Bpedizione In abbonamento postale — Poštnina plaCana v gotov« Leto XL, Št« 13 (,»JUTRO" st. 70a) Ljubljana, ponedeljek V), marca 194VXXI Cena cent. 80 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23 31-24. Inseratm oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podnižmca Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije :n inozemstva ima Vnione Pubblicita (taliana S. A,, Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Liubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon St 31-22. 31-23. 31-24. 31-25. 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« ^haja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej in velja mesečno L. .i.— Rokopisi se ne vračajo. - Oglasi po tarifu. ____ CONCESSIONARLA. ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza : ttaliana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A.. Milano Gr avl perdite del navi nemico Sulle coste algerine venivano afSondati da aereo sifuranti tr« pirsscafi di 3J5.ooo tonnellate complessive — Aspri crirnfcattimenti In Tunisia saldamente sostenisti dalle trup- pe dell'Asse i Nella stessa giornata velivoli teošk dovanih pa 211. Sovražnih trgovskih la0 kilometrov dolgo pot v 27 urah in 13 minutah, pred nekim Dunajčanom in še enim Bcrlinča-nom. In zdaj pride najvažnejše! Prvi in tretj, najboljši v tej tekmi sta b la res vegetarijanca in društvo je doseglo svoj namen 3 to priredit« vi j o. Naši viri žal ne vedo povedati naprej, ali sr» se pozneje atleti iz vrst »pečenkarjev« tudi lotili rastlinske hrane ali ne." TENIŠKE 20GE IZPOD NEBA Iz Kodanja poročajo o naslednji zanimivi zgodbi: i Znano je, da je sedaj ▼ vojnem času veliko j povpraševanje po teniških žogah in da tega I dragocenega športnega predmeta zelo primanjkuje po vseh evropskih državah O tem b^ vedeli največ povedati teniški igralci aami, od katerh sc jih je moralo mnogo odreči evojernu priljubljenemu športu samo zaradi tega. ker nimajo žog, da bi jih lahko po mili volji preganjali po belih igriščih. Zato si je tem laže predstavljati presenečenje, ki so ga doživeli oni dan danski športniki, ko jih jc kar iz jasnega razveselila plcha tenl* ških žog najboljše znamke. V resnici te žoge niso prihajale izpod oblakov, temveč jih jo vrglo na suho morje na severozapadni obali Jiitlanda Kakor sklepajo, je ta tovor za mirnih časov prevažala bogsigavedi katera trgovska ladja pa jo je na poti ujela sovražna podmornica ali pa mina brez gospodarja. Res je samo to. da w športniki na obali našli zaboj s 100 pari popolnoma novih teniških žog. ki so bile takoj nato razdeljene med danske športnike. s— Celjski tabletenisti Izven d">ma niso tako nepremagljivi kakor so bili ta čas, ko so jim športne Iavorike kar druga za drugo padale v naročje. Zadnjo nedeljo so gostovali v Gradcu in domačinom se je to pot posrečila prav izdatna revanša. S 4:2 j so graški igralci dobili ta dvoboj, v kato-i rem je seveda največ odtehtal poraz, s katerim se je moral zadovoljiti toliko obetajoči Vrečič mlajši, ki ga je graški mojster Rabitsch izpovedal precej na kratko s 3:1. Tudi v doublu njegov prispevek m bil zadosten, da bi bila zmagala Celjana. Vedele naše mlidine Zares prevečkrat monmo poslušati in tudi citati prtožbe. knko neolikano se vede naša m'ad;na. ki posebno na tramvaiu ne kaže nobenega spo^tovrnia do starejših in tudi nc do "nemnt»l!h starh hudi Vsa ra:a '"olski mlad na se uči. kako zelo * »ta"i Sparianc spoštoval' stare ljudi in kako so svoje otroke vzgaiali k spoštovanju starosti Tako pc'movanic m vzgojo poznamo rri vseh kulturnih narodih 'n je tud: v Ljubljani notrebna. tčda taka in pod-ibna čustva je mogoče vcepiti samo v najzgodnejši mladosti torej predvsem v družini, v otroškem vrtcu n v Ptidiki šoli. St-rSi sn po večini pestili zelo mehki in popustljivi S svojimi otroci Ali sc ne zavedajo, da bodo na starost morali sami občutiti slabe rosled ce. če svojih otrok niso naučili sposto* vat starost? Doma jc treba buditi plemenita čustva pri svojih otrocih žc v najzgodnejši mla do*ti. če si star« hočejo zagotoviti ljubezen svojih otrok ter ti za jamčiti