki so nam ohranili jezik in vero in neštete prelepe navade, ko se ne menimo za bogati dokaz našega narodnega življenja. In to v času, ko so nam dana vsa noj primernejša sredstva, da obdržimo te spomenike našega svojstvenega bistva /.a vedno v filmu, na gramofonski plošči in v knjigi. Ko prav danes podčrtava mo na
Mili darovi oa poti proti taroi rerkvi.
Predno obesite oz. kupile nove zavese, si oglejte i/.ložbe tvrdke
A. & E. Skabernč
Ljubljana
PoMben oddelek za lioolej, zavete etc.
vseh straneh nošo narodno svojstveno»! in naüo kulturo, grešimo somi nad njima, ko puščamo v nemar najlepše njune dokaze. — Naj bo naslednji oris skromen poskus vzbuditi zanimanje z.a naše domače navade pri vseh, ki bi mogli krepko sodelovati pri reševanju našega narodnega blaga.
Tisočletna Loka z bogato tradicijo
Skofja l,oka, ki je ohranila še dane» toliko značilnosti starega srednjeveškega mesta, je v resnici »pisana« I/okn. Vse polno je navad, ki so so ohranile v njej in njeni okolici v vsej pestrosti in živahnosti. Zlasti je veliki teden pravi zaklad zanimivih navad, da škofjeloške pasijonske procesije, ki so jo pred dobrimi 200 leti prvič igrali v slovenskem jeziku, ne omenjamo. Prav svojevrstna je navado, da loška mladina na veliki teden pred farno cerkvijo »Boga straši«. Ta navada je ohranjena pod drugim imenom tudi še v nekaterih drugih t a roh na Gorenjskem, vendar je ostala omejena na precej nzek okoliš. Kako je nastalo, je težko
Iiovedati. Morda ie izšla kol različica iz škofje-oških nasi jonskih iger in »e razširila naprej po farah na Gorenjskem. Vsekakor pa je go-
tovo. do tudi ta navada v današnjem času počasi, n stanovitno propada, in morrln ni več daleč čas, ko bo pozabljena. To dokazuje najlepše primer, kako se jc v Stari Loki, na »Fari«, ta navada v zadnjih 70 letih spremenila.
Pred 70 leti
so na »Fari« pred farno cerkvijo »slrašili Roga« vse drugače kakor danes. Na veliko sredo, ve-
na oltarju tako, da končno gore v cerkvi le večna luč, luči v Nižjem grobu in bela sveča na svečniku. Meri spevom: »Kristus je bil za na» »pokoren«, po vzorne cerkovnik belo svečo s svečnika in jo nese za oltar. Ko so molitve oprovljene, sc da znamenje z. ragljo in cerkovnik prenese svečo nazaj izza oltarja in jo prižgano /ntokne nazaj na trioglati svečnik.
Trioglati svečnik je imel svojčas po potrebi več ali pn tudi manj sveč, saj je služil prvotno za razsvetljavo, Dajali pa so mu več pomenov in po srednjeveški razlagi nam rdeče sveče še danes pomenijo Kristusove apostole, učence in prijatelje, ki so svojega voditelja v trpljenju drug za drugim zapuščali. Bela sveča pa pomeni Kristusa, ki ie umrl in po treh dneh zopet vstal, kar simbolično pokaže cerkovnik s tem, da skrije svečo za oltar, Ropotanje in ragljanje je bilo svojčas samo znak. da »o cerkveni obredi končani. Pn srednjeveški razlagi pa naj pi nijo potres in stran vojakov in Kristusovih rožnikov ob njegovi smrti na križu.
Razbijanje oprave in lesenih izdelkov pred cerkvijo se sklada z obredom v cerkvi in mladina začne razbijati takrat, ko odnese cerkovnik belo svečo za oltar. Po ljudski razlogi naj razbijanje simbolično ponazoruje pokanje zemlje. grom in tresk ob Kristusovi smrti na veliki petek. Drugod, kjer se jc ta običaj tudi ohranil, pa pravijo, da rn/.bijunjc pomenjn kričanje in vpitje Judov, ki so zahtevali, ko je bil Kristus pripeljan pred Poncija Pilata: »Križaj gn! Križaj gn!« Naj bo prava prva ali druga domneva, vsekakor je običaj zanimiv, njegov postanek pa je najbrž bolj enostaven. Ropotanje prod cer-vijo jc prvotno gotovo pomenilo isto, kakor
iome-sov-
t
Kup zabojev pred cerkvijo sv. Jakoba stanovitno raste.