zadovolino in srečno starost Pr' vzgoji mladine je glavno prizadevanje starcev zato pa opominjamo vse sfarSe naj nikakor ne zanemarjajo te najsvetejše »vole dolžnosti, ker je od dobre vzgoje otrok odvisna sreča staršev in vse njihove družine. Brez vzgoje v družini tud' šola nc more crira-viti mnogo posebno na zdo malo tam. kjer starši šolski mladini dajejo potuho m ne sodelujejo s Šolo pri vzgoji mladine Otroški vrtci so za vzgojo mladine mnogo važnejši, kakor navadno mislimo, zato pa pretimo vsa vodstva otročkih vrtcev In pedobn h zavetišč, zlasti pa vžgollteljice po teh Mvodih naj 6voje varo. vančkn neprestano navajajo k spoštovanju sta-rostl Tako be mnogo 1a2e delo ljudskih šol »n n| ko ven na sonce mM me čebela, ko * rotnml livade bo odela pomlAd, dekli najlepše med dekleti. Saj v mračnih dnevih tudi tebe • cvett obrala Je to ljubica vesela ln • svojo te ljubeznijo ogrela, da zopet znal si vriska« ln petL In tel pojoč si v hribe ln doline pomodrovat s kmeticami ln kmeti, ki jih k) redko dobra volja mine. Dom* pa soncu na stetaj odpreti si okna dal za topli tar vedrin® — s teboj Izgubil vse sem na tem sveti. 5. S teboj izgubil vse sem na tem sveti. Edinca — sina. A za tako ceno ničesar sreča kruta ni v zameno siroti maj ki dala in očeti. Odraftčal si na pameti in z leti, življenje mlždo ni ti teklo leno; lz knjig pobiral «d le zrnje klen«, čeprav kipeč ko mlado vino v kleti. To vino ni se nikdar ustalilo. — Ces&r klopi ti šolske niso dale, kasneje iz življenja je priklilo. Poti prek trnja so utrjevale tvoj tilnik, zrelega moža menlo, ponos, kreposti, voljo, ideale. 6. Ponos, kreposti, voljo, ideale — kako skrbno gojil si te cvetice in zanje, veSč vrtnar, rahljal gredice, da v mladi rasti niso zaostale. Nikoli zvezde niso ti sijale, v nočeh prijazne romarja vodnice, ko gladke ti je zmanjkalo stezice, da bi na varno pot te naravnale. In vendar, ako plah si kdaj omahnil, le trudne so noge ti kljubovale. ki koj pogum jim svežo moč je vdaluul. Jaz pa zadeval slčpo sem ob skale in v žarki luči vse od sebe pahnil, kar so mi vrednega božiče dale. Daije prihodnjič. lo se mi je, da vidim krožnik špinače z "^Zbogom lepi sen ljubezni! Torej to le ni bU ^rie ako val sinji princ. Potrpljenje, meni se ne da kar tako vzeli pogum Eva. s zalezuje Nisem domišljava, toda dejstvo je, da moški občudujejo moje noge bolj ko katere koli druge. Ne vem. kaj je posebnega na njih Če sedem na klopico v kakem parku, se takoj zbere gruča občudovalcev okrog mene. Morda zaradi tega, ker so lepe, ali pa. ker imam navado, kadar sedem, da neprisiljeno prekrižam drugo čez drugo. Tudi oni dan, ko sem šla v Tivoli sedet, ;e je zgrnila za menoj dolga vrsta častilcev, ki so zavzeli nasprotno klopico in so se prepirali, kdo bo sedel, ker je bilo na klopici za vse premalo prostora. Eden izmed njih je imel celo daljnogled in podajali so si ga drug drugemu kakor če bi bili na gradu! To pa pripovedujem zato. da bj samo ~ebe uverila; da če bi hotela dobiti moža, mi ni treba 'drugega kakor odpreti usta ir srce. Ko sem čez dobro uro zapustila Tivoli, sem začutila, da mi nekdo sledi Skrivaj sem pogledala in videla, da ni lep ne grd ne velik ne majhen, ne debel ne suh. Seveda ni bil to junak mojih sanj, toda zastopam stališče, da ie treba vrednost m<> ških pretehtati ne glede na njihovo zunanjost. »Ali bo res on junak mojega življenja?« ce vprašam. Mladenič pa je spes.l kora^. Zaslišala sem, da me kliče. Njegov glas je bil sladek in privlačen. Ze sem v duhu videla lepe zimske večere in najino prijetno stanovanje ter zaslišala njegove z žametom obdane besede. »Gospodična, gospodična! Ali ste gluhi? Gospodična!...« je klical on za menoj. Jaz sem tiha hitela proti domu. Ker pa je vztrajal in sem videla, da so ljudje postali pozorni in sem se zbala za dobro ime. sem mu nenadoma rekla: »Gospod, če mislile kaj povedati, povejte moji materi. Jaz sem poštena dekle!« Moje besede so ga morale zadeti, ker ie umolknil Dospela sem do doma in on za menoj. Jaz sem molčala, on je molčaL Odprla sem vrata in vsa prevzeta dejala materi: »Neki mladenič mi sledi. Ljubi me in 'ledvomno hoče vprašati!...« Vrata sem pustila odprta in on se je oojavil na pragu smehljajoč se. kakor bleščeč in velikodušen bog. »Evo .., tu je moja mati!« sem zamr-•nrala in kri mi je pordečila lica. »A. vi ste mati? Nu, povejte svoji hčerki. da ima zadai vso obleko zeleno. Sedla ie na komaj pobarvano klop! Dober tek.« — Tako je rekel in šel. Kriknila sem. Moja lepa bela obleka je bila na zadnjem spodnjem delu vsa polna zelenih peg. Zde- Sredozemlje Medtem ko se v zapadnem predelu »mare nostrum« vrstč nastopi ^acmh in pomorskih sil Osi, je potreben bežen pogled na dežele, ki ^ razprostirajo na njegovih obalah. Največjo pozornost vsega sveta vzbuja Sevema Afrika. Ze 112 let je minilo, odkar se je Fran cija vgnezdila v Severni Afriki. Prvo krcanje njenih čet v Alžiru se je izvrfflo 14 junija 1830. Toda, koliko časa je bno treba od dneva izkrcanja do dneva, ko je bil vzpostavljen mir v vsej prostran: deželi? Nad 70 let! Alžir je površinsko sedemkrat večji oa Italije, saj meri 2 milijona 204 tisoč 863 ploščinskih kilometrov. Dežela je sestavni del nacionalne Francije. Drugačen pa je položaj dveh drugih dežel Severne Afrike, Maroka in Tuniza. ki sta uradno dve državi pod francoskim pokroviteljstvom. Tunis je pod tem pokroviteljstvom ze od 1881, Maroko pa od 1912. Poglavar Tunisa se imenuje bej, Maroka sultan. Toda oben dežel ne upravljata ne bej ne sultan, ki sta obdržala le senco svoje nekdanje moti. temveč predstavnik Francije. To je tako imenovani generalni rezident, ki vodi vojaške in civilne zadeve in mu pri upravnih poslih pomaga iz Francozov in domačinov sestavljeni sosvet. . Francoski del Maroka je za polovico ve-čii od Italije. Tunis pa meri 125.130 ploščinskih kilometrov, kar predstavlja 5 Lombardij. _ Ozemlje teh dežel francoske Severne , Afrike je v pogledu gospodarstva med najvažnejšimi na vsem črnem kontinentu. Zemlja rodi, kjer je obdelana, žito, vino in olje v znatnih količinah, v podzemlju pa so Se malo izčrpana bogata ležišča rud, predvsem železna ruda. V Maroku so odkrili tudi znatna ležišča mangana. Tem pridelkom pa je treba še dodati gozdove, od katerih so najbolj koristni oni. ki dajejo plutovino. V Maroku je izredno razvita živinoreja, v Tunisu pa ribolov, la je večj;del v italijanski rokah. Ozemlje francoske Severne Afrike je prostrano, toda gostota prebivalstva je majhna. Ljenko Urbančič: Dnevnik iz katorge Zadnjič sem pospravljal pisalno mizo. ker sem hotel odbrati knjige. Pri takih opravilih se zamudim ponavadi dolgo. Pa ne zaradi posla samega, temveč me zapeljujejo razne zanimivosti: stare fotografije, umetne rože, piSr ma in še mnoge drobnarije, priče iz preteklo sti: spomini na dopisovanje ljubečih se, spomini na dvorjenje, na plese s kotiljonskimi če« tvorkami, na poroko in še na druge predmete lepih in žalostnih trenutkov. — V mapi sem iztaknil orumenele papirje .vzel sem jih v roke in bral Ko je vstopila v sobo mati, je bil okoli pisalne mize še vedno nered, zakaj bral sem ves čas te rokopise svojega prednika z materine veje, s katerim sva si bila podobna ko dvojčka. -— Ti listi so bili Dnevnik iz katorge. 5. julija 1842. — Danes, ko sem stopal po obed h kotlu mimo tiste® majhnega, prav nič zlobnega častnika, ki se drži grbasto, zakar smo mu izrekli krošnjar, sem Se pogledal pod noge in zagledal zanemarjene škornje, ki bodo začeli v kratkem pokati, ker jih nisem že dolgo mazal V tistem mi je šinila v možgane prepričevalna. nai\na toda trdovratna rniseL Spomnil sem se namreč svojega očeta, ki bi bil zastran take brezbrižnosti pri obuvalu hud Seveda, vesten in skrben, kakršen je. — takega je naredila dvajsetletna carsko-uradniška služ» ba — bi godrnjal nad menoj, češ ko si boš sam služil kruh. boš že videl kakšno je življenje. : Po pridigi bi stopi] k mizici s čistilnim pri-1 borom pobrskal in izvlekel mažo s krtačo vred t ter mi oboje pomolil: i »Praviš, da ni maže. Ne ljubi se ti pogle» | dati. Seveda, zelo preprosto jc reči: ,Ni'. Po- tem bo že oče iskal, in čistil. Jej. jej, nobene brise!