liki četrtek in veliki netek se je vsako popoldne ponavljal zanimiv obiraj pred cerkvijo in so
sodelovali sami krepki kmečki fantje v starosti od 1? do let. V čem pa je obstojala ledai ta navado? Medtem ko so v cerkvi opravljali jutrnjice, so fantje nabirali po vasi že v naprej izgovorjeno pohištvo, ki so ga dobili v dar. Znositi so pred cerkev težke stare in že ne več
uporubne skrinje in omare. Drugod so nabrali
store lesene izrabljene pluge, polomljene paikle (vciavnice), stare sode itd. Ko so bili obredi v cerkvi končani, pa so funtje. večinoma vsi
ropolan j pa pred
e v cerkvi, namreč konec julrnjic. Ker pa pred stoletji marsikje velikih rogelj, kakor jih imamo danes v zvonikih, niso imeli, so na drug način uprizorili hrušč in tmSč, ki ga jc bilo slišati daleč i
dejstvo, da so v	_	__
letjn uporabljali staro leseno ropotijo v ta namen, torej to, kar bi itak zavrgli in kar nima nobene vrednosti in da so končno to delo opravljali odrasli fantje.
aokrog. To bi potrjevalo tudi Stari Loki v prejšnjem sto-
sami korenjaki, obstopili velik kup skupaj /nošene stare lesene ropotije ter začeli s težkimi gorjnčami, dolgimi |>o ' do 4 in, udrihati po skrinjah in omarah. Zamolklo so bobneli težki hrastovi pokrovi skrinj, ostro so sekali gibke gorjače po omarah, plugih in drugih zavrženih
predmetih. Daleč naokrog se je razlegal trušč, ki ga je povzročilo razbijanje trdnih domačih mizarskih izdelkov. Z vso silo so razbijali fant
je in pod udarci gorjač so polagoma začele popuščati ve/i ter se lomiti tleske. Dolgo časa so mlatili mlotiči, potnih obrazov ni manjkalo in marsikdo je polomil ali zdrobil težko gorjačo na žilavem lesu. Pa je vzel hitro drugo, Je močnejšo, in hitro zopet stopil v vrste tovarišev, ki so drobili tako tlolpi, dokler ni pred cerkvijo ostal le Se kup razbitih in polomljenih deščic. Največ težave so seveda delale vsem vedno skrinje, ki so bile zato deležne nrav posebne ogorčenosti. Ko so bile razbite neske v kupu dovolj drobne, je hilo naloga fantov opravljeno in cerkovnik je spravil les do velike sobote zjutraj, ko gn jc porabil za kurivo pri blagoslovitvi ognja.
In v škofji Loki — danes?
V Stari Loki in tudi v Skofji Loki pa je
Erev/ela (o navado sedaj šolsko mladina. Naj-rž so to nalogo, ki so jo svojčas starejši fantje smatrali /n častno zadevo, v teku let prepuščali vedno bolj mlajšim sovrstnikom, do je danes to opravilo podedovala mladina iz ljudskih iol. Šolarji imajo še vedno nad tem veliko veselje, škoda je le, da grozi nevarnost, do tudi mladina polagoma optisli to svojstveno navado.
Zveza s cerkvenimi obredi
Rešiti vprašanje, kaj naj pomen ja v resnici ta navada, ni lahko. Navezana je vsekakor na cerkvene obrede velikega tedna. Jutrnjice, ki jih opravljajo v cerkvi na veliki teden v sredo, četrtek in petek, so svojčas opravljali v noči. Zaradi tega so morale med obredi goreti luči-sveče. Ker se pa je tnetl molitvami začelo daniti, so sveče postopoma ugRŠali. Čeprav opravljajo jutrnjice sedaj popoldne, je ostalo navada prižiganja sveč na trioglatem svetniku, na katerem gori no vsaki strani na poševni stranici po sedem rdečih sveč, na vrlin pa bela. Tudi postopno ugašanje sveč se je še ohranilo in ker je v jutrnjirah 14 psalmov, cerkovnik po vsakem končanem psalmu ugasne po eno svečo.