« . . .. . „ Ko bi vzel jaz škornje v roke bi se on potolažil: »No, ali ni vendar tako bolje.' Le štediti, štediti. ko se težko kup:!« Častnik stoji grbasto, tolče se s palico po škornjih gleda v množico kaznjenccv m ne vidi nikogar. Mož nekaj misli. Ze prav blizu njeca sem, zato delam krajše m počasneje korake. Treba mu je tako dati časa. da premisli tisto, kar že je. do konca, zakai potem me bo — o tem ni dvoma — pogledal ped noge m nato pomignil z ukrivljeno palico: »Fej, kakšne pa imaš škornje. S3j ti bodo razpokali zdaj zdaj. Se ti ne ljubi pobrigati se za mažo, č!« . »Saj bi, gospod nadporočnik, toda ne dajo nam maže« se bom izgovarjal. »Res? Kako je to? Mažo ti vendar mora dati narednik,« se bo čudil, jaz pa bom skomignil z rameni, zato mi bo velel za njim. Sla bova do skladišča, koder bo opomnil narednika, da je treba izdajati mažo za usnje redno in ta mi bo dal polno, veliko pločevinasto posodo, ki zadostuje za vse ljudi v koči. »No. le namazi si!« mi bo velel potem nadporočnik se tolkel s palico po škomjih tet opozarjal na mesta, ki se niso dovolj nama- zana . . „ ^ ^ »Tako, vidiš! Pa še podplate namazi. Da da nodplate tudi. to jih ohrani dolgo Tako ln preden bo leto naokoli, se še kdaj spc.mni na ta posel!« bo končal, se udaril še nekajkrat po škornjih in cdšel; mojo zahvalo bo slišal le napol. Tisti hip je častnik res -zpregovoril Go> tovo je dognal tisto misel do konca :n se streznil. Zakričal je: »Stopite hitreje h kotlom! Ali niste n:č lačni?« »O jaz sem že lačen lačen predvsem pa razočaran zakaj tista trdovratna misel me je prevarila. Resnica pa je taka: Tukaj je Sibirija, moj ače pa ie daleč, daleč 6. junija. — Današnji dan ni bil tolikim in to!;kim enak, zakaj dognal sem nekaj, kai mc je mnogokrat vznemirjalo. Na koncu polja je raztegnjen cbris mesta z umazanimi hišami in cerkvijo, katere zvonik predira v nebo. Na desni jc pokopališče, na katerem se pozibavajo topoli. T' čemerni in vitki velikani! Držijo se kakor tepen: paglavci. Vsako jutro jih od umivalnice opazujem, pa ne vem. kakšna je njihova življenjska zgodba in modrost. Čutim, da vem. vendar se ne znam izraziti. Tako jih gledam mnogokrat oni pa mene. ki vem sicer, da je zunaj ograje še drug svet, ki pa nam je toliko daleč kakor nebesa; zakaj prelep je in misliti nanj pomeni predi znost. prav tako kakor če bi meta' pogled — pa čeprav le izpod čela — umazani mužik na knezovo hčer ko jaha konja postrani v sedlu in z bičem v roki. Današnje jutro se vozijo po nebesni kupoli črni. razvlečeni oblaki in se trgajo, da se prikazujejo jasni, toda brezsončni kosi neba. Tako vreme mi za izpremembo ugaja in prav zaradi toga razpoloženja sem degnal življenjsko zgodbo^ in modrost teh čemernih in vitkih velikanov. »Je že tako na svetu,« pravijo.^ se neprestano nalahno pozibujejo in se drže čemerno i kakor tepeni paglavci. Pa res, današnji dan ni bil enak tolikim in tolikim. 7 jUnija — Danes so v naši koči zopet, kakor že tolikokrat govorili o jedeh — in bo-lesano požirali sline. »Ne ne, ni je še lakote, ni je še, sicer so ne bi sprehajale po taborišču mačke m stikale za mi«mi,« je vrgel med sestradane ljudi m»el stari možak, ki je v življenju že mnogo do- m»Kaj mačke! Toda prišel bo čas, če bo šlo tako dalje, ko se tudi miši ne bomo branih.« je počmil našo bodočnost mladenič mojih let. »Miši!?« so se čudili in upirali ostali. »Miši, da, miši.« je potrdi' mladenič »In sled-niič ni to nič posebnega, Jaz se jih ne bi branil.« ... . . ,., »He, mišil Fuj! Mene že vije!« je slabilo nekatere. »He, dragi moji, saj to ni tako hudo. Za petdeset kosov tega našega sira pojem se zdajle miš.« se je nalahno nasmehnil in raztegni) široka usta, za katere so trdili nekateri, da so sila požrešna že na pogled. »Nikoli. Oskarjev,« so ga klicali po Hnenu. *No. petdeset kosov,« je vztrajal fant in prožil desnico. »Jaz dam takoj svojega. Jaz tudi. Tudi jaz« Nad polovico jih je obljubilo v koči sir, že poje tisto ostudnost. Ostalim se jc zdelo neumno in slednjič: gledali bodo in .imeli zabavo, čeprav ne bodo nič žrtvovali. Ko so pogodbo sklenili so odšli na dvorišče, stikali in prežali. dokler niso na gredi začop«-tili sivo poljsko miš. Mladi Oskarjev je prijel kožuščkasto živalco jo dvignil za pet nad glavo in se zagledal .....take J ' ' vanjo. Ogledoval jo je, kakor ogledujemo lep ffrozd in ne vemo, ali naj ga pojemo ali pri« hranimo, ko ga je vendar tako škoda. Sokaznjenci so postajali že nestrpni. »Bo kaj? Daj no. daj! Saj nas hoče le potegniti!« so kričali nanj. »Moral sem se prepričati,« mi je pravil k*s- i puimMJMB sftntMJjlc, SI. m. gorskem pokopališču 2. iukia na praznik Device Mani«, ona Vrabec Pohorski gozd ▼ pomladnem prebujenju Majhno je in štirioglato; ne obdaja ga da L 1560. Kar jih je na Smolniku od te-nob-=no preperelo zidovje kakor običajno daj do danes umrlo, ta počivajo tam. Pre-v mestih kjer grešni svet rad z visokimi prosti grobovi, ki krijejo v sebi zlate zazidan :mi ograjami zakriva ono mesto, ki klade zlatih ljudi. Komaj petnajst jih je. bi s'cer človeka vedno, kadar gre pot mi- da imajo ob vzglavju križce; vsi so le-mo njega spominjalo, da se bo tudi konec sera, brez vsakega napisa; tega m izpral njegove poti nekoč tu poizgubil v hladni dež; niso ga nikoli imeli; saj ga n. bilo črna zemlji Pohorsko pokopališče te ogra- treba. Oni, kj hodijo semkaj na grobove e ne pozna: oni. ki bodo prej ali slej vsi svojcev, napisov ne potrebujejo, vsak po- tu počivali, je tudi ne potrebujejo. Pohor sko pokopališče ni ločeno od svoje okolice; je samo poseben del lepega pohorskega sveta; posvečeno zato. ker veže preteklost preko sedanjosti z bodočnostjo po onih, ki so že tam, in po onih. ki bodo še prišli tja za vedno počivat. Stvarnikova roka je okoli njega postavila samo živo mejo. ograjo, ki nikoli ne strohni, ki se vsako leto kakor ves rod človeški sproti uomlaja, da z veseljem vsako vigred vedno znova prihajajo v njo valit drobne ptičice in sladkih posmrtnih pesmi prepevat vsem onim. ki tam spijo. Samo dve lesa sta v njej. ozki. a vendar toliko široki, da morejo skoz on;. ki prinašajo in spremljajo semkaj k najprijetnejšemu zna vsak posamezni grob. Preprosti so. a krasni. Krasi jih božja roka sama z vedno novimi preprogami, po zimi z belo, spomladi z zeleno, poleti s sončno, jeseni z rumeno-rdeče barvo ljubezni. Rjasti sleč, ki uspeva na Pohorju sicer samo še na nedostopni Jesenski peči in na Klopnem vrhu, krasi in diči kot redka in zato iskana planinska cvetka te grobove. Med njimi, pred vhodom v cerkvico Sv Device Marije, je tudi grobnica. Če dvigneš deščico, ki pokriva nagrobni kamen, ju vidiš, ki tu počivata, na sliki: pristni tip pohorskega kmeta in njegove žene. Luka Hleb in Ana Hleb. »Marija Virgo, siine tabe concepta. in-terdece pro nobls«, se glasi napis nad glav- snivanju" leto za letom po kakega starčka j nim vhodom v cerkvico Toda Smolni- ali staro žen'co. včasih tudii kako še ne karji so Pohorci, so vozniki, drvarji in ora- razcvelo cvetico. j tar ji. Kadar je praznik Sv. Roka. onega. Sredi planice. ki se razprostira med to ^ jma nad kolenom rano. zadobljeno 5 sekiro: kadar je praznik sv. § imena na I šimensko nedeljo, koncem oktobra, ne-le Francoseo Chiesa. -•.v? ' nizko mejo, jedva štirideset korakov dolgo in trideset korakov široko, stoji bela cerkvica, ki s svojim rdeče-gorečim koničastim stoipičkom radovedno in proseče ;!>leda proti nebu. kakor da bi hotela zve-leti, kako se godi dušam onih, ki jim je zprosila vhod v boljše življenje. Štiri kote :ima živa meja: v vsakem kotičku stoji pa -na mlada lipa. Kadar pripeljejo ptičke 7. juga ljubo pomlad tudii na Pohorje, sap-je vsaka izmed njih duh teče cvetje na grobove, da so vsi pisani in lepši kakor najlepši na mestnem pokopališču. Ko pa 1 \ride jesen, padajo raz nje Velike, debele Potrebno je > Ho. rn ^»Ize; kajti lipa ima mehko srce in čuti i krat. ti:Krat. znkr ca! z vsemi onimi, ki se na praznik Vseh svetnikov in drugo jutro na vseh vernih duš dan zbirajo na zadnjem počivališču predragih svojih rajnikov. Te štiri lipe pa tudi štiri velike sveče, ki gore ob grobovih ne le ob določenih dneh kot one, ki 7h prižigajo ljudje, ampak vse leto. Pohorsko pokopališče ni ločeno od ostalega .