Začne pri krajnih svečah tako. da ugasne najprej krojno svečo na evangeliskl strani, nato krojno na listni strani itd. Ko odmolijo 14.
Fsafm. gori !e še ena sreča na vrh« svrčnika. h nadaljnjih molitvah ugaia cerkovnik tveče
Veselje mladine
Žp zadnje dneve pred velikonočnimi počitnicami se začenjajo v ljudski šoli meti .šolarji prvi razgovori, kaj ho kdo prinesel od doma. da bo mogel pred cerkvijo razbiti. Jc pač tako, da ima pravico razbijati najprej tisti, ki tudi kaj prinese. Seveda starši ropotije, ki morda leži po podstrešjih in kleteh, nc zaupajo preveč radi otrokom in zato vlada vedno hudo pomanjkanje primernih lesenih izdelkov, nad katerimi bi utladež lahko pokazalo svojo moč. Prebrisane glave si seveda znajo, pomagati in se vsako leto osnujejo pravcati nabiralni odbori, ki hodijo v trgovine prosit po mile darove: stare zaboje, sode od barv, pokvarjene škafe itd. Trgovci z velikim razumevanjem podpirajo staro navado in zato v vseh treh dnevih ne zmanjka zabojev. Višek jc seveda vsako leto na veliki četrtek.
Navada po ima tudi svojo srneno stran. Vse zgodnje popoldne prinaša rnladcž zaboje in drugo ropotijo pred cerkev, kjer že drugi
NA/PR/KLADNE/Š/ DAR
za Veliko noč
IE KVALITETNO BLAGO
M einl kana
M ein l likerji
Mein l čokolada in bonboni o okusni opremi
Specialni i zde l k i: Čokoladna јнјсн Čokoladne košarice Čokoladni ztmnoni Čokoladni zajčki
v vseh podružnicah
Julio Meint
nabrano robo sprejemajo in skladajo na kup. Kdo bi jim zameril, če je njihovo največje veselje nad tem, če se zgrajeni kup s truščem podre. Tudi vika in krika ne manjka. Vse lo moti obrede v cerkvi in cerkovnik mora večkrat priti mirit in grozit, da nc ImmIo smeli »Boga strašit«, če prej ne bo miru. Marsikaj od nabrane ropotije se pri pripravah zaradi starosti in izrabljenosti že pred začetkom razbijanja sesuje. Najboljši, najbolj čislani in dokaj trdni po so zaboji. Obredi sami so dolgi in mladina nestrpno hodi gledat skozi cerkveno vrata. kn. liko sveč še gori. Saj to je zanje merilo, kako dolgo bo treba Se čnkati. Ko gori samo še bel« sveča na svečniku, tedaj obstopijo vsi /. gor-jnčami na romali zloženi kup in čakajo znamenja, kdaj naj začno. Razbijanje se začne z vikom in krikom, medtem ko in I a dež vihti nrcklje in pnjice nad zulmjL katerim stranice hitro popuščajo in pokajo. Kričanje je skoraj močnejše kot ropotunjc, posebno še zato, ker pogosto udarjajo šolarji drug drugemu po prek-Ijah, zaradi česar marsikomu pnlico odleti iz rok. Je to seveda najlepša priložnost, da dobi buško na gltivo, medtem ko prckljo pobira. Ko je vse razbito in zdrobljeno, je veselju koitct' in začne se dolgočasni del. Pod vodstvom c©t-kovniko morajo udeleženci znositi nadrobljena drva in trske v kot ob cerkvi, kjer počakajo do velike soImiIc in do blagoslovitve ognja.
Tako torej v Loki »strašijo Bogo«. Za pero je (o precej enostuvna zadeva, vse bolj /unitni-
Tik pred začetkom: sama enn sveča »c gori!
va pa je za uho in oko. Zato bi bilo umestno, da to navado, kakršna je danes, ohranimo v vsej svoji živahnosti nu filmskem traku, ki bi nazorno poka/al vse značilnosti te navade v zvoku in sliki. To bi bila hvaležna naloga za našo Prosvetno zvezo, ki itna že danes najl>ogn-tejšo zbirko diapozitivov v državi in ki je prva poklicano, dn nam ohrani naše narodne navade vsaj v zvoncem filmu.	II. J.
To »mo korenjaki! Kar ptftlejla, koliko jih prodaja zijala.