--veta: pod lipe so postavili drvarji mizice. m katere vsakdo lahko sede k prijetnemu počitku in koristnemu premišljevanju. Ni mnogo grobov na tem pohorskem pokopališču. Saj je Luka Hleb, oni, ki je bal namenjen aa duhovniški stan. oa je moral potem prevzeti gospodarstvo na Hlebovini na Smolniku. postavil to cerkvico pred sedemdesetimi leta približno men- si m . J. fesMC H.*' igra voj; v.soki in varni 'veji- Sila, močnejša od njegove volje, ga je vrgla od tam. Moj Trezor se je ustavil in zastrmei. Očividno je on priznaval to silo. Hitro sem poklical zbeganega pes in zadovoljen oddaljiL Da, ne smejte se! Slavil sem sam pri sebi to malo junaško ptico v njenem Ijube- čno vlekel) in je sedel neprmično; le ne- i ženskem zanosu. Ljubezen. sem_ pomislil koliko je razganil svoje kr«naj poganja- je silnejsa kakor smrt. silnejsa kakor joče peroti strah pred smrtjo. Samo ona. samo ljw- Moj pes*se mu je hitro približal, ko je \ bežen drži m dviga življenje Pohorska vas neje »da je ta neužitni stvor le kos sjra: potem ni bilo težko.« Kmalu se je še ostreje zagleda! v dolgorepo žrtev in si jo približal. Tudi žival je gledala preplašeno v njegova požrešna usta Nenadoma je Oskarjev ugriznil in mišje glave c bilo več Slednjič ie na hitro pogoltnil še ostanek ter si obrisal brado. Dva iz množice sta bruhnila Pose! je bil opravljen kaznjenci se najbrž — vsaj tako bi bilo pravično — niso kesali zastran sira. Pljuvali so m se smeiali Oni črni mali pristaniški delavec pa je sočno zaklel. 8. juni ja. — Pred meseci ko je b io v kočah ležišč malo tako da je moralo spati tudi pet kaznjencev na dveh pogradih je spal Aleksej na dveh ležiščih sam zakaj razglasil je brez hrupa, toda brez zadrege da je okužen Sokaz-njenci so se ga izogibali, on pa ie spal udobno Prav tako je bilo pn vodi V koči smo unči) tri trebušaste steklcnice za čez ste mož Aleksej pa je pil sam iz svoje Ko so iav;!i rano ceiniku. da je bolan ga je t? pregledal in oštel: »Mrha umivaj S4 umivaj, drugega ti nič ne manjka.« Po tistem razkrinkan ju so ga začeli kaznjenci mrzeti keT jih je tako svinjske prevanl [n soglasno so potrdili, da si je hotel pomagati tudi s tisto igrano omejenostjo, v resn-ci pa je , — pod odejo?« neumen prav toliko, da mu to nese Tako tudi fujeg Aleksej. pazi na besede! Koga sen-, drž' po mojem. :az goljufal?« mu je zagrozi' starešina mlad Nekoliko zgrbljen je. z dolgo spodnjo če* nostaven. lep in prav toliko pokvarjen liustio konjski podobno temne polti s črnim' »To je bilo takrat, sedaj je drugače od ta-, . ■ • _ —i—;<•;— i.™, PrpHT^m tm tiet*. « krat dalje veljajo zakoni ki smo si jih posta tnik dv:.-• la ga j strese, zu ramo: -Oj . - n si' liazumeš" Oproščen Ali veš kai pomeni hesedj oproščen?«... On pa je d. glebok i sklonjeno glavo in ie vinrš. •< -• koma.i slišnim glasom: s Koliko et ' Koliko let?... Naposled je si šal razumel in obraz mu je za:del in Ka; snu tnr zagore Odvedli so ga in ga po urejanin formalnostih pod večer izpustili. Svoboden. Ko je stopil na piano, je bila prva njegova misel: teči. bežati, zakloriti se pred nevarnostjo, ia bi ga -jlovili Toda noge niso znale več hoditi noge so £.e priučile v letu preiskovalnega napora na getov mehaničen korak, ki ga ni bilo mogoč ■ spremeniti. Potem pa vse take prazne; okrog. Vse veliko brez meja. orez naslonjala: cesta, ki se vleče m nima zapornice na koncu, trg, ki se razprostira raven, pust, brez ene same straže s puško na rami. Prehoditi trg? želel bi okrog m okrog trga tako. da bi se oprijemal hiS. Zdaj pa zdaj je obstal in občudoval to ali ono izložbo, ali avtomobil na robu ulice Toda naenkrat se je obtnil, ker se mu je zazdelo, da se mu je nekdo po prstih približal. Streslo ga je, ko so se ulične svetilke nenadno prižgale. Zbal se je, da ga bodo v tisti svetlobi videli in spet ulovili Potem se je ustavil pred trgovino s sadjem: njegove oči se mso mogle odtrgat, od paradižnikov, češenj in zelenjave, dokler ni lastnica prišla iz trgovine in negibnega bledega moža vprašala. Kaj želi. To so bile prve besede, ki jih je kdo spregovoril z j Kadar si zvijam cigareto in me gleda s tistimi nemirno begajočimi očmi ter čaka da bi mu ponudil, me silno pogreie Ne toliko zarad: tobaka, čeprav ga težko kup m -- to zarad slabih zvez čez "Sibirijo. — temveč ne prenesem tistih oči. nemirno begajočih Sadistično stisnem zobe in že vdim kake b; mu odžaga' tisto brado, prav za toliko za kolikor ie pre dolga, konjska. Nekoč mi je pripovedoval da ie-v mestu nrav dobro živel Tihotapil ie saharir »Pred večnadstropno hišo « so mu begale oči »sredi mesta, sem dal kupcu tri pude saharina keT mi je rekel, da ga gre v tretje nadstropje nrodat Naj ga počakam nred hišnimi vrati.Jt rekel Ta hiša pa je bila zvezan? po podstrešju « sosednjo V mestu sem pognal vsak kot n s^m vedel tudi za to staro zvijačo, toda hotei sem male zabave Postavi' sem pet močnih pretepaških pajdašev pred vhod sosednje hiše Kr je goljuf prišel po stopnicah, so ga oni v veži prcmlatili jaz pa sem mu vzel tiste tri nude.« Danes je izmakni! Aleksej nekomu sir zato ie prišel pred tovariško razsodišče Izgovarjal se je z jokavim glasom da se ie zmotil. slednjič, da je za vse enaka pravica »Tudi starešina koče vas ie zadnjič pri nabavi tobaka ogoljufal, zakaj njega mste dal •:> pietiutiile so ga <■• h jc plaval, od-Po.'zavestno je •i domu. zapustil i zna nih cestah in njim. odkar je bil pit iz n- kakšnih suni. v i kai .;,. , . pil vrata nadn'j:' .t.i ; rivc pet je mert Jin.šv se je čez pcl.'n gozd n v;i rakr.n dospel malo pred polnočjo do domače hiše. Vse je bilo zaprto in v temu Leni a on sr je še spominjal, kako je treba odpreti z vajenim >:o- naenkrat planil iz bližnjega drevesa stari temno perjasti vrabec in padel kakor kamen pred njegov gobec in je ves zbegan, zmršen in z žalostnim in obupnim vriščem skočil dvakrat proti grozeči zobati odprti pasti. Hotel je rešiti, branil je s seboi svojega mladiča — in vse njegovo drobno telesce je trepetalo od strahu, glasek mu je bil tenak in vreščav, sam pa je trepetal m žrtvoval samega sebe. Kako ogromen stvor ae mu je moral videti pes! In vendar ni mogel obsedeti na si vedela povedati drugega. Potem se jc j oče približal ognjišču, potegnil izpod klop! cokle, jih obul in se povrnil proti sinu. Prijel ga je za roke, za ramena, da bi se prepričal, da .ie v resnici on. in da bi pomagal očem. ki se niso rhogle prepričati v nezadostni luči, in ki "im tudi zmirom ne moremo verjeti. — In mama? je vprašal mladi mož. — Gori je, spi. Izpustili so te toi ej . Oprostili so te, pravim. — Oprostili so me. Na lesenih stopnicah je zaropotalo in mati je s krikom vstopila, j Toda takoj je onemela na starčev znak. ki je hotel povedati: polnoč je, ljudje spijo... In ihte se je vrgla v sinovo naročje, ki je ponavljal in ponavlja' iste štiri besede: — Oprostili so me. Oče se je bil vsedel na svoje navadno mesto za mizo. Iz hlačnega žepa je potegnil pipo a jo hitro odložil; začel je pod ti muho. ki se mu je zmirom znova vračala na reko. — Po krivdi tistegale je dejala mati nazaje na starca, jaz sem hotela priti danes Toda on trda glava, ne, ne. nc. Smatral je. da bo proces zaključen jutri. — Ni važno mama. pot domov sem ?nal ... In čemu priti?... Tn če bi me bUi ©hsodili? — Obsodili? pogledala ie srna s prestrašenim obrazom tako se je domneva razlikovala od takega ni več mogoče. Ob I. S. Tunretvfcr. PrttMAT MMMMMVI meja, točna um in tudi koliko korakov . . . in vsi tisti obrazi so govorili: da, da. prsr tako je. Prav on je bil. — On?. . . Kdo? Jaz, vsi so menili, da sem bil jaz. — Toda, odvetnik? _ O, odvetnik je pravil: ne, ne' Pripovedoval je ves primer na drug način. Zdelo se je. da je tudi on v; del z lastnima očrni. Kdo ve. če je bilo res tako? — Kako. kdo ve? Si vedel ali nisi vt*. del? _ jaz? Kai naj bi jaz vedel? Zdelo mi je, da sem izgubil glavo In z vso močjo si je z dlanmi pritisni sence, kakor da bi se še zmerom ne čutS ge^odarja svoje glave. Potem je začel il Mati je ostro planila proti starcu: — Nehaj že veno ar s praznimi besedami ? Ali ni dovolj, da so ga cnile tako urr-čili. Starec pa jo je odrinil z roko Vstal Je in s trmo pogledal sinu v obraz. — Samo eno besedo hočem. Si nedolžen Mladi mož je prenehal ihteti m nastal* ie strašna tišma. _ Si nedolžen ? je ponovil oče. _Da. je odgovoril sin. Toda glas se skorajda ni slišal Stare** je za trenutek negotovo obstal, potem ps. je naročil, naj za trenutek počakajo, m je odšel. Mati in sin sta siišala, kako je sto- časi, da ne bi tečaji zacvilili. Ustavil se je sredi veže. oziraje se negotovo okiog v svetlobi zvezd. Na neki polici je bil velik snop murvnih vej, da: tudi vonj po njih. O, bil je torej čas svilopreje, maj, junij . . . Da, poletje je moralo biti: okence hleva je bilo odpito. kakor zmirom v poletnih nočeh, da ima živina dovolj .'-vežega zrak i Postal je in zašliša' ♦ežko. ,-» brezskrbn dihanje krav in volov, šušten c stene, rožljanje verig . .. Terlaj je začutil radost da je svoboden, da se je povrnil domov. -Oproščen sem! je dejal na glas, da bi tud njegova živina slišala. Potem sc ^e odločno vrnil proti h ši, trkal, klical, dot-lei se ni eno okno pobarvalo z medlo svetlobo in malo potem so sc vrata odmrla. — O, ti si? .. se je -ačudil oce in dvignil brlivko pred sinov obraz. Potem je priti dil svetilko na ki n. ki je vise i s stropa nad mizo v kuhinji in se je obrnil k sinu ki je bil ostal n? pragu: A. Lukaj si? _ Tu sem oče. Oprostil: so me. In nista imaš pogum Potem P*> nignu kel: opati. ženi r*a.j radosti, da kaj vlili' Za trenutek se je vsa dvanajst ------------- --- mescev dolea 4'e"ina ki je žc bežala iz pal po podstrešju Potem se je vrnil z raz-srea vračala vanj in zazdeii so se ji živi. j pelorn iz črnega lesa in dvema blagos^v-SSalT je sina solznih oč, in lic. Solze, ki Ijenima svečama Razpelo je pntrdil k ste. 3m je dala sreča. Toda sin je ponovil: - ! ni. nrižgal sveče, eno oVrza, s,m, a_drug vežna vrata: z roko je bilo treba seči skozi j wj0 ^ati doma. Kaj če bi m<- špranjo in poiskati kljuko. Odprl je vrata j obsodili le toliko, da je lahko vstopil, počasi, po- j '__Bal si se. da bi te obsodili" je vprašal oče. Sin ni odgovoril. Sedel je na neki klopi cb steni sklonjen z dlanmi na koienih, ke-kor je v celici sedel na neki drugi klopi Ni odgovoril, .-rde'o se je. da ni slišal. Strmel je v k-1 kuhinje, kjer n; b.!o ničesai. kar bi mogli drugi videti. Toda oče je vztrajal, sin s»> ie zdrznil in priče! je govoriti Dolgo je govoril brez reda in zmedeno: o pi '"-ah preiskovalnem sodniku; o tisti kaki: erkev velik: dvorani, polni obrazov; in o tistem velikem zavoju na mizici sredi dvorane. — Odprite, jo ukazal predsedn-k. Prerezali so vrvico in potegnili iz zaboja sive krvave hlače in s-kivavo srajco. Glej, pravi predsednik, oglej se v svojem zločinu ... Prav tako je rekel. In oni lrugi gospod ves črno oble. cen sem <61arje vjela. mi ljubši mlad m "ž io. četudi brez evenka. ko star bogatin ki mu v glavi že brenka Zdaj mladega fanti bom znpet ljubila in danes že k n.i"inii bom preselila, ne joči za mano mni -tari ved^>mček. v slovo pa spro'-" nezdrav in poklonfek.« Pred h:5o jo r-'ad kavalir, vesel »o «vr»si?»šr>' zakonski prepir. cdpe!'?J jo lfv'05->v- > v <-:imcki svoj hram, »ta siari« pa tudi \*> cOoal — drmram. ^'ara Tavčar.«?^. ALBRECHT WALLENSTEIN V graščinski sobi v Chebu na Češkem je vratar razkazoval tujcem in izletnilcom kraj. kjer je bil umorjen slavni vojskovodja Aibrecht Wallenste:n il583—1534) — Toda se meni tako zdi. pravi eden obiskovalcev vodniku, da ta strašni umor le ni bil izvršen v tejle sobi. — Seveda ne. odgovor gostobesedni domačin. toda sobo. kjer se je odigrala ta zgodovinska žaloigra. prav (e dm belijo, pa začasno kažemo kar to. v kateri sta zdaj gospoda. LA NOUE Nizozemski vojskovodja La Noue je L 1580 prišel v špansko ujetništvo Holandc" so bili zelo žalostni zaradi te izgube in so v zameno za ujetega generala ponudili španski vlad: dva ujeta španska plemiča, in sicer grofa Egmonta in barona De Stcllasa Španski vrhovni poveljnik princ Aleksander Famese Parmski je ponudbo odklonil kratko ir. dokončno z naslednjim; besedami: _ Leva ne dam za dve ovci. Urejuje Lfevorto Ravljen. - tadajo za konzorcij »Jutra. Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jcran. - Za inaeratni dol je govoren Uubomii Volčič, - Va v Ljubljani